Glasba. 639 franctisskim drugjam (1846 — 1882) I. S. Turge-neva. Obširna knjiga stane 2 r. V Trnovem v Bolgariji je izšel Pt>len Russko-B-blgarski rečnik Kol. Petkova. Cena samo 7 levov ali 7 K av. v Pisatelj Insarov je izdal v Petrogradu delo: Sovremennaja Francija. Istorija tretjej respubliki. Šteje 460 str. ter velja 2 r. 50 kop, Tudi novih pripovednih del je izšla cela kopica. V. P. Lebedjev je izdal v Petrogradu Za svjatuju obitelj. Istoričeskij roman iz smutnago vremeni. Šteje 240 str. ter velja 50 kop. — A. I. Krasnickij je izdal delo z naslovom Vernim putem. Povest iz sovremennoj žizni v dvuh častjah (228 str.), cena 50 kop. Izšla sta drugi in tretji zvezek Rasskasov Maksima Gorkega (394 str). Cena po 1 r. — Neki „Burofil" je izdal delo: Za burov! Russkije dobro-voljci v Transvaale Povest iz sobvtij anglo-trans-vaaljskoj vojny 1899-1900. godov. Cena 50 kop.— Pisateljica T. Mjatljeva je izdala roman z naslovom: Sestra miloserdija Cena 1 r. Neki A E. Zarin je izdal delo z naslovom: Mušja i šeny, v katerem je uvrščeno 23 drobnih pripovedek. Cena 1 r. 50 kop. Pisatelj I. Sohin je izdal Derevenskije ragkasy (vaške pripovedke), cena 2 r., A. S. Šmidt Kartiny gelegno dorošnoj šisni (c. l r.), Ščebkin Kupernik pa Negametnyje ljudi in Ničtognyje mira šego, cena vsakemu 1 r. Modroslovje rusko je doletela velika izguba. Dne 13. avgusta je po dolgi in hudi bolezni umrl Gla Missa"solemnis ad IV. voces inaequales cum organo aut comitantibus 2 Violinis, Viola, Violon-cello, Contrabasso, 2 Clarinettis, Flauto, 2 Cornibus, Trombone. Composuit Ign a t ius Hladnik. Op. 38. — Ta maša, posvečena preč. gospodu dr. Sebastijanu Elbertu, proštu novomeškemu, se odlikuje po svojem krepkem, svežem slogu. Kratki, jasni stavki in efektna harmonizacija dobita še večji izraz po sprem-ljevanju, katero more orkestralno proizvajano narediti res mogočen utis. Splošno pohvalo je dosegla ta maša, ko sojo izvajale prvič č. g.uršulinke v Ljubljani ob evharistiškem shodu. Partitura s štirimi glasovi stane 4 K, 4 glasovi posebej so po 30 h, instrumentalna partitura stane 2 K Cerkvena pesmarica za učence slovenskih ljudskih šol. Zložil in sestavil Danilo Fajgelj. Opus 163. Z dovoljenjem prečastitega knezonad-škohjskega ordinarijata v Gorici. I. zvezek. V Ljub- Vladimir Sergjejevič Solovjev, eden izmed samostalnih zastopnikov ruske modroslovske misli XIX. stoletja. Pokojnik je bil sin znamenitega pisatelja „Istoriji Rossiji s drevnejših vremen", profesorja moskovskega vseučilišča. Rodil seje 1.1853. v Moskvi. Ko mu je bilo 21 let, je dosegel na petro-grajskem vseučilišču naslov magistra modroslovja. L. 1876.— 1877. je predaval modroslovje na moskovskem vseučilišču. L. 1877. se je preselil v Petrograd, kjer je imel nekaj časa javna predavanja modro-slovno-verske vsebine. L. 1881. je popustil profe-suro ter se posvetil izključno vedi in književnosti. Napisal je dokaj naučno-modroslovnih, kritičnih in drugih člankov za časopise; mnogo jih je tudi izšlo v posebni izdaji, kakor „L'idee russe" (Pariš 1888'), „Opravdanije dobra", „Istorija i buduščnost teokra-tiji, ili izsledovanija vsemirno-istoričeskago puti k istinnoj žizni", „Nacionaljnyj vopros v Rossiji" (dvojno izdanje), „Čtenija o Bogočelovečestve", „Tri razgovora o vojne, konce mira i ob antihriste" i. dr. Razven tega je bil Solovjev od 1. 1892. urednik oddelka za modroslovje in njega zgodovino v „Enci-klopedičeskem Slovarju" Brokhausa in Efrona, kjer je priobčil dokaj posebnih člankov. Pokojnik je bil znan tudi kot pesnik. Vsa modroslovska dela Šolo vjeva so vzbujala splošno zanimanje književnosti in občinstva. (i + a.) 1 O tem delu je pisal obširno prof. Stanislav Tarnowski v „Przegla,du Polskem" 1. 1889. Imenovani je smatral Šolo vjeva za najsvetlejšo zvezdo na ruskem severu. ;ba. ljani 1 1900. Založil dr. Fr. Sedej v Gorici. Tisk Miličeve tiskarne v Ljubljani. — Naš velezaslužni skladatelj g. Fajgelj je s to pesmarico jako ustregel šolskim voditeljem in organistom. Pri nas se vse premalo oziramo na otroško petje v cerkvi. Kako lepo je, če v cerkvi poje vsa mladež skupno lahke in mične cerkvene pesmi! Vzgojevalni pomen takega petja so drugod že davno spoznali, zato bi bilo prav, ako bi se tudi pri nas tega poprijeli. To petje bi bilo prvi korak k splošnemu ljudskemu petju, zakaj otroci si zapomnijo speve, ki se jih nauče v mladosti, in jih bodo pevali vedno, tudi v starosti. Letos je izšel prvi zvezek teh lahkih in ljubkih pesmic, ki so tako urejene, da za začetek ustrezajo vsakemu otroškemu dvoglasnemu zboru za navadne potrebe. Za pevce je izšel ta zvezek v 16° in stane 40 h, za organiste je v večji izdaji tudi spremljanje in stane 1 K 20 h. Za dveintrideset pesmic ta cena 640 Narodno blago. pač ni previsoka. To lično in porabno izdajo toplo priporočamo. Slovanske hymny. F. Simaček v Pragi je izdal za 20 h napeve glavnih slovanskih narodnih himen s češkim prevodom. Te so: Ruska „Bože carja hrani!", maloruska „Ščene vmerlaUkrajina", poljske „Bože, coš Polske, przez tak liczne wieki", „Z dymem požarow", ,Jeszcze Polska nie zginela", češka „Kde domov mu j ?", slovaška „Hej, Slovaci, ešte naša slovenska reč žije", hrvaška „Liepa naša domovina", srbska „Onam' onamo! za brda ona", bolgarska „Šumi Marica, okrvavena", slovenska »Naprej zastave Slave!", lužiško-srbske „Hišče Serbstwo njez-hubjene, swoj škit we nas ma", „Rjana Lužica" in „Naše Serbstwo z procha wstawa". Priporočamo narodnim zborom. Dr. E. L. Narodno blago. Nekaj vraž štajerskih Slovencev med Muro in Dravo. (Priobčil Boš. Flegerič.) Ako stopi krava na paši preko gnezda, palega z drevesa, izgubi mleko. Človek, ki stopi na mesto, po katerem je drapal pes z zadnjima nogama (pesje drapanje), dobi skrnino (protin). Cesto se pripeti, da pri kaki hiši kokoš za ranega jutra hripavo in kikavo poje. Ljudstvo pravi o takšnem petju, da je na smrt, ako je kokoš bela, na ogenj, ako je rjava, na žalost, ako je črna. Ako prideš v hišo, četudi v svojo domačo, ne smeš položiti kape ali klobuka na mizo, ker gospodarju, pri katerem to storiš, krti vse grede po vrteh prerij ej o. S suho šibo ni smeti živine udarjati, ker potem omršavi in oslokne Večer pred Jurjevim mora pastir na dvorišču močno z bičem pokati. To pokanje odganja čarovnice. Ako hoče gospodinja, da jej na noč pred Jurjevim ne pomolzejo čarovnice krav, mora stajina vrata oviti s kopinjem (Brombeerstrauch, rubus), in sicer s takim, katero ima tudi vrhove v zemlji, kar se cesto nahaja Katero kravo to noč čarovnica pomolze, tista nima celo leto mleka. Ako prašiči nočejo jesti, treba je v kopanjo pribiti kos najdene podkve. Ako se napotiš kam po kakem važnem poslu, in ti zajec preskoči pot, vrni se precej domov, ker tisti dan ne boš ničesar opravil- Ako se ti roji nočejo ustavljati doma pri ulnjaku, temveč vsak odleti v kako dupljo, urezi na pustni dan pred solnčnim vzhodom leto dni star glog ter ga zapiči v zemljo pred panji; to bode pomagalo, da ne odleti tisto leto noben roj. Mladi brezi ne smeš odrezati vrha; če to storiš, tepla te bo ista breza na sodnji dan. Ako pride na dan sv. Barbare najprej ženska h kaki hiši, nočejo ondi kokoši nesti. Na pustni dan luščijo kmetje pred solnčnim vzhodom koruzo za seme, koruzno batovje mečejo pa na sadna drevesa; na katerem drevesu obvisi več batov, tisto dotično leto bolj obrodi. Ako hoče gospodinja, da ji kokoši na jednem mestu jajca nes6, mora jim na pustni dan v obroč zrnja nasuti. Ako je pri kaki hiši gospodar umrl, ne sme se po njegovem pogrebu sedem dni njegova zemlja gibati. Če bi v tem času kdo na njegovem zemljišču kopal, oral itd, ne bi zemlja rodila sedem let. Ko pogrebci vzdignejo mrliča, mora kdo izmed domačih malo tepsti konje, krave in svinje, da se gibljejo. Kjer se to ne zgodi, tam ostane živina dolgo let jalova. Tudi vsak panj bučel se mora privzdigniti, ker inače ne prospevajo. Ako imajo kje roditelji otroka, ki je nagle in hude jeze, mora ga mati na mlado nedeljo nekoli-kokrat s čižmom udariti, potem otroku jeza mine. Ako otrok dolgo ne more hoditi, naj mati ureze leto staro leskovo šibico in ž njo na mlado nedeljo trikrat otroka udari, potem bo skoro shodil. Lastovki ni smeti razdirati gnezda, treti jajčic ali cel6 jemati mladičev iz gnezda, ker ona prinese ogenj in požge gospodarsko poslopje onega gospodarja, kjer se je to prigodilo Urednika: Dr. Mihael Opeka za leposlovje, dr. Evgen Lampe za snanstvo in ilustracije. Založnik in lastnik „Marijanišče".