Naše poslovanje v letu 1981 Doseženi finančni rezultati so kljub težavam pri oskrbi z reprodukcijskim materialom boljši od planiranih in boljši od doseženih v letu 1980. V primerjavi z letom 1980 je v letu 1981 V primerjavi z letom 1980 znašajo porasti: Celotni prihodek 57 % Dohodek 60 % Cisti dohodek 60 % Sredstva za OD 34 % Sredstva za skupne porabe 10 % Sredstva za poslovni sklad 263 % Sredstva za rezervne sklade 80 % Neto akumulacija 131 % Bruto akumulacija 77 % porastel fizični obseg proizvodnje in prodaje, porastla je produktivnost dela na zaposlenega, porastla je devizna vrednost prodaje v tujini ter ekonomičnost iin rentabilnost poslovanja. 5.137.706.246 din 1.343.097.287 din 782.893.158 din 451.064.427 din 80.659.925 din 211.543.311 din 39.625.895 din 377.296.304 din 563.213.825 din V nadaljevanju so opisani tokovi, ki so z določeno učinkovitostjo vplivali na poslovne rezultate po posameznih področjih poslovanja. OBSEG POSLOVANJA Fakturirana realizacija - celotni prihodek Fizični obseg planirane fakturirane realizacije je bil dosežen le z 86,97 %. V letu 1981 so delavci Cinkarne dosegli: 96 % letnega plan. znes. cel. prihodka v višini 135 % letnega plan. znes. cel. dohodka v višini 122 % letnega plan. znes. čistega dohodka v višini 116 % letnega plan. znes. za osebne dohodke v višini 120 % letnega plan. znes. za skupno porabo v višini 135 % letnega plan. znes. za poslovni sklad v višini 137 % letnega plan. znes. za rezer. sklade v višini 203 % letnega plan. znes. za neto akumulacijo v višini 151 % letnega plan. znes. za bruto akumulacijo v višini OB PRAZNIKU ŽENSK VSEM ISKRENO ČESTITAMO Skupna vrednost planirane fakturirane realizacije je bila dosežena z 97,26 %. Leta zajema poleg realizacije izdelkov še odmike od planskih prodajnih cen in odprodajo materialov. Planirani celotni prihodek, ki zajema še druge prihodke in se oblikuje po plačani realizaciji, je bil dosežen z 96 %, ker so bili drugi prihodki realizirani v manjšem znesku od planiranega in ker je bil saldo terjatev do kupcev 31. 12. 81 večji kot 1. 1. 1981. Delavci Cinkarne so predvsem v drugi polovici leta povečali napore za dosego plana izvoza in za izboljšanje njegove strukture. Devizna vrednost izvoza je znašala 24.929.320 dolarjev. Ta znesek je za 2,73 % večji od planiranega in za 14,61 % večji od doseženega v letu 1980. V primerjavi s preteklim letom je bil izredno dinamičen porast izvoza na konvertibilno tržišče, ki je rastel po stopnji 122.96 % Udeležba izvoza na konvertibilno področje predstavlja - 23,52 %. Dinarska protivrednost izvoza je udeležena v strukturi skupne eksterne realizacije Cinkarne z 25,56 %. PROIZVODNJA Zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala je bil visoko postavljen plan proizvodnje dosežen le z 86,58 %. Plana proizvodnje niso dosegale naslednje tozd: - Metalurgija 89,24 % - pomanjkanje cinka - Kemija Celje 84,47 % - pomanjkanje cinka in uvoznih surovin - Grafika 54,95 % - pomanjkanje uvoznih surovin. Ostale temeljne organizacije so proizvodne plane dosegle. Kljub naštetim težavam je bila v letu 1981 dosežena vrednost skupne proizvodnje za 8,01 % večja od dosežene v letu 1980. Vse temeljne organizacije, z izjemo Grafike, so dosegle večjo proizvodnjo od tiste v letu 1980. Proizvodnja Grafike je zaostala za letom 1980 za 9,53 %. Ta tozd je v največji meri odvisna od uvoznih surovin. IZKORISTEK ČASOVNEGA FONDA IN PRODUKTIVNOST Izkoristek časovnega fonda je znašal 80,43 %. V primerjavi z letom 1980 je bil slabši za 0,32 %. To poslabšanje je posledica manjših odstopanj na vseh postavkah z izjemo plačanih in neopravičenih izostankov. V letu 1981 je bilo povprečno zaposlenih 2.194 delavcev. Število zaposlenih je bilo večje za 1,20 % v primerjavi z letom 1980. Poleg realnih ur so opravili delavci še 107951 nadur. To število je za 32,26 % večje od leta 1980. Le 19,31 vseh evidentiranih nadur je bilo opravljeno na nedelje in praznike. Produktivnost dela na zaposlenega je porastla v primerjavi z letom 1980 za 6,81 %, tehnična produktivnost merjena skozi opravljene ure in proizvodnjo pa je porastla za 6,84 %. EKONOMIČNOST - RENTABILNOST Ekonomičnost poslovanja, merjena 'skozi celotni prihodek na porabljena sredstva je bila boljša od planirane in oa dosežene v letu 1980. Zaradi počasnejše rasti porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka je porastla udeležba v strukturi celotnega prihodka. STRUKTURA CELOTNEGA PRIHODKA Opis Planirano Doseženo Doseženo 1980 1981 Celotni prihodek 100,00 % 100,00 % 100,00 % Porabljena sredstva 81,37 % 74,46 % 73,86 % Dohodek 18,63 % 25,54 % 26,14 % V letu 1980 je znašala akumulacija povprečno 5,9 % porabljenih sredstev, v letu 1981 pa že 9,8 % - povečanje 66 %. Dohodek na delavca je porastel glede na leto 1980 za 58 %, čisti dohodek pa za 57 %. Udeležba akumulacije v dohodku se je dvignila od 19,5 % v letu 1980 na 28,1 % -povečanje 44 %. Akumulacija je dosegla v letu 1980 11,5 %, vrednosti posl. sredstev v letu 1981 že 14,6 % - povečanje 27 %. Reprodukcijska sposobnost Cinkarne je tudi v letu 1981 ponovno močno porastla, saj gre za visoko realno rast akumulacije, ker le-ta močno presega rast inflacije. DELITEV DOHODKA Predlog delitve dohodka je usklajen z »Družbenim dogovorom« in z intencijami resolucije, saj sredstva za reprodukcijo občutno hitreje rastejo od rasti sredstev na osebno in skupno porabo. V letu 1981 ugotavljamo v smislu določil naših samoupravnih aktov skladnost delitve z »Družbenim dogovorom« na nivoju Cinkarne, saj je le-ta v celoti usklajena. Na enak način ugotavljamo skladnost izplačil nekaterih stroškov, ki so prav tako omejeni z »Dogovorom«. Seštevek stroškov za reprezentanco, dnevnice, prevozne stroške in kilometrino je pod dogovorjenim. Izdatki za reklamo in propagando, katerih rast se mora gibati skladno z rastjo celotnega prihodka, pa so višji od dogovorjenih. Do tega prihaja zaradi nizkega uporabljenega zneska v letu 1980, ki je bil pod dogovorjenim za to leto. Povprečni osebni dohodek Organizacijska enota Na podlagi vkalkuliranih ur leto 1980 leto 1981 Indeks ' 1980=100 DO Cinkarna 8.630,- 12.040- 140,- Hinko Haas Razprava o zaključnem računu V februarju smo na sestankih zborov delavcev in samoupravnih delovnih skupin obravnavali in ocenjevali rezultate dela in poslovanja temeljnih organizacij v preteklem letu. Ob dovolj kritičnem ocenjevanju lastnega dela in iskanju vzrokov za odstopanje od zastavljenih ciljev v letu 1981 smo se morali soočati tudi s splošnim ekonomskim stanjem Slovenije in Jugoslavije. Naši rezultati so bili lani sicer pozitivni za vse temeljne organizacije, vendar ne na podlagi boljšega dela. To se kaže tudi v letošnjem letu, saj imamo v januarju zelo slabe rezultate v proizvodnji (95,26 %) in produktivnosti (minus 8,04 %) in to ob večjem številu zaposlenih kot lani v istem obdobju. Surovine iz uvoza, ki smo jih lani nujno potrebovali, nam bremenijo že letošnje možnosti uvoza. Vse to kaže, da se bomo v letošnjem letu srečevali s še bolj zaostrenimi gospodarskimi težavami pa tudi večjimi socialnimi zaostritvami. Koliko bomo vse to lahko obvladovali in zmanjševali vplive od zunaj, bo odvisno od našega lastnega dela, organiziranosti in usmerjenosti. Večina delavcev in delegatov se je zaradi slabšanja ekonomskih razmer in zagotavljanja dolgoročne socialne varnosti naših delavcev odločila, da ostanek dohodka prenese v maso za izplačilo osebnih dohodkov v letošnje leto in da se materialno okrepi družbeni standard, predvsem pri reševanju stanovanjskih problemov. Pomemben poudarek je bil dan materialni in socialni varnosti delavcev, s smotrnim vlaganjem razpoložljivih sredstev v razširjeno reprodukcijo. V številnih razpravah o predlogu delitve dohodka smo lahko ugotovili, da je naša enotnost še vedno na zelo majavih nogah. To pa pomeni, da imamo še vedno nedograjene ekonomske odnose med delavci oziroma med temeljnimi organizacijami pri pridobivanju, razporejanju, vzdrževanju in skupni uporabi dohodka. Odnose še vedno rešujemo parcialno in administrativno. Zaključni račun smo sprejeli in ga po -trdili. V letošnjem letu pa moramo sproti ugotavljati in zahtevati, da se bodo vzroki, ki povzročajo slabše poslovne rezultate, učinkovito odpravljali. Zavedati se namreč moramo, da nadaljnji padec realnega standarda delavcev lahko zadržimo ali zmanjšamo samo z bolj produktivnim delom, boljšim gospodarjenjem, doslednim izpolnjevanjem izvoznih obveznosti in obveznosti do kupcev in s tem, da bodo vsi delavci zavestno sprejeli in uresničevali naloge, ki jih zahteva stabilizacija našega gospodarstva. Urednica Osnovne planske usmeritve za leto 1982 Temeljne organizacije delovne organizacije Cinkarna planirajo skupno povečanje fizičnega obsega proizvodnje v primerjavi s proizvodnjo v letu 1981 za 13,9 %. Zaradi negativne devizne bilance in ob zmanjšanju devizne participacije od doseženega deviznega priliva s konvertibilnega področja, bo realizacija tako zastavljenega plana izredno zahtevna. Največje povečanje proizvodnje planira temeljna organizacija Kemija Mozirje in sicer iz naslova povečanja proizvodnje vodotopnih barv, kar bo omogočila nova investicija ter prenos proizvodnje iz delovne organizacije JUB Mozirje. Temeljna organizacija Grafika planira povečanje proizvodnje v letu 1982 za 24,39 %, kar je z ozirom na razpoložljive kapacitete in nizko doseženo proizvodnjo v letu 1981 dosegljivo, če bomo na nivoju delovne organizacije uspeli pokriti devizni primanjklaj z združevanjem. Temeljna organizacija Metalurgija in temeljna organizacija Kemija Celje planirata izboljšanje izkoristka kapacitet, ki je bil dosežen v preteklem letu, ob tem pa planira temeljna organizacija Metalurgija celo za 7.100 ton nižjo proizvodnjo žveplene kisline od dosežene v letu 1981. Planirano povečanje proizvodnje v temeljni organizaciji Kemija Celje izhaja predvsem iz: cinkovega sulfata, rastnih supstratov, cinkovega belila in litopona. Temeljna organizacija Titanov dioksid predvideva za 4 % nižjo proizvodnjo od tiste v letu 1981 zaradi pričakovanega remonta na eni izmed peči, ki ga v lanskem letu ni bilo. Povečanje proizvodnje temeljne organizacije Veflon za 27,64 % temelji v glavnem na povečanju uvoza in izboljšanju izkoristka kapacitet. Zaposlenost Temeljne organizacije in delovna skupnost planirajo za leto 1982 povprečno 2.358 zaposlenih. Povečanje števila zaposlenih glede na leto 1981 znaša 7,43 %, kar je daleč preko resolucijskih okvirov. Povečanje števila zaposlenih v temeljni organizaciji Kemija Mozirje in temeljni organizaciji Grafika je skladno s povečanjem proizvodnje. V temeljni organizaciji Titanov dioksid raste število zaposlenih po stopnji 4,74 %, ob manjši planirani proizvodnji. Temeljna organizacija Energetika planira povečanje zaposlenih za 13.73 % zaradi izboljšanja kadrovske strukture. Večje število zaposlenih planira tudi temeljna organizacija Vzdrževanje, (53 delavcev) s čimer naj bi zmanjšala število tujih izvajalcev v delovni organizaciji. Planirano povečanje števila zaposlenih v delovni skupnosti znaša 48 delavcev oz. 9,94 %. Tu gre povečanje zaposlenih predvsem na račun okrepitve razvojne in investicijske službe ter izboljšanje kadrovske strukture v ostalih službah. Produktivnost Na podlagi planiranega gibanja proizvodnje in zaposlovanja je planiran porast produktivnosti dela na zaposlenega za 6,47 %. Z izjemo temeljne organizacije Titanov dioksid, planirajo vse temeljne organizacije povečanje produktivnosti dela. Izvoz Devizna vrednost planiranega izvoza temeljnih organizacij za leto 1982 znaša 25.282.100 dolarjev povečanje na leto 1981 znaša 1,41 %. Devizna vrednost konvertibilnega izvoza znaša 8.005.700 dolarjev, kar znaša v strukturi skupnega izvoza 31,66 % in je za 36,5 % višja od dosežene v letu 1981. Vse temeljne organizacije z izjemo temeljne organizacije Titanov dioksid planirajo večji izvoz od doseženega v letu 1981. Izvoz temeljne organizacije Titanov dioksid pa zaostaja skladno s planiranim zaostajanjem proizvodnje. Uvoz Planirana skupna devizna vrednost uvoza za leto 1982 znaša 26.770.170 dolarjev in je za 22,84 % večja od dosežene v letu 1981. Devizna vrednost uvoza iz konvertibilnega trga za leto 1982 je planirana v znesku 25.000.000 dolarjev, povečanje glede na leto 1981 znaša 21,74 %. Uvoz iz konvertibilnega trga povečujejo naslednji tozdi: Kemija Celje za 65,56 % Kemija Mozirje za 18,48 % Grafika za 52,10 % TiOz 44,91 % Veflon 6,28 % Uvoz ostalih temeljnih organizacij je pod doseženim v lanskem letu. Iz razmerja med planiranim porastom proizvodnje in planiranim uvozom iz konvertibilnega trga je razvidno, da temelji porast proizvodnje v veliki meri na povečanju uvoza. Devizna bilanca Devizna bilanca v celoti ni uravnotežena; izredno visok je primanjkljaj pri trgovanju s konvertibilnimi tržišči, ki znaša kar 16.994.300 dolarjev. Vse temeljne organizacije planirajo negativen saldo. Če upoštevamo zmanjšanje devizne participacije iz deviznih prilivov na konvertibilnem trgu od lanskoletnih 65 % na 60 % in zmanjšanje zneska po členu trinajst na 9.000.000 % bo znašal primanjkljaj deviz za uvoz s konvertibilnega trga, ki izhaja iz naše zunanjetrgovinske dejavnosti 11.196.580 dolarjev. Da bi dosegli planska predvidevanja bo potrebno ta znesek pokriti z združevanjem sredstev z drugimi delovnimi organizacijami, s povečanjem planiranega izvoza, nadomeščanje surovin iz domačih virov oziroma klirinškega področja. Dohodek - osebni dohodek Za leto 1982 je del dohodka, ki je planiran za osebne dohodke povečan v masi za 24 %. Ker je število zaposlenih večje od tistega v pteteklem letu, bo znašal porast povečanega osebnega do- hodka na zaposlenega na nivoju delovne organizacije 22 %. Povprečni OD na podlagi vkalkuliranih ur 1981 1982 Indeks 12.042 14.721 122.25 Za zagotovitev planiranih osebnih dohodkov mora znašati porast dohodka glede na leto 1981 26 %, ob izvršitvi izvoznega plana na konvertibilno tržišče. Dušan Jereb Produktivnost in proizvodnja v januarju Po podatkih službe za plan, analize in letošnjem prvem mesecu dosegle nasle-interno kontrolo, so temeljne organizacije dnjo proizvodnjo in produktivnost: v primerjavi z enakim obdobjem lani, v tozd proizvodnja produktivnost Metalurgija 98,86 % 1 minus 1,96 % Kemija Celje 94,36 % minus 1,31 % Kemija Mozirje 115,35 % 13,08 % Grafika 87,54 % minus 8,44 % Titan dioksid 100,20 % 0,20 % Veflon 92.53 % minus 24,14 % Skupaj DO 95,26 % minus 8,04 % Podatki kažejo, da start v novo leto ni nič kaj spodbuden. Likvidnost v januarju Eden izmed razlogov uspešnega poslovanja delovne organizacije je tudi likvidnostni položaj, ki lahko bistveno vpliva na bolj ali manj uspešno poslovanje. Zaradi boljše informiranosti celotnega kolektiva bomo mesečno prikazovali likvidnostno, oziroma finančno stanje v podjetju. Zaradi izdelave zaključnega računa za leto 1982 in s tem v zvezi zaostanka tekočih 30 9. knjiženj za mesec januar letošnjega leta, trenutno ne moremo prikazati vzrokov, ki so vplivali na likvidnostno stanje podjetja. Nasploh ugotavljamo, da se je likvidnost podjetja v mesecu januarju letošnjega leta v primerjavi s preteklim letom dokaj poslabšala. Iz evidence seštevka žiro računov na nivoju delovne organizacije je razvidno stanje gibanja sredstev: v tisoč din 1981 31. 12. 1981 31. 1. 1982 žiro računi 159.391 rezervni sklad 39.314 od tega je rezervni sklad v koriščenju za premostitev likvidnosti 14.790 30.616 26.208 39.727 39.727 20.200 Poleg tega so v sredstva žiro računa vključena konec januarja 1982 tudi - rezervna sredstva za ekologijo 38.435 tisoč din investicijska sredstva iz ostanka dohodka, pospešena in minimalna amortizacija, 257.856 tisoč din, - rezervni sklad 20.200 tisoč din, tako da trenutno koristimo namenska sredstva v višini 316.491 tisoč din za kratkoročno pokrivanje tekočih potreb. Stanje likvidnosti se bo v letošnjem letu še bolj zaostrilo, ko bodo realizirane naloge iz naslova ekologije, intenzifikacije v tozdu Titanov dioksid in črpanja za predvidene investicijske naložbe. Čeprav je prikazani skupni saldo žiro računov na ravni delovne organizacije konec januarja relativno zadovoljiv, pa je likvidnostna situacija po temeljnih organizacijah zelo raznolika in pri nekaterih dokaj zaskrbljujoča. Tu izstopata predvsem tozd Grafika in Vzdrževanje, ki se napajata predvsem iz sredstev internih posojil. Konec meseca januarja so bila koriščena naslednja interna posojila: pri tozd Metalurgija za 383 tisoč din, pri tozd Kemija Celje za 16.437 tisoč din pri tozd Kemija Mozirje za 4.280 tisoč din pri tozd Grafika za 40.992 tisoč din pri tozd Vzdrževanje za 21.105 tisoč din Najemanje internih posojil pri tozdu Grafika in Vzdrževanje je stalnega značaja in nastaja pri Grafiki zaradi nizkih obratnih sredstev in nižje realizacije v preteklih obdobjih, pri Vzdrževanju pa zaradi povečanja zalog repromateriala. Na upadanje likvidnosti vplivajo v večji meri tudi inflacijska gibanja, kot tudi zanemarjenje formiranja kvalitetnih obratnih sredstev iz razporeditve čistega dohodka po zaključnih računih, v korist formiranja dela sredstev za investicije. Menimo, da bi morali ta način delitve spremeniti pri razporeditvi čistega dohodka za leto 1981 ter nameniti del ostanka čistega dohodka za trajna obratna sredstva. Aleksander Rojnik Piše: Dani Podpečan Naša delovna organizacija je bila določena za nosilca dolgoročnega planiranja, v skladu s 3. in 4. členom odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Celje, za obdobje od leta 1986 do 1995, oziroma do leta 2000. Določitev je bila osnovana na naslednjih merilih: - dejavnost Cinkarne je vezana na pomembnejše koriščenje energije ter naravnih virov in pogojev. - razvoj Cinkarne pomembnejše posega v prostor in varstvo okolja - Cinkarna predstavlja širše oblike združevanja dela in sredstev ter poslovne skupnosti. Upoštevajoč temelje dolgoročnega planiranja: - ocenjevanje zastavljenih nalog in možnosti, ki bodo vplivale na poslovanje - postavljanje osnutkov in določanje osnovnih smeri razvoja, upoštevajoč preu-strojitev celjskega gospodarstva - načrtovanje na osnovi upoštevanja posledic današnjih poslovnih odločitev - zagotavljanje zadostne prilagodljivosti razvojnih načrtov pri nepredvidenih spremembah v okolju - zagotavljanje dolgoročne poslovne uspešnosti delovne organizacije kot usklajene celote (usklajevanje kadrov, financ) - predvidevanje osnovnih poslovnih rezultatov (usklajevanje podstrukture proizvodov, tehnologije in trženja), svojo dejavnost in sredstva moramo razdeliti na tradicionalna in že obstoječa področja ter na nova poslovna področja. Hkrati pa odgovoriti na vprašanja, koliko razvijati tradicionalno poslovno področje in v katera nova poslovna področja naj se Cinkarna v prihodnosti usmeri. Trenutno smo v prvi fazi dolgoročnega planiranja: Izdelava analiz dolgoročnih razvojnih možnosti, kjer iščemo in zaznavamo slabosti in prednosti v sedanjosti in prihodnosti, pri čemer upoštevamo vse značilnosti okolja (surovine, energijo, varstvo okolja, odpadke, zemljišče, tehnološki napredek, poslovne povezave, strateški pomen) in ocenjujemo možno stopnjo doseganja planskih ciljev na obstoječih in novih prodajnih trgih. V drugi fazi pa bomo prešli na izdelavo planov in pripadajočih strategij. Že ob prvih zamislih možnega dolgoročnega razvoja Cinkarne, se moramo načrtovalci zavedati posledic vplivov, ki jih bo povzročil načrtovani dolgoročni projekt, na naravno in bivalno okolje. Se v bližnji preteklosti problemu varstva človekovega okolja ob načrtovanju novih objektov nismo posvečali zadostne pozornosti. Pojmovanje, da le gospodarski razvoj, zlasti industrializacija, prinaša dohodek, varstvo okolja pa ga troši in zmanjšuje ter s tem ovira gospodarsko rast, je napačno in škodljivo. Prva oblika tehnološkega In gospodarskega napredka je v uvajanju čiste tehnologije, ki nas bo hitreje bogatila, hkrati pa varovala naše okolje in s tem večkratno povrnila vlaganja v čisto okolje. Največji omejitveni faktorji pri načrtovanju razvoja v metalurško kemičnih delovnih organizacijah so namreč varstvo vode in zraka, poleg energetskega vprašanja. Enako težo imajo še zahteve varstva delovnega okolja in varstva pri delu. Današnja stopnja razvoja tehnologije konstrukcij, tehnike in čistilnih naprav pa omogoča uvedbo metalurškega ali kemičnega postopka, da se popolnoma neškodljivo vključi v naravno okolje. S čistilnimi napravami se dostikrat očisti osnovni izvor onesnaževanja okolja, ostane pa vprašanje odstranjevanja proizvodov, ki so pri čiščenju nastali, da ne bi ponovno onesnaževali okolja. Osnovni cilj izdelave dolgoročnega razvoja Cinkarne je, da poleg čiščenja, oz. nevtralizacije škodljivega vpliva odpadnega produkta, ali ostanka obstoječe in načrtovane proizvodnje predela, ali ga smiselno vrača v proces, ali kako drugače koristno uporabi. Odlagališča za te produkte pridejo v poštev, ko so izčrpane vse možnosti za gospodarno uporabo. Z neprestanim iskanjem možnosti za vračanje odpadkov, se borimo za izboljšanje surovinskega stanja gospodarstva. Ekološko uravnoteženost, ki je nujna za naš biološki obstanek, bomo dosegli samo tedaj, če bomo ob našem izkoriščanju in obračanju naravnih zakladov poskrbeli za vračanje odpadkov v surovinsko bazo. Nujno je kroženje snovi, kot ga poznamo pri naravnem ekološkem sistemu (ekosistemu) v naravi. Energija vstopa v ekosistem vedno znova in, ker veljajo za vsak ekosistem znani termodinamični zakoni, bo deloval le toliko časa, dokler bo vanj pritekala energija. Zato je energija tudi omejitveni faktor. K vsakemu izviru onesnaževanja moramo zgraditi čistilno napravo, ki ga bo čistila tako, da ne bo več onesnaževal okolja pri najmanjši možni porabi energije. S proizvodnjo te energije dodatno onesnažujemo okolje (termocentrale, nuklearne centrale itd.). Naša družba je dovolj zgodaj spoznala, da lahko človek zadovoljivo živi in dela le v zdravem in prijetnem okolju. Jugoslavija je ena prvih držav, ki je varstvo okolja vnesla v ustavo. Gospodarski položaj pa ni takšen, da bi lahko vso nečisto tehnologijo zamenjali z novo sodobno tehnologijo, ki je čista in ne onesnažuje človekovega okolja.Zato moramo nenehno iskati tehnične rešitve, ki bodo obstoječe izvore onesnaževanja zmanjšale ali odstranile Z izvirnimi tehničnimi rešitvami je možen marsikak izvor onesnaževanja s skromnimi sredstvi zadovoljivo razrešiti. Izdelava dolgoročnih planov (postavljanje osnovnih izhodišč, določanje razvojnih smeri. analiza razvojnih možnosti, izdelava smernic), pa je čas za obračun, kjer lahko Cinkarna za vedno razreši vprašanja varstva okolja obstoječih in načrtovanih tehnologij. AAA Cilji ekonomske, ekološke, energetske in tehnološke zaokroženosti dolgoročnega razvoja Ciljev ekonomske zaokroženosti Cinkarna doslej ni mogla uresničiti zaradi naslednjih vzrokov: - neustrezna organizacijska shema delovne organizacije - razdrobljenost ključnih dejavnosti poslovanja - prevelika raznovrstnost, število in namembnost izdelkov - ustvarjeni dohodek ni pokrival potreb - prepočasna gospodarska rast - oddaljevanje proizvodne usmeritve posameznih tozdov od prvotnega koncepta delovne organizacije - šibki blagovni tokovi med tozdi znotraj delovne organizacije - neurejeni dohodkovni odnosi - težavna nabava surpvin - slabo raziskane tržne potrebe in možnosti - vodenje svoje prodajne politike in samostojno nastopanje tozdov navzven - nezmožnost obdržati ali pridobiti sposobne kadre - predvideni cilji Cinkarne so pomenili predvsem opuščanje nerentabilne ter pospeševanje rentabilne proizvodnje. Zelo malo smo razmišljali o enotnem nastopu na trgu, vzpostavitvi zaokroženih tehnoloških celot, združevanju sredstev, enotnem razvoju, selekciji proizvodnega programa ter razvijanju dohodkovnih odnosov in novih dejavnosti na ravni delovne organizacije. Naše izkušnje iz zadnjega obdobja, ko smo se usmerjali na predelavo in to takšno, ki se je razvijala neuskaljeno od možnosti DO kot celote, so takšne, da je proizvodnja vse preveč odvisna od uvoza. V sklopu z reorganizacijo delovne organizacije odpravljamo vzroke ekonomske nezaokroženosti. V okviru ostalih zaokrožitev pa si moramo ustvariti surovinsko bazo, zmanjšati našo odvisnost od uvoza, od pritiskov, od diktiranja cen, od zahtev po devizni udeležbi, od neugodnih pogojev obveznih sovlaganj, do zagotovitve namenskih količin kakovostnih izdelkov za izvoz, da ne bomo izvažali le viške, ali na račun zmanjšanja dobav domačemu trgu. Ciljev ekološke zaokroženosti doslej nismo zasledili v obstoječih gradivih. Popis stanja pa prikazujejo: - Slabo izkoriščen prostor delovne organizacije - možno onesnaženo in neurejeno okolje, - Izredno ostre zahteve družbe za varstvo okolja, - nevključevanje v cilje občine, - prepoved gradnje novih objektov, - onesnaženost zraka, - onesnaženost vodotokov. Sele z uvedbo ekonomske in ekološke sanacije Cinkarne smo začeli reševati vprašanje varstva okolja, racionalno trošiti prostor in se vključevati v družbene dogovore občine Celje. (nadaljevanje prihodnjič) Bomo plačani po delu? Novo organizacijo smo končno dogradili do mikro nivoja. Zato potek organizacijskega dela nadaljujemo na razvijanju delitve po delu in rezultatih dela. Napotila sem se k strokovnemu sodelavcu Zavoda za organizacijo poslovanja Ljubljana, tovarišu Bogdanu Lipičniku z namenom, da ga povprašam o metodologiji in poteku del v zvezi z novim sistemom nagrajevanja v naši delovni organizaciji, ki bo po nekaterih predvidevanjih v razpravi pred letnimi dopusti. CINKARNAFLSedanje ekonomske razmere, posebej še padec realnih osebnih dohodkov otežujejo uveljavljanje bolj merljive in učinkovite oblike nagrajevanja po delu. V položaju, ko se realna masa dohodka za delitev manjša, je težko nekomu, ki manj dela. dati manj. zato da bi drugemu ki dela bolje, dali več; vsaka prerazdelitev je težavna in zahteva veliko dokazovanja, delo z ljudmi, boj za uveljavitev sprememb v sistemu nagrajevanja, ki bi bolj ustrezale resničnemu prispevku posameznega delavca, proizvodnega in strokovnega. Zato so glasila zelo pomemben dejavnik za razlaganje. Kaj pomeni delitev po delu, za predstavljanje dobrih rešitev, za celo vrsto stvari, ki bi omogočale tudi boljše gospodarjenje, večjo produktivnost dela. Kakšno je vaše mišljenje? LIPIČNIK: Takoj na začetku moram poudariti, da delitev po delu zaradi sedanjih ekonomskih razmer ni popolnoma nič okrnjena. Res pa je, da je višina osebnih dohodkov zaradi tega nekoliko nestabilna, oziroma spremenljiva. Iz tega bi se dalo sklepati, da delitev po delu ne razumemo vsi enako. To pa je tudi razumljivo, saj iz našega besednjaka zelo radi izpuščamo besedo »rezultati dela«, kot da ti niso naša skrb. Pravi pomen in smisel delitve po delu dobimo šele takrat, ko govorimo o delitvi po delu in rezultatih dela. To pomeni, da je prispevek delavca mogoče tudi v dosedanjih ekonomskih razmerah povsem dobro izmeriti glede na prispevek drugega delavca, ali drugače: ni res, da je nek delavec več prispeval zaradi tega, ker je drugi manj, ali da je potrebno nekemu delavcu nekaj vzeti zato, da drugi dobi več. Z ustreznimi mehanizmi je namreč mogoče ugotoviti, kakšno je njuno razmerje v prispevkih do skupnega rezultata. Ce je to razmerje na primer 1:1 potem bosta skupni rezultat delila na polovico, če je n.pr. njuno razmerje 1:2 potem bosta skupni rezultat delila na tri dele, od katerih pripada enemu eden, drugemu pa dva dela, itd. Ugotavljanje razmerja torej pomeni uresničevanje načela delitve po delu, torej samo en korak. Drugi korak pa zadeva delitev po rezultatih dela. Rezultati dela, ki se izražajo v dohodku ali čistem dohodku pa povedo, koliko si morata deliti, oziroma koliko si smeta deliti. Takšna višina doseženega rezultata vpliva na višino osebnega dohodka. Naj to pojasnim s primerom. Če sta delavca iz prejšnjega primera dosegla skupni rezultat 100 din, potem v primeru, da je njuno razmerje prispevkov 1:1, dobita vsak 50 din, če pa je njuno razmerje 1:2, dobi prvi 33,33 din, drugi pa 66,66 din. Iz povedanega pa je mogoče ovreči tudi trditve nekaterih, da je zahtevnost dela osnova za izplačilo osebnih dohodkov. Po naši zakonodaji je edino dosežen rezultat (dohodek, oz. čisti dohodek) osnova za delitev, zahtevnost dela pa je osnova za ugotavljanje razmerij med prispevki posameznih delavcev. CINKARNAR: Kakšen je potek trenutnega izgrajevanja sistema nagrajevanja v naši delovni organizaciji? LIPIČNIK: Trenutno poteka prva faza, kjer analitiki zbirajo in vnašajo podatke o delu na poseben obrazec, imenovan analiza del. Ta obrazec je podlaga za dokument, iz katerega bodo razvidni pogoji, ki jih mora delavec izpolnjevati v delovnem razmerju. Ti pa so tudi sestavni del razvida del in nalog. Na drugi strani je ta obrazec tudi vir informacij za ocene zahtevnosti del. Analitiki so imeli že dvojno instruktažo, kjer so se seznanili z metodologijo celotnega dela na tem področju, dobili so tudi navodila s cilji, ki jih hočemo doseči. Poudariti moram, da omenjena analiza ni sama sebi namen, temveč je namenjena celotni kadrovski politiki delovne organizacije. Iz analize bo razvidno, kakšno znanje imamo in kakšnega še potrebujemo, ne le kratkoročno. Videli bomo, kje so tista dela in naloge, kjer lahko zaposlujemo delovne invalide, kje moramo odpraviti težke pogoje dela. Lažje bomo dolgoročno planirali uporabo zaščitnih sredstev na delih in nalogah in nenazadnje,iz nje bomo črpali vse podatke, ki jih potrebujemo za ugotavljanje zahtevnosti dela. Ko bo analiza del in nalog končana, bomo začeli z oceno zahtevnosti del in nalog. CINKARNAR: Za izgradnjo sistema nagrajevanja v naši delovni organizaciji je potrebno sprejeti tudi nekatere samoupravne akte o delitvi, v katerih bo zaobseženo naše skupno delo na tem področju. Spomnimo se, da smo takšne akte že imeli v obravnavi pa niso bili sprejeti v vseh okoljih. Kje je bistvo tistega, kar smo delali prej napačno in česar nismo naredili? LIPIČNIK: Potrebno bo sprejeti tri samoupravne akte, ki drug drugega dopolnjujejo in so v medsebojni odvisnosti. Prvi je pravilnik o razvidu del in nalog, ki vsebuje vpis del, analizo del in pogoje, ki jih mora izpolnjevati delavec za opravljena dela. Drugi je samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje osebnih dohodkov, ki vsebuje vse sistemske rešitve s področja delitve osebnih dohodkov. Popolnoma natančen pa je v metodologiji za ugotavljanje zahtevnosti dela -predvidenega prispevka delavca. Tretji pa je pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki se sprejema pofozdih in vsebuje konkretna merila za ugotavljanje delavčevega prispevka. Ta akt je izvršnega značaja, kar pomeni, da je šele na osnovi njegovega sprejema možno deliti osebne dohodke po prispevkih in rezultatih dela. Težko je reči zakaj akt, ki ga omenjate, ni bil sprejet. V njem ali ob njem pogrešam konkretne analize del, iz katerih bi ocenjevalci črpali ustrezne podatke za vrednotenje. Zato so bili ocenjevalci pri ocenjevanju v zelo težkem položaju, saj so morali ocenjevati na osnovi svojih predstav, ki so jih o posameznem delu imeli. Lahko bi celo rekli, da jim je sistem dopuščal samo to kar so naredili. Podobno »napako« bi lahko pričakovali v vsakem podobnem sistemu, tudi v sedanjem. Prav zato bomo uvedli računalniški način ugotavljanja zahtevnosti dela in se poskušali »takšni napaki« popolnoma izogniti, saj računalnik ne pozna obrazov itd. Računalnik pozna samo tista dogajanja pri delu, ki jih bomo poskušali registrirati v analizah dela. Od takšnega načina ugotavljanja zahtevnosti dela si obetamo popolno objektivizacijo, oziroma izključitev vseh tistih napak, ki jih pri takšnem delu ljudje nehote počnejo. Seveda pa bosta pričakovanjem botrovala tudi kvaliteta podatkov v analizah dela in stopnja nestrpnosti po čimprejšnjem zaključku dela, ki lahko bistveno spremeni naša pričakovanja, predvsem v smislu kvalitete dela. Da bomo sprotno obveščeni, bomo v glasilu mesečno nadaljevali spremljanje poteka del na tem področju. Zato hkrati pozivamo vse bralce, da sodelujejo pri vprašanjih in odgovorih na temo delitve po delu in rezultatih dela. Urednica Deponija sadre ali V zadnjem času so se občani Celja ponovno začeli zanimati za deponijo sadre, čeprav iz drugačnih razlogov kot pred leti. Januarja letos je »zaprisežen lovec« ustrelil laboda, ki se je prav tako kot divje race dobro počutil v »jezeru Žepina«, kakor so sredstva javnega obveščanja preimenovala deponijo sadre. Ta sprememba v imenovanju je upravičena vsaj kar zadeva kvaliteto vode v deponiji, saj ta ni niti vizualno niti po kemijski sestavi primerljiva s stanjem pred nekaj leti. Kakovost izlivne vode iz deponije sadre zasledujemo sodelavci ekološke službe sistematično že od oktobra 1974. Odgovor o vzrokih sprememb, ki so nastale v obdobju 1974 - 1981 smo dobili z »jezero Žepina« zasledovanjem koncentracij posameznih snovi v izlivni vodi, s podatki o količinah padavin, z analizami kvalitete nevtraliza-cijskega blata, ki se odlaga, ter s poznavanjem ekološke problematike v Cinkarni. Za ilustracijo sprememb kvalitete izlivne vode navajam le diagrama dveh najbolj značilnih parametrov: Kislost izlivne vode ter vsebnost dvovalentnega železa. Diagrama že sama dovolj plastično prikazujeta stanje nekaj let, vendar kljub temu želimo opozoriti na stvari, ki so takšno izboljšanje stanja omogočile. Diagram kaže, da se je stanje od 1974 do 1976 slabšalo. Razlog je v razmerju padavin: odloženi material, ki je v teh letih še omogočal občutno razredčevanje izlivnih voda s padavinami in izvirnimi vodami. Septembra 1975 leta je prišlo do okvare drenažnega sistema, ki je bil po projektu položen po dnu deponije za odvajanje izvirne vode. Zaradi okvare je iztekla velika množina nevtralizacijskega blata na 1980 1981 Kislost izlivne vode <915 <97fe <971 <918 <919 <980 Vsebnost dvovalentnega železa nižje ležeče kmetijske površine. Po nasvetu cinkarniških in zunanjih strokovnjakov je bil izključen drenažni sistem Leta 1976 je bil izveden nov način odvo-dnjevanja izlivnih voda iz deponije sadre. Pomemben faktor, ki je vplival na kvaliteto izlivnih voda v obdobju 1973 - 1976 je bila preizkusna kapaciteta obrata nevtralizacije, glede na količino odplak, ki jih je proizvajal obrat Ti02. Tej osnovni težavi so se priključile še pogoste okvare v nevtralizaciji in na cevovodu nevtralizacija -deponija. Z velikimi napori je tozd Titanov dioksid sam dopolnil tehnologijo nevtralizacije ter izvedel detaljno rekonstrukcijo obrata, s hkratnim povečanjem kapacitete za skoraj 100 %. V istem obdobju tudi ni bil rešen problem odlaganja oz. uničevanja ferosulfata, ki nastaja kot stranski produkt pri proizvodnji Titanovega dioksida. Problem odstranjevanja ferosulfata je takrat imel svetovne dimenzije, saj ni bil ustrezno rešen še nikjer. Tudi proizvajalci titanovega dioksida po sulfatnem postopku so ga odlagali v morje brez predhodnega nevtraliziranja. Cinkarna se je povezala s firmo »Lurgi«, postavila sušilnico ferosulfata in prva v Evropi začela uporabljati mešanico pirita in ferosulfata kot surovino za proizvodnjo žveplove kisline. V 1976 in 1977 je bila kakovost izlivne vode iz deponije sadre porazna. Vpliv iztoka na površinske vode je bil dobro in daleč viden. V najbolj kritičnem času je izlivna voda vsebovala kar 2000 do 3000 krat višje koncentracije železa, kot pa jih dovoljuje naša zakonodaja za odpadne vode. Železo je bilo v dvovalentni obliki in je za svojo oksidacijo porabilo ves rasto-pljeni kisik iz površinske vode in pri tem močno obarvalo odvodnik. Jeza Laščanov je bila prav gotovo razumljiva, saj ni bilo prijetno gledati rdečerjavo Savinjo. 1978 se je kvaliteta izlivne vode izboljšala. To izboljšanje ni bilo slučajno, pač pa posledica načrtnega dela maksimalne angažiranosti prenekaterega delavca Cinkarne. Kvaliteta izlivnih voda se je zelo hitro izboljšala tudi v naslednjih dveh letih in v 1981 dosegla stopnjo, ki je predpisana z zakonom. Ob kontrolnih pregledih deponije sadre smo že 1978 leta v njej opazili življenje. Na skrajnem jugozahodnem delu deponije so se pojavile žabe. 1980,- 1981. leta pa so se jim pridružile divje race in včasih smo opazili tudi čaplje. Prav ob koncu 1981. leta je priletel na deponijo labod. Slikali smo ga, ker smo hoteli objaviti v internem glasilu Cinkarne nov dokaz za izboljšano kvaliteto vode. Breda Kosi Tretja konferenca Zveze sindikatov V petek in soboto, 5. in 6. februarja, je bila v Ljubljani tretja konferenca Zveze sindikatov Slovenije, na kateri so govorili o uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike. Uvodni referat na konferenci je imel podpredsednik ZSS Martin Mlinar. Temeljna misel njegovega referata je bila, da je in mora biti socialna politika del razvojne politike. Poudaril je pri tem predvsem vlogo sindiaktov, ki bo omogočila, da se bo delavec uveljavil kot gospodar svojega dela in njegovih rezultatov, torej tudi socialne politike in socialne varnosti. Če bodo sindikati vztrajni in odločni pri odpravljanju protislovij in konfliktov, ki se pojavljajo med različnimi interesi, si bodo med delavci pridobili ugled in tudi prispevali k krepitvi socialne varnosti na temelju dela in rezultatov dela ter solidarnosti in vzajemnosti. Če bomo zagotovili gospodarsko ustalitev, se bo lahko okrepila tudi socialna varnost delavcev. Martin Mlinar je navedel, da smo v preteklem desetletju sicer materialno in socialno zelo napredovali, čeprav včasih tudi na račun zadolževanja in bodočega dohodka. Ni pa nam uspelo, da bi socialna politika kot celota postala tudi spodbujevalec za dobro delo in gospodarjenje ter celotni družbeni razvoj. Vzrok za tako vlogo socialne politike je mogoče najti tudi v preveliki vlogi izvršilnih organov in administracije v družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih pri njenem izvajanju. Ko je opozoril na nekatere dosežke na področju socialne politike in varnosti, je Martin Mlinar ugotovil, da sedanja družbenoekonomska dogajanja z vso ostrino razkrivajo protislovja in slabosti našega razvoja v preteklih letih. Ob takšnih težavah in slabostih dobiva družbenopolitična aktivnost sindikata še poseben pomen. Odločneje se lahko politično spopadejo z vsemi tistimi, ki samovoljno odločajo o sredstvih, le osveščeni in organizirani delavci in drugi delovni ljudje. To pa je naloga sindikata in vseh komunistov v njem. Ko je razčlenjeval delitev po delu kot pomembno sestavino socialne politike in socialne varnosti, je opozoril, da je ta tesno povezana s pogoji pridobivanja dohodka. Te pa v veliki meri kroji politika cen. Zato bomo v sindikatih od svojih delegatov zahtevali, da v samoupravnih interesnih skupnostih za cene dajejo soglasja le k tistim cenam, ki temelje na zakonu o cenah in dogovorjeni politiki cen. Za kakšno socialno politiko in socialno varnost si prizadevajo sindikati Navajamo nekatera razmišljanja, mnenja in pripombe, ki zadevajo vlogo sindikata v socialni politiki in socialni varnosti ter odnos med socialno politiko in družbenoekonomskim razvojem. Osveščanje delavcev je sicer pomembna naloga sindiaktov tudi ko gre za socialno politiko, vendar zgolj osveščanje ne zadošča. Sindikati se morajo boriti za tak položaj delavcev, da bodo ti sami resnično upravljali s svojim delom in njegovimi rezultati, torej tudi s svojo socialno varnostjo. Gotovo je pri tem povečanje produktivnosti dela tista materialna podlaga, ki dolgoročno najbolj zagotavlja socialno varnost. Vendar pa ne samo individualna produktivnost, o kateri zadnje čase slišimo pravo poplavo besed; gre predvsem za povečanje produktivnosti v tozdih in v celotni družbi. Predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, je ugotovil, da delavci in drugi občani premalo vedo, kolikšen del dohodka je namenjen za socialno politiko in nasploh za skupno porabo. Zavzel se je za učinkovitejšo uporabo načela solidarnosti. Če se to humano načelo neustrezno uporablja, se pretvarja v lastno nasprotje in negativno vpliva na delitev po rezultatih dela. Opozoril je, da »sindikati ne morejo biti odgovorni za reševanje problemov, ki so nastali kot posledica slabe učinkovitosti politike nekega organa ali organizacije. Zato pa se morajo aktivneje vključevati v problematiko že pred sprejemanjem odločitev. Ob ugotovitvi, da imamo o socialni politiki pri nas že dovolj jasno izoblikovane opredelitve, se je predstavnik socialistične zveze zavzel, da naj bodo stališča in usmeritve akcijsko napotilo za večjo angažiranost in odgovornost sindikatov na tem področju. Poudaril je, da uresničevanje socialne politike v krajevni skupnosti in organizacijah združenega dela zahteva tudi ustrezno usposobljenost strokovnih služb in pripravljenost ljudi. Da bi svoje delo na tem področju vsi dobro opravili, bi potrebovali celovite podatke o socialno ekonomskem položaju družin in posame- Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije bosta predvidoma 10. marca letos obravnavala predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih z osnutkom zakona in analizo uresničevanja zakona o delovnih razmerjih. (Gradiva so v celotnem besedilu in v povzetku objavljena v Prilogi I Poročevalca Skupščine SR Slovenije in Skupščine SFR Jugoslavije za delegacije in delegate 2. februarja letos.) Oba zbora republiške skupščine sla že aprila lani obravnavala predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih. Po obširni razpravi in na predlog družbenopolitičnega zbora je zbor združenega dela sprejel sklep, s katerim je odložil sklepanje o predlogu za izdajo tega zakona ter hkrati zadolžil izvršni svet. da pripravi celovito analizo o uresničevanju zakona o delovnih razmerjih, ki bo pokazala, ali je zakon treba spreminjati in katere naj bi bile te spremembe in dopolnitve. Zbor je tudi poudaril, da je pri pripravljanju sprememb in dopolnitev zakona treba zagotoviti javno razpravo v znikov, ki družbeno pomoč resnično potrebujejo. Te podatke naj bi zbrali v centrih za socialno delo ali pri strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnosti v občinah. Tudi nekateri drugi delegati so podprli zamisel o nekakšni enotni »socialni evidenci«, kar so v nekaj organizacijah in občinah že izpeljali. Del delegatov se je v svojih razpravah osredotočil na cilje socialne politike pri nas. Večina je podprla takšno socialno politiko, ki bo spodbujala večjo produktivnost dela in omogočila takšno delitev dohodka, ki bo krepila materialno podlago dela in s tem tudi ekonomsko in socialno varnost delavcev. Nekaj delegatov pa je opozorilo, da je del praktične socialne politike danes tako oblikovan, da zavira produktivnost. Zato so predlagali, da to problematiko rešujemo usklajeno z nagrajevanjem po delu in rezultatih dela ter s pravilnim vrednotenjem proizvodnega ^e^a' Iz " Delegatskega biltena" skupščine Slovenile temeljih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Na podlagi sklepa skupščine zbora je bila organizirana široka javna razprava v okviru družbenopolitičnih organizacij, gospodarske zbornice in v združenem delu. Ugotovitve iz javne razprave, povezane z mnenji, stališči in predlogi institucij, ki se strokovno in znanstveno ukvarjajo s problematiko delovnih razmerij, so bile podlage za izdelavo te celovite analize ter predlaganih rešitev za spremembo in dopolnitev nekaterih določb zakona o delovnih razmerjih, predvsem pa v zvezi z urejanjem delovnega časa, s prerazporejanjem delavcev, z izobraževanjem in pripravništvom, z disciplinsko in odškodninsko odgovornostjo, z varstvom matere in otrok, s prenehanjem delovnega razmerja in s pogodbami o delu. Poudariti velja, da se s predlaganimi spremembami in dopolnitvami ne spreminjajo temeljna načela, na katerih temelji veljavni zakon o delovnih razmerjih. Iz »Delegatskega biltena« Skupščine SR Slovenije izgubljenih delovnih dni. V tozdu Grafika je bilo 9 nesreč pri delu in 1 nesreča na poti, skupaj 329 izgubljenih delovnih dni. V tozdu Vzdrževanje je bilo 47 nesreč pri delu in 8 nesreč na poti na delo in z dela, skupaj 1262 izgubljenih delovnih dni. V tozdu Transport je bilo 5 nesreč pri delu in 5 nesreč na poti na delo in z dela, skupaj 337 izgubljenih delovnih dni. V tozdu Energetika je bila 1 nesreča pri delu in 2 nesreči na poti, skupaj 22 izgubljenih delovnih dni..t^-**' V tozdu Ti020- TOZD št.zap. osebe obolenj osebo osebo oboi. na TCZD DSSS 412 183 360 4960 12,0 27,1 13,7 3,48 0,64 Vzdrževanje 421 314 683 7783 18,4 24,7 11,3 6,48 1,26 Transport 147 82 168 2126 14,4 25,9 12,6 5,1? 0,34 1,13 Metalurgija 576 245 573 6982 18,5 28,4 12,1 6,57 Kemija Celje 201 162 563 5299 26,3 32,7 14,5 9,47 0,86 Grafika 228 179 33? 4534 19,8 25,3 13,6 7,24 C,74 Ti02 263 186 368 4003 15,2 21,5 10,8 5,36 0,65 Kemija Mozirje 44 29 74 940 21,3 32,4 12,7 7,60 0,15 Ve f Ion 51 28 62 562 11,0 20,0 9,0 3,99 0,09 Energetika 5° 25 31 739 14,7 29.5 23,8 5.05 0,12 Skupaj : 2193 1433 3014 37928 17,2 ?6,4 12,5 - 6,15 V letu 1981 je zahtevek za Invalidsko upokojitev vložilo 57 delavcev, leto prej pa 54 delavcev. V starosti od 51 let naprej je invalidsko upokojitev iskalo 29 zaposlenih ali 61,11 % več kot v preteklem letu. Število zaposlenih invalidov je bilo lani manjše za sedem. Tako je sedaj v Cinkarni zaposlenih 157 invalidov III kategorije in 18 invalidov II kategorije. Vsi invalidi so zaposleni na ustreznih delih, skladno s preostalo delovno zmožnostjo. Tudi starostne upokojitve so v Cinkarni konstantne, saj jih je vsako leto približno 1 % ali 22 delavcev. Družbeni standard Ena najbolj občutljivih dejavnosti kadrovske službe je družbena prehrana, saj je le-ta odvisna od razpoloženja in okusa vseh zaposlenih. Če upoštevamo ugotovitev, da je v Cinkarni zaposlenih 541 žena, lahko razumemo negodovanje, saj so sposobne oceniti kaj je na krožniku in verjetno tudi izračunati koliko je to vredno. Vendar največkrat pozabijo, da je kalkulacija toplega obroka precej zahtevna. Vodja oddelka družbene prehrane in ostali odgovorni se trudimo da bi v največji možni meri zadovoljili zahteve zaposlenih, vendar ne moremo zadovoljili vseh želja posameznikov. V lanskem letu je razdeljevalnica toplega in hladnega obroka izdala 188.832 blokov za prehrano. Stanovanjska komisija je lani imela 31 rednih in 5 izrednih sej, kjer so urejali problematiko dodeljevanja stanovanj in invidualnih posojil. Na prednostni listi za delitev stanovanj je 49 starih in 79 novih prosilcev, za zamenjavo pa je 19 prosilcev. V letu 1981 je oddalo prošnjo 64 novih prosilcev. V letu 1981 je bilo rešenih 28 prosilcev, 16 prosilcev pa že ima sklep o dodelitvi stanovanja, ki jim bo dodeljeno v letu 1982. Stanovanja se delijo v skladu s sporazumom o delitvi stanovanj. Zasedenost v samskem domu je bila 93,5 %-na. Od skupaj 226 ležišč jih je Cinkarna zasedla 188, in tujci 2 ležišči. Prostih je ostalo 36 ležišč. V letu 1981 je v organiziranem letovanju letovalo 868 cinkarniških delavcev in 1225 svojcev. V počitniškem domu v Logarski dolini, smo imeli 532 nočitev cinkarnarjev in 756 nočitev tujih gostov. Zasedenost je zadovoljiva le v januarju, juliju in avgustu, nasploh pa je bila zasedba doma le 14,0 %. Športno rekreativna dejavnost se je v letu 1981 odvijala v skladu s sprejetim programom. Športniki Cinkarne dosegajo vidne uvrstitve in posegajo po pomembnejših uvrstitvah v različnih panogah. Gornji sestavek daje samo okvirni vpogled v dejavnost kadrovske službe, natančnejši podatki so na razpolago v sami službi, saj obsega kadrovsko poročilo 86 tipkanih strani, kjer so prikazane vse kadrovske strukture za vsako tozd in podatki o celotni dejavnosti, primerjalno s preteklim letom. DANIJEL PERČIČ Odgovor na anketo Precej pogosta tema razgovorov med delavci je vprašanje prehrane med delom. O tem vprašanju se že večkrat razpravljali samoupravni organi in sindikati v tozdih, kot tudi na nivoju delovne organizacije. V juliju lanskega leta je pričela obratovati nova razdeljevalnica hrane. S tem so ukinili bifeje, delno prenovili kuhinjo toplega obroka v starem delu, kamor se je preselil tudi bife iz metalurgije. Vendar pa s tem še niso rešeni vsi problemi glede prehrane. Toplo malico nam še vedno vozijo iz samopostrežne restavracije Gaberje. Na razpolgao sta dva menija - eden bolj kaloričen, drugi manj - dietni. Žal se vse premalo delavcev odloča za topli obrok. Vendar v zadnjem času opažamo naraščanje števila toplih malic iz prejšnjih 400 na 500 do 550 dnevno. o prehrani Vse preveč delavcev se odloča za hladno malico - sendviče, ki jih dnevno pripravimo cca 600 - 700. Zaradi velikega števila jih je potrebno pripraviti zjutraj in sprotno pripravljanje ni mogoče. Zato kvaliteta ne more biti najboljša. V bifejih je na razpolago vse preveč različnih artiklov, ki se dobe za blok. Blok pa je v prvi vrsti namenjen za toplo malico. Veliko delavcev pride na delo brez zajtrka in bi se morali odločati za topli obrok. Dve do tri ure po začetku dela pride do znižanja sladkorja v krvi; do zmanjšanja pazljivosti in koncentracije pri delu in do pojava utrujenosti. Produktivnost dela pade in večja je možnost nesreč pri delu. Prav iz teh razlogov še enkrat priporočamo toplo malico, ki zagotavlja hitro obnavljanje porabljene energije. Sistem naročanja malic ima nekatere pomanjkljivosti, ki pa se zaradi različnih tipov dela ne dajo odpraviti. Malico lahko naročimo tudi isti dan do 7. ure zjutraj ali do 15. ure za popoldansko izmeno. Topla malica je bila sanitarno pregledana. Ugotovili so, da kalorično zadostuje težkemu delu. Večina delavcev misli in zahteva, da jim je malica v tovarni glavni in v nekaterih primerih edini topli obrok na dan. Malica pa naj bi znašala le 25 % vrednosti celodnevne potrebe organizma. Za primerjavo navajamo število kalorij, ki naj bi jih delavec zaužil med delovnim časom: 500 kalorij pri lažjem delu, 750 pri srednje težkem delu, 900 pri težkem delu in 1100 kalorij pri zelo težkem delu. V zimskem času je problem nabave izredno težak, zaradi pomanjkanja nekaterih živil, zaradi tega je tudi pestrost jedilnika slabša. Pri sprotnem segrevanju hrane in hkratnem prelivanju bi se kvaliteta hrane poslabšala. Glede hladne malice poudarjamo, da delavke v bifejih niso krive, da včasih sendvičev zmanjka in so na razpolago samo kranjske klobase ali konzerve. Število sendvičev se ne da predvideti, ker je v Cinkarni včasih veliko občasnih tujih delavcev; takrat sendvičev zmanjka, drugič pa le-teh ni in sendviči ostanejo. Prizadevamo pa si, da ne bi bilo toliko materiala za odpis. Prosimo za malo razumevanja, saj bi s tem bilo tudi precej manj slabe volje in razburjanja. V starem delu opozarjamo, naj se delavci držijo razporeda za malico po obratih. S tem se bodo ognili gneči in dolgem čakanju na malico. Delavci naj se zvrstijo v dve vrsti - v eno za toplo malico in v drugo za hladno malico. Družbena prehrana v Cinkarni ima na celotnem celjskem območju na razpolago največ artiklov, ki se kupijo na blok. Za primerjavo navajamo naslednje delovne organizacije: KLIMA: Ena vrsta hladne malice, ena vrsta tople malice, vse samo za cel blok, kava in pijača samo za denar. EMO: Ena vrsta hladne malice, dve vrsti tople, samo za cel blok, ostali artikli samo za denar, prodaje na veliko ni. AERO: Hladne malice ni, topla malica samo ena vrsta, velja samo cel blok, ostali artikli za denar. CINKARNA: 5 vrst sendvičev, razne konzerve, burek itd., dve vrsti tople malice, lahko izkoristiš tudi pol bloka, kavo in pijače prav tako lahko kupiš za blok, omogočena je prodaja na veliko dvakrat tedensko - 64 vrst prehrambenih proizvodov, razen cigaret. Samo Cinkarna ima na izbiro toliko-različnih artiklov za hladno malico, možnost koriščenja pol bloka in kupovanje prehrambenih artiklov. Jedilniki in normativi za toplo malico so približno enaki, vsaj za vse tiste, katerim dostavlja malico samopostrežna restavracija Gaberje. Vsi zaposleni moramo posvečati več pozornosti redu, čistoči in uporabi prostorov družbene prehrane. Brez skupnih prizadevanj in primernega obnašanja nas vseh, ne bomo dolgo očuvali nove razde-Ijevalnice takšne, kakršna je sedaj. Čiščenje bo rešeno v kratkem, ker bo vsak delavec odnašal svoj pribor po jedi na določeno mesto. Čistilka pa bo sprotno čistila mize in stole. Zavedamo se, da je na področju družbene prehrane potrebno storiti še veliko. Trudimo se, da bi se stanje izboljšalo. Mnenja pa smo, da bi s skupnimi močmi lahko ta problem hitreje in bolje rešili. Predlagamo, da 10 OOS imenujejo svoje člane v odbor za družbeno prehrano, ki bodo morali vplivati na kvalitetnejšo organizacijo in delo družbene prehrane. Irena Selčan Naš pogovor Zopet je tu 8. marec, dan žena, dan ko se trudimo, da bi kakorkoli izkazali pozornost in hvaležnost ženi, na kateremkoli delovnem mestu in v kateremkoli poklicu, ženi-materi, brez katere bi bili naši domovi hladni in prazni. Ob tem dnevu se spominjamo žena, ki so bile v preteklosti sposobne velikih dejanj, žena bork, tistih, ki še danes opravljajo odgovorna in naporna dela. Prav tako pa smo hvaležni tudi tisti veliki množici žena, ki opravljajo vsak dan na stotine drobnih opravil, ki jih komaj opazimo, a bi bilo brez njih življenje neurejeno in nesmotrno. Dan, izpolnjen z gospodinjstvom in delom v službi, ima danes velika večina žena. Tako tudi delavke, ki čistijo tudi naše prostore potem, ko zapustimo delovno organizacijo. Veliko je torej odvisno od nas, v kakšnem stanju puščamo delovne prostore, in koliko dela čaka čistilke. Angelca Krauthaker čisti prostore na upravi ze peto leto, čeprav dela kot čistilka v Cinkarni že dvaindvajset let. Fanika Koštomaj pospravlja pisarne na upravi Titanovega dioksida in to eno leto manj kot Angelca. Z Ivanko Motoh delata skupaj. Ivanka je v Cinkarni od leta 1954. Med vojno je štiri leta pretrpela v taboriščih v Nemčiji in Franciji. Zato ji danes zdravje ne odpušča. Tudi Marija Čelesnik je že dolgo čistilka v našem podjetju. Pospravlja prostore centra za izobraževanje že od 1964 leta. Vso delovno dobo delajo v popoldanski izmeni. Njihov dan je eno samo pospravljanje, saj čistijo najprej prostore doma, potem pa še v službi. Po tolikih letih istega dela so se že navadile. Angelca se spominja: »Do leta 1968 je bilo potrebno parket in linolej v pisarnah loščiti. To je bilo garaško delo. Dve ali tri delavke smo loščile eno pisarno. Sedaj, ko je parket lakiran, je delo precej olajšano. Tudi miioyu ooijših čistilnih sredstev je na voljo. Mlade, ki prihajajo za nami, ne bodo imele več tako trdega dela kot me.« Ko odhaja domov, vedno razmišlja, ali je zaprla vsa okna in zaklenila vsa vrata. Marija meni: »Tudi na našem delovnem mestu si nakoplješ bolezen, prav tako kot deiavke v proizvodnji. Delamo z vodo, smo na prepihu; nenehno smo na nogah in kolenih. Ni prav, da se to delo tako malo ceni.« Fanika je spregovorila o osebnem dohodku: »Zaslužimo malo, najslabše. Živ-Ijenski stroški pa se kar naprej dvigajo. Tako bo tudi pokojnina nizka.« Ivanka se vozi na delo z Mestinia. Na delovnem mestu je zeio zadovoljna, saj si je življenje uredila po svoje. S Faniko, s katero delata skupaj, se lepo razumeta in dopolnjujeta med delom. Tudi ko ena zboli, druga poprime za delo, da ni videti, da bi katera manmala. urednica Ivanka MOTOFI Angelca KRAUFFIAKER Fanika KOŠTOMAJ Marija ČELESNIK Cinkarnarjeva pošta Anketa, ki smo jo objavili v preišnii številki, je očitno imela odmev. Veseli me, da sodeljujete pri kreiranju vsebine tega glasila. Urednica ŠE ENKRAT O PREHRANI Anketa o naši prehrani, objavljena v prejšnji številki Cinkarnarja, je spodbudila tudi mene, da napišem nekaj vrstic. Skoraj leto dni bo že, odkar smo pričeli z razdeljevanjem tople malice v novih prostorih. Nova jedilnica je prav gotovo naša velika pridobitev. Pa ni bilo v tem času slišati nič kaj pohvalnega o novem načinu razdeljevanja in o hrani nasploh. Najprej ie tu zelo enolična hrana, ob tem, da so obroki izredno skromni. Prej, ko smo lahko jedli v samopostrežni restavraciji, so bili obroki zares zadovoljivi, pa še izbira je bila večja. Zdaj pa moraš poleg krompirja, riža, makaronov in polente pojesti še 3 do 4 kose kruha, da se nasitiš. Tudi ni težko opaziti razlike v velikosti obrokov, ki se delijo ob 8. uri zjutraj od tistih kasneje, ki so bolj izdatni. Toplo malico je pozneje okrog 10. ure možno dobiti tudi brez žetona - z blokom. Vsiljuje se mi misel, da je to višek, ki ostaja tam, kjer se deli premalo. Posebno poglavje je hladna malica. Ne kritiziram toliko izbiro, temveč vsebino: sendvič, ki ga odpreš, pogosto skriva postano, lepljivo in neužitno salamo. Tudi o čistoči bi se dalo kaj napisati. Da je stol umazan, človek spregleda. Ko pa je isti stol umazan drugi, tretji dan, potem mislim, da je kritika že upravičena. Nič bolje ni s pladnji. Pogosto so mastni, mokri in še kaj. Glede kajenja pa kot v posmeh tistim, ki ne kadijo, visi napis, ki nevsiljivo opozarja. Pa saj se nihče ne ozira nanj! Ob kavici, razumljivo, prija cigareta tistim, ki kadijo. Mnogim pa ne in tako smo še tu prikrajšani za tisto malo čistega zraka, ki ga imamo. Mi pa še kar naprej sklicujemo sestanke, govorimo, kritiziramo, ugotavljamo, naredimo pa nič. Vsaj doslej je bilo tako. Odbor za prehrano, ki smo ga ustanovili zato, da bi »izboljšal stanje« pa nikakor ne zaživi. . . Menda zaradi zavlačevanja izvršnih odborov pri kandidiranju delegatov v odbor. V Cinkarnarju pa smo prebrali, da so na prvo sejo odbora v decembru prišli le trije delegati. Spodbudno kaj? Marjana Berk Bili smo v Sovjetski zvezi Piše: Mira Gorenšek MOSKVA Na letališču v Erevanu smo stali nekaj metrov od letala za Moskvo, tako kot bi čakali pri nas na lokalni avtobusni postaji. Opazila sem, da morajo potniki-domačini imeti potni list za odhod v drugo sovjetsko republiko. Na letalu smo morali premakniti čas za eno uro nazaj. Do večera smo prispeli v sovjetsko prestolnico, v hotel Beograd dve. Hotela Beograd ena in dve si stojita nasproti in sta na zunaj in znotraj videti enaka. Oba so zgradili Jugoslovani, nedaleč proč pa zidajo še hotel Beograd tri. Cerkev Vasilija Blaženega Po večerji ob devetnajsti uri po našem času, nismo mogli spati. Majhna skupina nas je hotela to noč videti še znameniti Rdeči trg. Tam smo bili kasneje še dvakrat. Tako kot je Moskva srce Rusije, je Rdeči trg srce Moskve. Tja smo se pripeljali s podzemno železnico. Hodili smo po prostranem tlaku, ki je videl neštete parade in zmagoslavja. Kremelj je bil osvetljen z diskretno svetlobo in ves žarel v opečnati barvi, nad poslopjem predsedstva sovjetske vlade pa je v vetru plapolala rdeča zastava. Znamenita ura na stolpu Kremlja je odbila tričetrt na enajst. Pred vhodom v Leninov mavzolej sta stala dva vojaka mirno in negibno kot kip. Človek bi utegnil pomisliti, da sploh nista živa. Ko so se kazalci na uri spaskega stolpa pomaknili na pet minut do enajstih, smo od daleč, od Spaskih vrat v tišini zaslišali korake. Proti Leninovem mavzoleju so se v paradnem koraku pomikali trije stražarji. Monotono in glasno so v polnočno tišino odmevali njihovi koraki. Straža se je ustavila, vodja je odprl vratca k mavzoleju in stražarja sta se napotila proti svojima tovarišema na straži. Še hip in nova straža je stala nasproti Spaski stolp na Rdečem trgu stari straži. V tistem trenutku je začela kremeljska ura biti enajst. Ob prvem udarcu se je straža zamenjala kot bi trenil, ko je ura odbila enajsti udarec, je stara straža pod poveljstvom svojega vodnika v paradnem koraku že zapuščala Leninov mavzolej. Podnevi, ko je mavzolej odprt, vselej stoji pred njim več kilometrov dolga vrsta ljudi, ki se mirno, tiho in spoštljivo premikajo mimo Leninove krste. Tradicija je že, da tujec, ko pride v Moskvo, obišče tudi Mavzolej. Tam kjer se Rdeči trg spušča proti reki Moskvi, stoji ena najlepših in najbolj nenavadnih stavb na svetu. To je cerkev Vasilija Blaženega. Pogled na njene, rebrasto zavite, raznobarvne kupule, je vir ponosa in občudovanja. Potem smo se dva dni srečevali s prestolnico Sovjetske zveze, ki šteje danes več kot osem milijonov prebivalcev in zavzema površino nič manj kot 900 kvadratnih kilometrov. Tudi tu so ulice, kot v Leningradu, za naše pojme preširoke. Težko je v skopo odmerjenih vrsticah opisati vse o Moskvi, ki je 1974. leta slavila že osemstoto obletnico obstoja. Pisati o Kremlju, Bolšoj teatru, metroju, velikih in številnih športnih objektih, mogočnih univerzah, sarkofagih znamenitih carjev, hotelu Rusija za 6000 gostov, o veleblagovnicah itd., bi pomenilo napisati knjigo. Nismo pa videli velike umetniške slike Borodinske bitke. Kar smo videli, bo ostalo večno v mojem spominu, in še vedno se mi bo zdelo kot da ni resnično, da je le privid ali sanje. V soboto, ko smo odhajali iz Sovjetske zveze v Jugoslavijo, je bil najdaljši dan. Iz Moskve smo odleteli ob 16.00 uri, v Beograd pa prispeli ob 15.45 uri. Uro smo morali zopet prestaviti za tri ure nazaj Po devetih dneh smo se vrnili domov, obogateni z novimi spoznanji in spomini. Konec ZAHVALA Izvršnemu odboru osnovne organizacije sindikata skupnih služb se za pomoč iskreno zahvaljujem Olga MACUH ZAHVALA Izvršni odbor se v imenu organizacije sindikata tozda Grafike zahvaljuje tovarišu Marjanu Drevu za odstop inovacijske nagrade v višini 5.000,- din. Izvršni odbor Šport in rekreacija Tekmovanje cinkarnarjev v veleslalomu Smučarska sekcija je 12. februarja na Golteh organizirala tekmovanje v veleslalomu. Za tekmovanje se je prijavilo 48 moških in sedem žensk iz vseh tozdov in delovne skupnosti skupnih služb v konkurenci posameznikov in ekipno. Proga na Starih Stanah, ki je merila 350 m in imela 27 vratič, je bila zelo dobro pripravljena. Postavili so jo smučarski učitelji smučarske šole na golteh. Ženska ekipa na startu Tudi taki dogodki niso bili redki Rezultati tekmovanja: Prvo mesto: tozd Vzdrževanje Drugo mesto: tozd Titan dioksid Tretje mesto: tozd DSSS Četrto mesto: tozd Veflon Peto mesto: tozd Grafika Šesto mesto: tozd Metalurgija čas 3.30.24 sekunde čas 3.47.46 sekunde čas 3.59.58 sekunde čas 4.03.51 sekunde čas 4.20.06 sekunde čas 4.22.04 sekunde Huda trema nestrpnih tekmovalcev Uspešen start V konkurenci posameznikov so bili doseženi naslednji rezultati: Ženske: Prva Mija Marin s časom 1.00.71 sekunde, druga Irena Zalokar 1.06.92 sekunde, tretja Zvonka Grobelnik 1.11.76 sekunde, četrta Vanda Bricman 1.24.17 sekunde, peta Karmen Kanduč 1.42.30 sekunde. Starejši člani: Prvi Viktor Vidmar s časom 54.90 sekunde, drugi Drago Cmok 58.52 sekunde, tretji Dušan Slokan 58.61 sekunde, četrti Viktor Herlah 59.69 sekunde, peti Darko Mak 1.00.75 sekunde. Start zmagovalca Mlajši člani: Prvi Marjan Kolar s časom 48.14 sekunde, drugi Slavko Kajtner 50.39 sekunde, tretji Bojan Gajšek 52.77 sekunde, četrti Andrej Ivančič 53.77 sekunde, peti Božo Grabar 55.26 sekunde. Ob zaključku tekmovanja so bila podeljena priznanja posameznikom in pokal zmagovalni ekipi. Smučarska sekcija pričakuje, da se bo drugo leto podobnega tekmovanja udeležilo še večje število naših sodelavcev. K. M. Poslovili smo se od sodelavcev Ivan Hercegonja je bil upokojen v mesecu februarju. Rodil se je 27. junija 1927 blizu Kumrovca. Po poklicu je bil čevljar, a tega dela ni dolgo opravljal. Pred prihodom v Cinkarno je vse svoje stroje, ki so bili potrebni za čevljarska dela, prodal naši delovni organizaciji in se tako 1951, leta zaposlil v top.ilnitfi. Nekaj časa je delal v skladišču-sOrovin, nato bil posluževalec žerjava, delal tudi v strojni delavnici kot vodovodni inštalater, opravljal dela kurjača parnega kotla v Valjarni, bil upravnik črpališča na vodarni Hudinje in nazadnje opravljal še dela tesarja. Ko smo ga vprašali kaj mu je v teh letih, ko je opravljal v Cinkarni tako raznovrstna dela, ostalo najbolj v spominu, oziroma kaj takega, kar si je najbolj zapomnil, nam je povedal, da je dvakrat padel s strehe in to z višine dvajset in deset metrov in ostal živ. Kot večkratni darovalec krvi je dobil dve diplomi na krvodajalskih akcijah. Sodeloval je pri izgradnji proge Šamac-Sarajevo in tudi tam odnesel precej diplom in priznanj za pridno in vestno delo. Tudi on nam je povedal, da je bilo pred leti, ko je bil še mlajši, nekoliko drugače kot danes. Delali so ob sobotah in nedeljah brez delovnih sredstev in oblek. Opravil je veliko udarniškega dela, ki pa vemo, da ni plačano. Koliko ur prostovoljnega dela je bilo narejenih, ne da bi zato dobil plačilo. V tovarni je sodeloval v družbenopolitičnih organizacijah, izven delovne organizacije pa v pevskem zboru. Na vprašanje, kaj ga je v teh letih mučilo in da to ni mogel povedati širšemu krogu ljudi, nam je povedal, da je bil zelo prizadet, ker je 15 let čakal na stanovanje. A tudi to se je uredilo in danes ima poleg stanovanja še dva vikenda v Rimskih Toplicah, kjer bo preživljal svoj prosti čas, ki ga ima sedaj verjetno dovolj. Sodelavcem, s katerimi se je dobro razumel in jih je po svojem pripovedovanju imel rad, želi veliko uspeha pri delu in v nadaljnjem življenju. Mi pa mu želimo še veliko zdravih in lepih trenutkov v življenju. Irena Tirnanič Popravek V prejšnji številki Cinkarnarja se je nehote vrinil tiskarski škrat. V članku »Potrebno je kakovostno letno planiranje« na prvi strani se v prvem odstavku, zadnji stavek, pravilno glasi:»Pravočasna izdelava letnega plana je predpogoj za njegovo usmeritev.« in ne: »Predpogoj za pravočasno izdelan letni plan je njegova usmeritev.« Opravičujemo se nezaželjeni napaki! Uredništvo ZAHVALA Ob izgubi drage matere Ane Kolar, se zahvaljujem tozdu Transport in skladišča za darovani venec in spremljanje na zadnji poti. Franc Kolar Izobraževanje v letu 1981 V skladu s potrebami naše delovne organizacije po delavcih različnih profilov poklicev štipendiramo 144 učencev in študentov, in sicer na poklicnih šolah 74 učencev, na srednjih šolah 50 učencev in na višjih ter visokih šolah 20 študentov. Poleg tega se ob delu izobražuje 94 naših delavcev; na poklicni šoli 2 delavki, na delovodskih šolah 5 delavcev, na ostalih srednjih šolah 24 delavcev, na višjih in visokih šolah pa 51 delavcev V družbenem dogovoru in samoupravnemu sporazumu o štipendiranju, ki je enoten za vso Slovenijo, je bil v mesecu marcu 1981 objavljen skupen razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1981/82. V razpisu so bile zajete vse štipendije, ki so jih za to šolsko leto razpisale organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge organizacije. Za perspektivne potrebe naše delovne organizacije smo v okviru letnega plana štipendiranja razpisali naslednje štipendije (številke v oklepaju pomenijo število podeljenih štipendij): - za kemijske procesničarje 11 (3) - za poklicne kovinarske stroke 10 (10) - za poklice elektro stroke 10 (5) - za grafične poklice 3 (1) - za kemijske tehnike 10 (10) - za metalurške tehnike 2 (1) - za strojne tehnike 3 (3) - za elektrotehnike 1 (0) - jaki tok 3 (0) - šibki tok 3 (3) - za ekonomske tehnike 3 (3) - za dipl inženirje metalurgije 1 (O) - za diplomirane inženirje kemijske tehnologije 5 (5) - za diplomirane ekonomiste ? (2) Kljub zmanjšanemu številu vpisnih mest na nekaterih srednjih šolah usmerjenega izobraževanja in na nekaterih višjih šolah, nismo uspeli podeliti vseh razpisanih štipendij. Tako je na primer med učenci zelo majhno zanimanje za kemijske procesničarje, manjši je tudi interes za poklice četrte zahtevnostne stopnje v usmerjenem izobraževanju (strojni ključavničar, strugar, obratovni elektrikar, elektromehanik in druge). Podobno je tudi pri poklicih metalurške stroke (metalurški tehnik in inženir oziroma diplomirani inženir metalurgije). Na posameznih šolah štipendiramo: 11 kemijskih procesničarjev, 31 strojnih ključavničarjev, 12 strugarjev, 2 brusilca, 1 rezkalca, 12 obratovnih elektrikarjev, 1 elektromehanika t elektronika, 2 retušerja, 1 stavca fotostavka, 24 kemijskih tehnikov. 1 metalurškega tehnika, 6 strojnih tehnikov, 7 elektrotehnikov, 1 metalurškega tehnika, 6 strojnih tehnikov, 1 gradbenega tehnika, 10 ekonomskih in 1 upravnoadmi-nistrativnega tehnika, 2 ekonomista, 1 pravnika, 2 inženirja kemijske tehnologije. 1 strojnega inženirja, 12 diplomiranih inženirjev kemijske tehnologije, 1 diplomiranega inženirja agronomije in 1 inženirja matematike - računalniška smer. V tem letu je uspešno zaključilo šolanje 43 štipendistov: 9 ob delu in 34 redno izobraževanje. Poklicno šolo je zaključilo: 9 strojnih klju- čavničarjev, 4 strugarji, 3 obratovodni elektrikarji in 5 kemijskih procesničarjev. Izobraževanje na srednjih šolah so uspešno zaključili: 2 delovodji elektro in 1 kovinarske stroke, 6 kemijskih tehnikov, 4 strojni tehniki, 1 metalurški tehnik, 1 elektrotehnik, 1 oblikovalec. Na višjih in visokih šolah so diplomirali: 1 inženir grafične stroke, 3 ekonomisti in 1 inženir elektrotehnike Ob delu se delavci izobražujejo na naslednjih šolah oziroma stopnjah: na poklicni administrativni 2, na kovinarski delo-vodski 3, na elektro delovodski 2, na kemijski tehniški 3, na strojni tehniški 6, na elektrotehniški 1, na upravno administrativni 1, na srednji komercialni 2, na ekonomski 11; na prvi stopnji: metalurške fakultete 1, kemijske tehnologije 7, na višji grafični 1, na višji strojni 5, na elektrotehniški 4, gradbeni 1, na višji šoli za varstvo pri delu 2, na višji šoli za organizacijo dela 8, na višji pravni 4, na pravno upravni 2, na prvi stopnji ekonomije 14, na višji šoli za socialne delavce 1. Na drugi stopnji visokošolskega študija je vpisanih 8 delavcev: na kemijski tehnologiji 3, na strojnem oddelku VTŠ 2, na visoki ekonomski 3; na tretji stopnji so vpisani 4 delavci: 3 na kemiji in 1 na elektrotehniški. Izobraževanje ob delu je usklajeno z zahtevami del in nalog, ki jih delavci opravljajo, oziroma s perspektivnimi potrebami delovne organizacije. Uspešno je zaključilo izobraževanje ob delu 9 delavcev. Center za izobraževanje je organiziral 4 tečaje, ki jih je uspešno zaključilo 52 članov kolektiva. Tečaj za delavce v novi valjarni. Način dela v novi valjarni je zahteval usposabljanje delavcev, ki so bili predvideni za delo v tem obratu. Za te delavce smo pripravili tečaj, na katerem naj bi si pridobili določeno strokovno in splošno znanje. Tečaj se je pričel v letu 1980. Preizkus znanja je uspešno opravilo 13 udeležencev tečaja. Tečaj za kurjače plinskih naprav. Zaradi postopne uvedbe zemeljskega plina za kurjenje v posameznih obratih smo pripravili dva tečaja, ki ju je zaključilo 22 udeležencev Tečaj za upravljalce mostnih dvigal sta uspešno zaključila dva delavca Tečaja za delavce v železniškem transportu, katerega namen je stalno usposabljanje, se je udeležilo 15 delavcev: 1 vodja oddelka, 2 delovodji, 3 vozniki tirnega vozila, 6 premikačev na industrijskem tiru. 2 tehtalca in 1 čistilec kretnic. V tečajih iz varstva pri delu, ki smo jih organizirali z našo službo za varno delo. ie bilo 191 delavcev. Preizkus znanja je uspešno opravilo 172 novih delavcev in 27 neposrednih vodij proizvodnje. Tečaje izven delovne organizacije je uspešno zaključilo 27 delavcev, in sicer: - tečaj za pomožne bolničarjel - tečaj za bolničarje 20 - tečaj za varjenje in lepljenje plastičnih mas 5 - tečaj za obločno varjenje 1 V lem letu se je raznih strokovnih semi- narjev in posvetovanj udeležilo 99 članov našega delovnega kolektiva. Število udeležencev stalne šole za delegate se je precej zmanjšalo; v tem letu so se udeležili 4 delavci. Mladinske politične šole se je udeležila 1 delavka, 1 delavec pa še obiskuje dvomesečno šolo za sindikalne delavce. V skladu z učnimi načrti srednjih, višjih in visokih šol morajo učenci in študenti opraviti obvezno počitniško prakso. To prakso je opravljalo 125 učencev in študentov. Poleg teh pa je bilo na počitniškem delu 53 učencev. Zlatko Šentjurc IZVOZ V JANUARJU Proizvodne temeljne organizacije naše delovne organizacije so v januarju dosegle 2.233.506 dolarjev izvoza, od tega na konvertibilno področje 707.470 dolarjev in 1.526.036 dolarjev na vzhodnoevropsko področje. V primerjavi z istim obdobjem lani smo dosegli 170,28 % izvoza, z letošnjim januarskim planom 106,01 % in glede na celotni plan letošnjega leta 8,83 % izvoza. Te rezultate so dosegle temeljne organizacije Titanov dioksid, Metalurgija, Kemija Celje in Mozirje ter Grafika. Vse to obeta, da bomo tudi v februarju dosegli zastavljene planske obveze. J.D. AFORIZMI Nič čudnega, če so reke vse bolj onesnažene - ko pa mnogi radi ribarijo v kalnem Mnogi bodo postali invalidi samo zaradi -brcanja v temo Kdor nima v glavi - ima na žiro računu ali v garaži Prišel bo dan, ko bo treba plačevati davke celo - na gradove v oblakih Nekatere politike bi lahko imenovali tudi -študirani prodajalci bučnih semen NASMEJMO SE Surovino! .... Dajte mi surovino! suro.... PREGLED FAKTORJEV, KI VPLIVAJO NA OBRAČUN OD - JANUAR 1982 . ... Jubilejne nagrade Skupna delovna doba 10 let ČOKL Hedvika, brusilec cink, graf. plošč, Andrej GASPARIČ, vodja str. vzdrž. sk., Maks JUS, II. valjač, Dragutin LEDINSKI, oblik. dim. tuljav, Stanislava PETRIČ, tehnična evidenca, Breda VERDNIK, trgovski zastopnik, Marjan ZAJŠEK, del. na prip. kali. Skupna delovna doba,20 let Emil SARLAH, specialist elektr., Slavko MARJANOVIČ, I. rezalec, Zlata-Jožefa PRELEC, usklajevalec, Melanija STUBIČAR, oskrbnik bifeja. Skupna delovna doba 30 let Milan ČRETNIK, preg. žet. tirov, Jože DROBNJAK, pripravljaiec paketov, Jakob JELEN, izmenovodja, Franc KOŠENINA, el. meh. del. Kadrovske vesti IZSTOPI V MESECU JANUARJU 1982 Miroslav ŽILAVEC, operater vzdrž. opreme - tretji mazač, Miroslav ŽIVIČ, osnovna proizvodnja - delavec na kristalizaciji, Milan ČOKL, keramika -izdelovalec priključkov, Pero PRODANOVIČ, Žvepl. kisi. - kislinar, Marko LAKIČ, Žvepl. kisi. - prip. vode, Punišo GRUBIŠA, modri baker - oprav, naprav za meh. obdel. VSTOPI V MESECU JANUARJU 1982 DSSS-Organizacijska služba: splošni organizator. METALURGIJA-Valjarna: dva četrta valjača, Zn-prah: pripravnik »S«, keramika: vozač drob. šamota, žvepl. kislina: pripravnik vode VZDRŽEVANJE: gradbeni: tretji mizar, vodja mizarske delavnice, tretji zidar, strojni: tretji mazač, drugi ključavničar, dva tretja ključavničarja, elektro: tretji elektromeha-nik, drugi obratni električar, priprava dela: pripravnik »S«. TRANSPORT-skladišče: skladiščni manipulant, transport: en tretji transp. del.. ENERGETIKA-para: pripravnik »S«. TiOz-osnovna proizvodnja: četrti poliva-lentni delavec, površinska obdelava: en četrti polivalentni delavec. V JLA so odšli: Mirko JEDVAJ - strojni oddelek, tretji ključavničar, Igor ZUPANČIČ - tiskarna, ofset strojnik, Slavčo IVANČOV - operat. vzdrž. opreme za kem., drugi ključavničar, Davor BELOSEVIČ - tiskarske barve, prvi skupinovodja, Vladimir VUZEM - operat. vzrdž. opreme, drugi ključavničar, Jože HORVAT - para in kurilno olje, pom. kurjača par. kotlov, Senad ŠLJIVAK - žvepl. kisi. KKČ, kislinar, Željko RAJNOVIČ - Žičarna, pomoč, livarja v žici, Andrej MIRNIK -Elektro oddelek, tretji obrat, elektrikar, Josip SMILJANEC - Strojni oddelek, tretji strugar, Cvjeto SVRŽNJAK - Mase gradbeništvo, pak. trž. produk., Josip HUDINČEC -Mase za gradbeništvo, pak. trž. produktov. V pokoj je odšel: Ivan HERCEGONJA - vzdrž. tehničnih objektov - četrti zidar. Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti del je 1,38 din STROŠKOVNO MESTO DSSS 0100 Poslovodni organ DO 0101 Služba za var. pri delu 0102 Služba kakovosti 0103 Posebna finančna sl. 0104 Kadrovska služba 0105 Pravno sam. služba 0106 Splošna služba 0107 Družbeni štandard 0108 Računovodska služba 0109 Sl. za plan. anal. in inter. k. 0110 Služba organ, poslovanja 0111 Služba za AOP 0112 Razvojna služba 0113 Investicijska služba 0114 Marketing TOZD METALURGIJA 0215 Skupne službe TOZD 0216 Keramika 0217 Sušilnica ferosulfata 0218 Žveplova kislina PIK 0219 Žveplova kislina KKČ 0220 Pražarna ferosulfata 0221 Žveplova kis. iz ferosul. 0222 Cinkov prah 0223 Sekundarni cink 0224 Rondele in čašice 0225 Žičarna 0226 Žlebarna 0227 Valjarna 0228 Nova valjarna 0229 Žveplova kislina S TOZD KEMIJA CELJE 0330 Skupne službe TOZD 0331 Barvila 0333 Litopon 0334 Cinkovo belilo 0335 Modri baker 0336 Rastni substrati 0338 Mase za gradbeništvo TOZD KEMIJA MOZIRJE 0441 Skupne službe TOZD 0442 Barve in premazi 0443 Barviti - juboflor TOZD GRAFIKA 0545 Skupne službe TOZD 0546 Tiskarna 0547 Tiskarske plošče 0548 Preparati za grafiko 0549 Tiskarske barve 0550 Veziva in organoli TOZD VZDRŽEVANJE 0654 Skupne službe TOZD 0655 Operat. vzdr. opreme za TIO, 0656 Operat. vzdr. opr. za met. 0657 Op. vzd. opr. za kem. gr. vef. 0658 Centralne stroj. del. 0659 Centralne elek. in ARM d. 0660 Vzdr. teh. obj. in zaš. sr. 0661 Skladišča TOZD TRANSPORT IN SKLADIŠČA 0775 Skupne službe TOZD 0776 Notranji žel. transport 0777 Notr. tr. z vil. in del. st. 0778 Skladišča 0779 Zunanji cestni transp. 0780 Vzdrž. transportnih voz. 0781 Osebni avtomobili TOZD ENERGETIKA 0862 Skupne službe TOZD 0863 Para za kurilno olje 0865 Voda 0866 Plin 0867 Komprimiran zrak 0868 Električna energija TOZD TITANOV DIOKSID 0991 Skupne službe TOZD 0996 Nevtralizacija 0998 Končna obdelava 0999 Osnovna proizvodnja TOZD VEFLON 1069 Skupne službe TOZD 1070 Elementi za agres. med. 1071 Galvana 1072 Predelava PTFE 1073 Pred. gume in umet. mat. Faktor variab. dela Povp. fakt. točk za norme 3,30 3,30 3,30 3,30 3,30 3,30 Povp. fak. Skupni za uspeš, faktor dela 3,30 < povpr.) 3,30 3,30 3.30 3,30 3,30 3,30 3,30 3,30 3,30 3,30 3,30 3,30 3,30 3,30 3,30 3,30 3,30 3,30 3,30 3.30 3,30 3,30 3,30 3,30 3,30 3,30 3.30 3,30 3,30 3,30 3,35 (povpr.) 3,35 3,35 2,50 1.17 3,67 3,32 3,32 3,28 3,28 3,32 3,32 3,32 3,32 3,32 3,32 3.25 3,25 3,29 3,29 3,31 3,31 3,20 3,20 3,34 3,34 3.32 3,32 3,32 3,32 3,30 (povpr.) 3,30 3,30 3,30 3,30 3,27 0,03 3.30 3,30 3,30 3,17 0,13 3,30 3,30 3,30 3,30 3,30 3,20 3.04 0.37 3.30 (povpr ) 3,20 3,41 3.30 (povpr.) 3,30 3,30 3,30 3,30 3,30 3,30 3.30 3,30 (povpr.) 3 30 3,30 3.30 3,30 3,30 3,30 3,30 3,30 3,30 3,30 3,30 3.28 0,02 3,30 3,30 3.30 3,30 (povpr.) 3.30 3,30 3,30 3,30 2.94 0,36 3,30 2,85 0,45 3.30 2,94 0,36 3,30 3,30 3.30 3.30 3,30 3,30 (povpr ) 3,30 3.30 3.30 3,30 3,30 3,30 3,30 3.30 3,30 3.30 3,30 3.30 3.30 (povpr ) 1.68 2.787 3 30 1.68 2.787 3.30 1.68 2.787 3,30 1.68 2 787 3.30 3.70 (povpr) 3,60 3.60 2.76 0,98 3,74 2.82 0.84 3,66 3.48 0.29 3.77 3,00 0.75 3,75 Tudi pozimi v visokogorje Nenavadno lepo vreme letos nas je spodbudilo, da smo se 30. januarja udeležili izleta na Kofce, ki ga je organizirala planinska sekcija Metka Celje. Drugi zimski pohod v visokogorje je bil 13. februarja na Raduho in tretji na Stol, 20. februarja letos. Kljub lepemu vremenu pa razmere niso nič lažje. Res ni več nevarnosti plazov, ki so se zaradi slabega vremena in odjuge v decembru že uleteli. Toplo sonce čez dan sneg topi, mrzle jasne noči pa tvorijo površinski srež in led, ki je lahko zelo nevaren. Na izletih smo opazili, da niso vsi dobro opremljeni za zimske pristope v visokogorje. Tu potrebujemo predvsem cepin in dereze, seveda pa je treba oboje znati pravilno uporabljati. Smučarske palice so nam lahko samo kot dober pripomoček v zmernih strminah, ne moremo pa jih uporabljati vsrenju in ledu na izpostavljenih strminah. Pripomniti velja, da mora vsak zase vedeti koliko je sposoben, koliko zmore. Naj nikoli ne precenjuje svojih zmožnosti, saj s tem lahko spravlja v nevarnost še druge. Na zimske pristope v visokogorje smo povabili tudi tovarišici Tatjano Špegel in Heleno Zgozdnik, vzgojiteljici v VVO Anice Černejeve Celje, obe vneti planinki, ki bosta vodili planinsko dejavnost v tej organizaciji in tako že najmlajše navdušili za izlete v naravo. Naša sekcija pa pomaga pri organizaciji in ustanavljanju krožka »Ciciban-planinec« v tej VVO. Dom na Kofcah je na planini Kofce pod goro, na masivu Košute v Karavankah. Masiv Košute, ki je dolg preko 10 km, ima "kar šest velikih samostojnih vrhov nad 2000 m. Na zahodni polovici masiva prevladujeta Kladivo 2093 m in Veliki vrh 2088 m, na katerega se nas je povzpelo 10 Cinkarnar-jev, obe tovarišici in še nekaj drugih. Vzpon proti Velikemu vrhu je potekal po razmeroma zahtevni grebenski poti do vrha Kofc, nato dalje po nekoliko lažji poti na Veliki vrh. Kako sta izlet doživljali tovarišici, pa ga je tovarišica Tatjana skupaj s Heleno opisala takole: »Drrr!« Joj, kaj se je zgodilo? Seveda, ura budilka me je opomnila, da je konec lenarjenja in se pričenja dan poln doživetij. Ali imam vse? Nahrbtnik, palice, gamaše, kremo .... Kaj pa čokolada in polna čutara? Vse je. Pogledam na uro, prevoznik do Vrtnice me že čaka. Prezgodaj prispeva do zbirališča in počakava na ostale. Vsa zaspana se prismeje Srna (planinsko ime za tov. Heleno) in se pridruži veseli družbi. »Cinkarnarji v rdeči avtobus, ostali pa z mano!« zaslišimo povelje tov. Jermana. »Vsi sedite? Po planinsko se stisnite! Pa srečno vožnjo!« V avtobusu je tišina. Občuti se, da je zunaj še noč. Med potjo poberemo še nekaj planincev in nadaljujemo z vožnjo do Nakla. Pri Marinčku prva postaja za šilček in čaj. Ozrem se po prisotnih in ugotovim, da so skoraj vsi stari znanci iz prejšnjih pohodov. Po kratkem postanku nadaljujemo z vožnjo in že prispemo na zadnjo postajo. Pred avtobusom nastane gneča. »Kje je moj nahrbtnik? Ti imaš moje palice! Natakni gamaše! Joj, to bo drsanje zastonj! Vse TIMA? Ne, dom na Kofcah zaprt. Kako, saj sem se dogovoril, da pridemo! Pa saj je tabla narobe!« Brezskrbno smo se podali na pot. Nekaj časa smo hodili po makadamski cesti in v začetku je imel marsikdo težave z dihanjem. Vrhovi pa so že bili obsijani s prvimi sončnimi žarki. Kakšen krasen dan nas čaka!« Krajša pot po strmini, daljša naokoli, se zasliši glas vodnika Adija. Priključiva se skupini: »Hura, gremo v strmino!« »Dekleti, ali vaju daje strmina?« nežno vpraša vodnik. »Bom stopil naprej, za pogum!« Gledam dolge korake pred sabo in si mislim: »Kdaj bo konec te strmine?« Kot bi bral moje misli, se vodnik Adi požene naprej, potegne z nahrbtnika fotoaparat in že sva ovekovečeni. Tik pred sabo zagledam kočo. Pogled seže daleč naokoli, na kristalno čiste vrhove, ki vabijo z vso svojo lepoto. Ponovno se odločim: »Še bom šla!« Rahla snežna meglica zastira pogled na greben, ki ga nameravamo premagati. V koči na Kofcaj se okrepčamo in pripravimo za pot na Veliki vrh. Skupina korenjakov potiska svoje kape na ušesa in si maže ustnice. »Namaži še mene!« Oh, kako ta krema peče in neprijetno diši!« V vetru in soncu se kolona počasi pomika od koče. Napotke vodnika, da pot ni lahka, sva sprejeli resno in mu zaupali. Čeprav se je del skupine odločil, da gre po položnejši poti, smo vsi skupaj nadaljevali pot po grebenu. Prišli smo na prvi del grebena, ko mi je srce rahlo zatrepetalo. Močna roka vodnika mi je vlila novega poguma. »Helena, kako se počutiš?« Odgovorim mu, da je kljub težavni poti lahko žal vsakemu, ki je ostal v koči. »Hopla, tu pa drsi! Bom vsekal stopinjo!« Kljub temu je meni še vedno drselo, v pomoč mi je ponudila Helena palico, da sem lahko prestopila. Prispeli smo na goro Kofce, se za nekaj časa ustavili in razgledovali naokoli proti Julijcem in drugim avstrijskim goram. Niti zavedala se nisem, ko sem dobila sunek vetrassnegom vobraz. Kapo sem si potegnila še bolj na čelo, si nataknila kapuco in tako še bolj zavarovala proti močnim sunkom vetra. Do vrha se je to še večkrat ponovilo. »Stisnite se, da vas vse pritisnem za spomin;« se je zaslišalo, ko smo prišli na vrh. Na vrhu se nam je odpiral širok razgled, po vsej Gorenjski od Kamniških Alp do Triglava, ter po Notranjski do Snežnika, Gorskega kotorja in vršace avstrijskih gora. Veter je ostro rezal v obraz, zato smo kar hitro sestopili proti koči. Pri sestopanju smo uporabljali vse smučarske sposobnosti. Nekje sredi poti na bolj strmem pobočju je vodnik prikazal ustavljanje s cepinom. »Kako pa se ustaviš s palicami?« Toda za odgovor ni bilo časa, kajti v tistem trenutku sem si lahko ogledala Helenin atraktivni padec in njeno ustavljanje. Nadaljevanje poti je bilo učenje in premagovanje strahu pred drsečim snegom. »Stopaj na pete, drži se bolj ravno, ne glej tako plašno! Tako, tako ježe bolje!« Na delu strmine, ki ni bila tako nevarna, nas je vodnik Adi ustavil in še enkrat dal kratke napotke, kako se zaustavlja s cepinom. Podal mi je cepin. Spusti se po strmini in se ustavi s cepinom!« Bila sem navdušena. To sem večkrat ponovila. Rezultat - polne hlače snega, da ne bo kdo mislil na kaj drugega. Tudi Helena je poskusila veščine ustavljanja s cepinom. Kljub temu, da so ostali planinci videli, da imamo uro učenja, so poslali izvidnika. Ta pa je na najinih srečnih obrazih videl, da je vse v redu. V koči smo se še malo okrepčali s čajem, dobili žig osvojenega vrha in nadaljevali pot v dolino. Do avtobusa smo prispeli med prvimi, kajti ostali so se še krepčali v gostilni. Prijetno utrujeni, v suhih nogavicah, sem iztegnila noge na prednji sedež. To pa je motilo Arčija, ki je dejal, da naj odmaknem svoje raketne izstrelke. Vendar sem bila nanje ponosna, ker so mi zvesto služili. Rada bi malo zadremala, vendar mi okolica tega ni dovolila, saj sem pri vsakem zehanju dobila indijanski pozdrav. Kar prehitro smo se znašli v Celju in ob slovesu sklenili, da bomo še odkrivali lepote naših planin. Tatjana-Triglavski polž in Helena-Srna »CINKARNAR« - izdaja Cinkarna Calja, malalurlko kemična lnduatri|a, Calja. Naklada 2500 izvodov. Val člani delovna organizacije Cinkarna In upokojenci dobivajo glaallo brezplačno. Izhaja mesečno. Ureja uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik: Mira GorenSek, oblikovanje Mar|an Bukovec, lektor Jelka Bombač. Naslov: Uredništvo glasila -Clnkarnar«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon: 33-112 interno 236 Tisk: Tiskarna Cinkarna. Po mnen|u Sekretariata za Informiranje v IzvrSnem svetu skupSčIne SRS je glasilo oproSčeno plačevanja davka (St. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974).