186. številka. 5 Trst, v sredo dne 19. avgusta 1903. Tečaj XXVIII .'■■A , ' „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina zna^a: za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine ae upravništvo ne ozira. Po tobakarnah v Trsta se prodajajo posamične S :evilke po 6 stot (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. Edinost glasilo političnega društva „€dinost" za primorsko. <5 Oglasi Ti Be računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom. Poslana, osmrtniee in javne zahvale, domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema wprav-ništvo v ulici Molin plccolo St. 3. H. n&dstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredniitvo ln tiskarna ; ulica Carintia štev. 12 V edinosti je moč ! Dvorni svetnik Šuklje — državni poslanec. Državnozborski mandat, ki ga je bivši drž. poslanec g. Venc^jz povrnil v rokesvo jih v o i.»ev, preide v roke bivšemu državno-zb rskemu poslancu, dvornemu svetniku g. Š u k 1 j e j u. Vol te v se bo vršila Š3 le dne 10. septembra, ali dotična volilna skupina je tako trdna d< n <>aa l> atoliškn narodne stranke na Kranjskem — in ta stranka je progLs la g. Šukljfja svojim kandidatom —, da moremo že danes smatrati g< spoda dvornega svetnika zastopnikom slovenskega naroda v centralnem parlamentu na Dunaju. G. Sjklje se vrača v pohtiSno življenje in stopa z pet v parlamentarno areno. To je vtžtn dogodek v 2iovenski puliti ki. O fetaincsti g. dvornega svetnika v političnih nazorih se je možno prepirati, ali temu ni mcžno oporekati, da je to važna individuval-nost : po svoji polit čni minulosti, po svoj h duševn h zmožnostih, po lastni mu neutajljivi nadarjenosti in po parlamentariški rutini. To so svojstva, ki dajejo gotovost, da b » ta mož v hipu, ko stopi zopet v j arlament, stal v prvi vrsti naše slovenske delegac ji na Du naju. Mi smo uverjeni, da bo Šuk je v visoki meri vplival Da taktiko toliko naše • Zveze« na Dunaju, kolikor na posto;»ai.je katoliško nnrodne stranke v domovini, da bo torej naša bodoča slovenska polit ka v veliki meri za v i-na od d:s{>oz cij dvornega svetnika Šukljeja. Al, komur je pripadla čast in moč, ta je prevzel tudi veliko odgovoruot-t. Delovanje g. poslat,« Šukljpja kakor enega prvih voditeljev katoliško narodne stranke bo s p a -daloodslej pred forum skupnega slov. naroda. Mio« h četrtek je go-pod dvorni svetnik v Katoliškem d>>mu v Ljubljani razvijal svoj program. Isti je bil razdtljt-n — mi abstra hiramo Damieč od pult mike oteboe naravi proti naro i; o napreduj stranki in nje glasilu — v gospodarski in p.iit eki del. Z izvi-j^nji g. Saklj»-ja v gospodarskem delu njegovega kandidatu*ga govora se ne moremo baviti danes, v prvič, ker bi nas to predaleč zavelo, v dr utro pa, ker predmet zahteva daljšega razmiš anja. Poba v j ti se hočemo torej s političnim delom v govoru g. Su*ljeta. Priznati mo- PODLISTEK. ->3 Na svetlem obrežju. Novela. Poljaki »pisal H. S enkiewicz. Poslovenil Podravski. VI. Svirski je urno premer.1 dekl cj od nog do g.ave Ur videl tak >j, da dekle govori resnco. O revščini je pričalo vse, pričenši od klobuka in suknjice, tako igujene, ali rajše ia*co ogorele, da je bi.o moguće razločit. ondi vsako nitko, pa do rokavic, takidto oguljenih in sešitih. * Vrnite se sedaj, gospica, domu«, jej je rekel, >in povejte svoji materi, da je tu slikar Svir-Ki, ki m žeii, da mu služite kakor vzor za g avo pri jzg> t»vJjeUjU slike. K temu Bvt jemu poročilu pa tudi dodajte, da ta slikar na priporočilo gorpe Lageat prosi, da bi radi »pozovanja« prihajati z materjo vred v njegov j delavnico, za kar ponuja po de et fian-kov na dan.« Gospića Cervi se je jela zahvaljevati, ne znajcča najti za to dovolj beatd, pri čemur ee je jokala z glatom, ki je b 1 poln radosti in solz. On pa, vidć, aaj se godi v njej, je dejal: >Dobro, d bro ! Čiez eno uro pridem. Vi se mi vidite kaj p š ena deklica. Samo zaupajte mi, gospica. Po naravi sem res nekoliko medvtd, toda marsikaj znam razumeti. ramo odkrito, da nam njfgova izvajanja ne zvene neprijetno. Zaprisegel je zbranim zaupnikom, da hoče biti svojim volilcem slovenski narodni zastopnik. V tem zmislu je priznal : da vpliv Nemcev med nami silno narašča, da nemški ž velj med nami zadobiva premoč. Priznalje nevarnost, ki grozi slov. narodu od nemške ekspanzi vnosti. Le logično je bilo torej, da je obsojal vezanje z NVmci v sedanjih kritičnih časih kakor smrten greh in je priporočal, naj se zastopniki slovenskega naro d a z vežejo z zastopniki dr ti g i h slovanskih plemen. Osobito markanten je bil ta le odstavek v izvajanjih kandidata : »Zmernost priporočam, državniško previdnost, toda združeno z ono jekleno, možato 0 Uočnostio. katera tudi kroni in dinastiji ne prikriva, da smo i mi Slovenci naveličali se nekdanje pasje potrpežljivosti da smo sicer vedno pripravljeni dejansko obelodaniti od prednikov svojih podedovano zvestobo, točno izvrševati svoje dolžnosti, da pa ob jednem se živo zavedamo, da mora tudi krona in vlada njena nam nasproti natančno uživotvoriti naše ustavne pravice c. To izjavo priobčujemo podčrtano, kajti ista involvira obsodbo, ki zadevlje tudi ka-tol ško-n^ rodno stranko, obsodbo tistega raej-sebojn^ga numničenja in obdolževanj* od narodn >-n-predne do katoLško-narodne stranke in i6Čem»i pomoč za vse in z o prejde. Sa nekaj jw ! N čem vam dati denarja takoj, da bi ee vam ne bilo treba radi njega opravičevati, toda čez eno uro prinesem kolikor bo treba na ta račun. Tudi jaz sem že dt živel m rsikaj ter vem kaj pomeni to: urna pomoč. N mate se, gospica, za kaj zahvaljevati, saj je to vse eno ! Na svidenje, deta — črez eno uro!c Na to. poprašavši še po stanovanju, je spremil deklico po stopnjicah in po preteku ene ure je sel v kočijo terzapovedal pognati proti stari Niči. Vse, kar se je bilo pripetilo, se mu je zdelo kakor nekaj tako posebnega, da m znal misl ti na ničesar drugega. Pri tem je začutil tekšuo radost, kakoršno čuti vsak vrl človek, ki je postopal tako, kakor je dolžan postopati ter postal nekomu dobrotnik. »Ako ni to poštena :n dobra deklica«, si je mislil o gospici Cervi, »pa sem jaz najbolj bedast osel v vsej Lguriji.« Toda on niti ni dopuščal, da bi se imelo pokazati kaj p »dobneea. Nasprotno, bil je zagotovljen, da je naletel na zel<5 pošteno žensko dušo ter bil ob enem vesel, da je ta duša zaprta v tako mladem in živahnem telesu. Kočija je končno obstala pred staro in odrto h š > v bližini pristaje. Vratarica je dovolj prezirljivo pokazala Svirskemu stanovanje gospe Cervi. javnemu življenju dajal direktivo, ki velja šs danes — cerkven dostojanstvenik, ki ni bil nič manje nemškega mišljenja, nego je baron Hnin na Kranjskem, in ki je v m ši domači politiki le služil istim ciljem, katerim Bledi Koorber z izigravanjem parlamentarnih strank, iMti Koerber, o katerem povdarja gosp. prof. Šuklje, da je tudi zakrivil se svojo politiko, da je za državo došel psihologiČni, zgodovin skovažni, usodni trenotek : komora mi sliti na svojo rešitev! Obstanek države je v nevarnosti —- je zaklical g ispod Šuklje. Mi pa zahtevamo od zastopnikov obeh naših strank, naj imajo posebuo pred očmi, da je narodni obstanek našega naroda v nevarnosti. Za obstanek države, oziroma za nje rešitev bodo skrbeli gozdovi bajonetov, za obstanek našega naroda pa ne bo skroel nikdo, če ne bomo skrbeli sami s p >močjo enih sokrvn.li zaveznikov, na katere je kazal tudi dvorni svetnik Šuklje ! Našemu narodu grozi nevarnost — to je priznaval tu ii on — od nemške invszje. Če bo torej poslanec Šuklje postopal dosledno svoji programatični izjavi, bo deloval v prvi vrsti na to, da bo njegova sedanja stranka podrejala v vsakem b uČaju take potrebe bvoJ strankarski interes p;»tre bam taktike, naperjene proti prodiranju nem štva v naše kraje ! Dolžnost voditeljem obeh strank na Kranjskem je, da vplivajo na med sebojno razmerje v toliko, da bo možno skupno, kombinirano in koncentrirano bojevanje proti n em š t v u. Najprvo naj poakrbe, da bo v ntš osrednji pokrajini Slovenec gospodar, ker le tako bo moglo središče s primerno močjo podpirati pozicije ob meji. Slovenska bodi naša politika in slovan* ska ! A da Bi zasnujemo tako politiko, treba spoznanja, da dosedanja politika slovenskega naroda ni dovolj slovenska, in da so bili krivi na tem v obili meri tudi v stranki, kateri pripada sedaj dvorni svetnik Šuklje i Ustvarjajmo garancije pred silo germani-zater čne ideje, povspeševane iz Bsroliua in Dunaja. Proti tej nevarnosti se moramo zadajati, naj se nam pa že bliža: ali po političnih, ali po poteh gospodarskega življenja, ali po vplivanju visok h cerkvenih dostojanstvenikov. Gosp. Šuklje je pripoznal to nevarnost. Iz tega pripoznanja mu narašSa dolžnost. Cim bo njegovo delovanje prihajalo v navskrižje s to dolžnostjo, zvali ga bomo z vso pravico na odgovor pred forum »Pravcata revščina!« si je mislil, stopajoč po Btrmih stopnjicah navkreber. Črez trenotek je potrkal na vrata. »Prosim!« se je oglasil glas od znotraj. Svirski je vstopil. Sprejela ga je ženska, stara kakih štirideset let, v črni opravi, vitka, otožna, medla, zlomljena očividno od življenja, tida ne imajoča na sebi nič nenavadnega. Poleg nje je stala gospica Marija. »Vem vse in zahvaljujem vas z dušo in srcem!« je rekla gospa Cervi. Tako govoreča, ga je prijela za roko in sklonila nizko glavo, kakor bi hotela poljubiti to roko. Toda on jo je urno odmaknil in potem, h «tč razpršiti čim najpoprej svečano razpoloženje ter zlomiti led prvega spoznanja, se je obrnil k gospici Mariji in po-grozivši jej s prstom, rekel z načinom davnega znanca : »Aha! to je ta-le oseba izustila!..« Gospica Marija se mu je namesto odgovora na to nekoliko otožno in v zadregi nasmebljala. Ziela ae mu je zala, še zalša, nego je bila v delavnici. Zapazil je takisto, da si je zavezala okrog vratu nekak lilast trak, katerega ni imela poprej. To ga je tudi ganilo kakor dokaz, da ga cčividno še ne ematrajo za starega dedca, ker se lispajo radi njega. Med tem je gospa Cervi rekla : »Tako je, Marica mi je povedala vse. skupnega slovenskega naroda in tistih slovanskih plemen, katfrih se je spominjal tudi g. Šuklje, kakor naših naravnih zaveznikov! Politično društvo „Edinost'- v Trstu. VABILO na JAVNI SHOD katerega priredi politično društvo „Edinost" v „Narodnem Domu" pri Sv. Ivanu v nedeljo, dne 23. t. m. DNEVNI RED : 1. Pogovor o nameravani otvoritvi talijanskih paralelk v ljudski šoli v Sv. Ivanu: 2. Slučajnosti. Začetek ob 5. uri popoludne. Na obilno udeležbo vabi Odbor. rohtičai pregieđ. V Trstu, 19. avgusta 1903. Kriza na Ogrskem. Vladar je danes odpotoval v Budimpešto, kjer prično — ker je jutri na Ogrskem praznik sv. Štefa na — menda v petek avdijeneije onih, ki bo pozvani, da informirajo vladarja o položaju in mu prvedo svoje mnenje, kako bi ee dala rešiti kriza. Lista poklicanih je baje zeld dolga in so pozvani možje vseh barv in nijans. Pred svojim odhodom z Dunaja pa je cesar zaslišal celo vrsto dostojanstvenikov civilne in vojaške stroke. Tem avdijencijam ee pripisuje velikanska važnost, sosebno tudi zato, ker je bil pozvan brzojavno s Češkega tudi prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand. Vest, ki jo je prinesel s tem v zvezi neki češki list, da misli namreč cesar Fran Josip odstopiti, treba vzeti za to, kar je, za plod domišljije v razburkanih časih, ali omenjene avdijeneije na Dunaju eo na vsaki način znak velike resnosti položaja, provzro-čene po viharnem zahtevanju Madjarov, kakor se more soditi o tej resnosti »udi po dejstvu, da je letos prvikrat, da je cesar moral pretrgati svoje letovanje v Išlu radi političnih dogodkov v notranjem monarhije. Bog je čuval nad njo in nad nami, da je naletela na takšnega človeka, kakor ste vi.« A Svirski je reKel na to : »Gospica Marija sama mi je povedala o težavnih razmerah, v kakoršojih živite in verjemite mi, gospa, da je to res sreča, imeti cel<5 v podobnih razmerah taksno hčerko.« »Da«, odvrnila je zadovoljno gospa Cervi. »A med tem sem dolžen jaz vama obema hvalo, zakaj iskal sem in iskal zaman, kar mi je tu nakrat padia kakor z neba takšna glava. Sedaj sem že miren zaradi svoje slike. Moram se samo še zagotoviti, da mi moj vzor ne zbeži!« Tako govorć, izvlekel je iz listnice tri sto frankov, na kar je silil gospo Cervi, naj jih sprejme, zagotovljajoč jo, da napravi tu kaj dobro kupčijo, kajti za Bliko dobi„ na hvalo gospici Mariji, obilno denarja. Na to je pa izrekel željo, da bi kaj rad spoznal »dedac, ker je imel zmerom veliko naklonjenost do starih vojakov. Gospica Marija je stekla hitre« v drugo sobo; čez trenutek ss je začul ropot stola na kolesih in ded, katerega so očividno že poprej oblekli za sprejem gosta v vojaško suknjo z vsemi svetinjami, ki jih je pridobil v Italiji, je dospel v sobo. (Pride se.) Nič m ne zna gotovega, kaj bo sklenili na onih avdijencab. Toliko se p« more soditi po vesteh v listih s precejšnjo gotovostjo, da 00 se visoki vojaški krogi izrekli z vso odločnostjo proti vsaki koncesiji, ki bi — po njihovem mnenja — spravljala v nevarnost jednotnost vojeke. List »Reichswehr« — čegar zveze z vojaškimi krogi so notorične — pravi ce"<5, da raje naj pride do popolnega ločenja, nego da bi ob dosedanjem razmerju dovoljevali Madjarom koncesije v vojski. Posebno je pa avstrijska vlada na tem stališču, da vprašanja koncesij v vojski sploh ni smeti rešiti enostransko, le po volji ogrske strani, in ne da bi privolil v to tudi avstrijski parlament. Vojska je skupna stvar, o kateri — gla«om nagodbe — morati sklepati obe polovici, ker sti tudi obe polovici podpisali pogodbo. Sedanjo krizo bo težko rešiti, ker nikdo se ne more odtezati ep »znanju, da za rešitvijo v smislu madjsrskih zahtev pridejo nedo-gledne posledice tudi v avstrijski polovici. .Tako verjetno je, da smo v monarhiji že dospeli do mrtve točke, preko katere ni nobene druge poti ve*, nego — razbitje duvalistiške oblike. Prihodnje dni bo ves politiški svet, tud1 izven monarh je, z največ > napetostjo priča koval vest: iz prestolnice ogrske. Zopet krvavi dogodki na Hrvatskem Celo opozicijonaim hrvatski listi upali , eo, da se po odstopu bana Khuena razmere na Hrvatskem spremenijo. Mi pa sm-> po nastopu novega bana, grofa Pejačev ci, takoj izrazili mnenje, da se je na Hrvatskem dogodila le sprememba banove osebe, sistem pa da ostane d< sedanji. Predvčerajšnji dogodki v Zapreki nam dokazujejo, da se v svoji sodbi; žal;bog nismo varali. Na tsprešičkem kolo , dvoru so namreč na cesarjev rojstni dan poleg hrvatske izve-ili tudi madjarsko zastavo, kar je zopet izzvalo -odločno reakcijo od strani naroda. Kmetje so zahtevali, naj se madjar-ska zastava odstrani, a ker se tej zahtevi ni ustreglo, dcš o je do viharnih demonstracij. Orožniki so streljali na demonstrante ter dva kmeta ubili, enega smrtno, dva težko in 20 njih lahko ranili. Izzivanje z madjarsko zastavo nadaljuje ee torej tudi pod novim banom, grcfom Pe-jačev ćrm, a gr* t Pejačevic in madjaronska večina naj se ne varajo : hrvatski narod Le bo miroval prej, dokler Ee preneha kršenje njegovih pravic in krvavo žaljenje njeg »vega narodnega ponosa. Jugoslovanska kri je po eebno sedaj, o dogodkih v Macedoniji, jako razburljiva in ni varno izzivati jo. Ustaja v Maoedoniji Kakor smo že poročali, odposlala je bolgarska vlada vsem dipiomatičnim zastopnikom v Sredcu spomenico, v katerci te popisuje turška grozovlaia v Macedoniji. Nekateri listi prinašajo danes izvlečke iz to spomenice, ki priča, da bolgarska vlada vestno zasleduje dogodke v Macedoniji. Spomenica ja razdeljena v več delov, ki govore o grozsdejstvih v vilajetih Solun, Bitolje, Saoplje in Drinopolje. Človeku se kar ježijo lasje, ko čita to ^pomeni4o. Tudi najhujšemu nasprotniku Slovacov mora Bočutj* napolniti dušo, ko čita to spomenico. Prostor v našem listu nam ž*libog ne dopušča, da bi to spomenico bolgarske vlade objavili doslovno, marveč se moramo omejiti na objavljenje le nekaterih slučajev iz soluntkfga vilajeta: V Scrtsu so šole že od 20. aprila t. 1. zaprte, učitelji so ali zaprti ali izgnani. Istotako so zaprti vsi občinski svetovalci, občinski tajnik ter vsi ugledneiši možje v občini. VTsi svečeniki se-reškega okraja so v zaporu. Otroci se ne krsčujejo in mrtvi se pokopujejo brez duhovnikov. Dne 23 aprila je prišla v bližino Banice ustaška Četa. Turški vojaki, ki so bili odposlani proti tej četi, pa so mest j čete napadli vas, jo uničili in 64 ljudi pomorili. — Petrič. Sko raj vai svečeniki in učitelji s> zaprti. Curi-lovo so Turki oropali in skoraj vse tamošnje prebivalce so Baš^bozuki (najkrvolučneji turški vojaki) pcmjrili. Dne G. maja je 120 turških vojakov napadlo vas Gornja Ribnica in so 5 mcžsih in 2 ženski do smrti izmučili. Duhovnika, ki je zanje prosil, so Turki nabili. V Jigumencu so kmeta Trenčova skoraj do smrti izmučili ter mu pred njegovimi cčmi onečastili ženo. Na to so Turki iz. vasi pobrali vse, kar so mogli seboj nesti, vse drugo pa so zažgali in unič.li itd. — Stru-mica. Vsi uglednejši možje tega okraja ter svečeniki in učitelji so zsprt;. Škofa Gera-zinova so v njegovi hiši zaprli, njegovega tajnika pa so odvedli v ječo. — V vasi Burjevo so Turki več ljudij pomorili in tri žene onečastili. — Nevrokop. Dne 21. aprila so zaprli jednajst najuglednejših meščanov. Vsi učitelji tega okraja so zaprti. Dne 1. maja so Turki v Baničenih več kmetov gro zovito mučili. Dne 3. maja pa je bilo mučenih sto prebivalcev iz Skrebotova, med istimi je bil tudi osemdesetleten starček. V Očkovem sta bila dva kmeta do ■mrti bičana. V Fotovištu so pet kmetov erozno mučili in so jim za nohte zabodli le sene trske. Dne 21. sta bila v Tešovem dva kmeta razčetrtena. — Meseca julija je tik-veški kajmakan besnel po 25 vaseh. Izvršil je se svojimi vojaki nad 300 grozodejstev. Ne številno žensk je bilo onečaščenih. V vasi Gališta je polk turških vojakov onečaBtil vse tamošnje ženske, cel<5 otroke pod desetimi leti. A to so le nekatera izmed neštevilno grozodejstev iz solunskega vilajeta, navedenih v spomenici bolgarske vlade. Iz skopeljskega vilajeta navedemo naj le par primerov: Dne 11. junija so v Skopljem zaprli ravnatel a tamošnjega učitelošča, Kabl* š-va. ker je imel v svoji biblijott-ki knj'gi »Othello« in »Les Miečrables«, kateri knjigi j bo turške oblasti smatrale zn revolucijonarni in obsodile radi tega Kableševa na en-letno ječo. Tudi neko 16 letno deklico so obsodili na eno leti ječe ker so pri njej našli pre pise narodnih pesmj. V Štipu s> Bašibozuki z razbeljenimi železnimi drogi mučili kmete Dne 2. junija so mučili kmeta Milenkova, njegovo ženo, ki je bila že blizu poroda, pa so teptali z nogami. Ko se je radi tega njena mati pritožila pri Hilmi paši, jo je isti zapodil, češ, da se laže. Že to, kar smo tukaj naveli, je grozovito, a takih in si čnih slučajev je v spomenici bolgarske vlade nebrojn^. Na spi šno se med drugim lahko reče, da so Turki zaprli vse tiste uč telje in svečenike, katere so mogli dobiti v pest. Svoječasno je obljubila turška vlada, da izpusti na svobodo učitelje, duhovnike in dtuge B »lgare, ki «0 po nedolžnem v ječf-h ; ko se je pa od Turč je zahtevalo, naj izpolni svoje ob'jube, zahtevala je, naj oni, kateri hoč>jo biti ispuščeoi na svobodo, položijo visoke denarne kavcije, ali pa naj za poroka dajo kakega — Turka. Toliko prvi, kolikor drugi pogoj pa sta fopolnoma neizvršljiva, ker smešno b bilo ob sedanjih razmerah iskati po M»cedoniji denar, a še bolj smešno pričakovati od kakega Turka, da bi bil za poroka B »lgiru. Tržaške vesti Odprt grob. Z Reke nam prihaja žalostna vest, da je tamkaj po dolgi in težki bolezni umrla soproga gospoda Vatro-slava H o 1 z a, gospa Lucija H o 1 z, rojena Scoglia. Sir. m slovenske domovine znanemu, jo-vijalnemu in priljubljenemu možu, nekdanjemu sotrudfiiku našega lista in prijatelju vseh tržaških Slovencev izrekamo iskreno sožalje na tfžki izgubi, ki ga je zadela. Pokojnici pa bodi lahka zemlja v hrvatskem Primorju ! ! V Skednju dobimo — nemško Šolo ! Precej časa je že, ko smo — mi prvi — opozarjali, da se nekaj snuje, da dob mo v našem Štednju nemško šolo (!!) in da je tej nameri zagotovljena tudi nakli njenost naše c. k. vlade! Ted*j so se nam nekateri naših posme-hovali in rogaii, češ, da o belem dnevu vi-d mo strahove. Dane* se menda ne smejejo več, a mi se — tudi ne smejemo ! Listi javljajo namreč, da je tržaško na-mestništvo odobrilo spremenjena pravila »Združenja za ustanovitev nemške šole v Skednju«. Ta vest je najzgovoroeji dokument k našemu včerajšnjemu odgovoru na adreso »Slovenskega Naroda«. O je, je — nemška nevarnost ! A naši Italijani ? Ali še ne odpro o^i ? Ali jim še ne pade z oči mrena — sovražtva proti nam? O, pride čas, ko bodo oni potrebovali naše pomoči ! Samo gledajo na , da ne bo prepozno tudi za njih ! Mauronerjeva afera. Zian slovenski rodoljub nam piše : Ozirooa na vaš oHgovor na očitanje v »Slovenskem Narodu«, da niste izkoristili Mauronerjevega škandala, dovolite mi, da tudi jaz rečem dve tri besede. Torej »izkoristili« T.aj bi bili vi Mau-ronerjev škandal ! To se pravi : peodentno težko pravd > naj bi izioristili v politične in narodne namene. V Bvojem odgovoru ste dobro pogodili, rekŠi, da ravnj zato, ker se je od ugodnega izida pravde pričakovala korist tudi za narodno stvar, je zahtevala že previdnost, da ste Be izogibali vsemu, kar bi utegnilo škoditi. In v tem pogledu moram zabeležiti, da so mi opetovano zatrjale jako odlične osebe, da je ravno kričavo postopanje lista »Sole« mnogo koristilo — Mauronerju. Prav tako, kakor hoče »Slov. Narod«, je »Sole» izkoriščal afčro in je temu primerno Škodoval dobri stvari ! »Izkorišča« naj Be tam. če je gotovo, da bo »izkoriščanje« koristilo. Će pa ima škoditi, je tem bolje, čim npanje se izkorišča. Ves?a je naš ! G. prof. Hauptman Be je mudil več dni v Moravčah nabral potrebno snov v farnih maticah, ogledal rojstni kraj Vegov, in je tako po truda polnem delu temeljito dokazal ravno ob 100 1 e t-nici Vegove smrti njegovo slovensko pokoljenje. S tem mu je pač postavil spomenik >aere perenius«, trdnejši in lepši, kot iz marmorja in brona. Baron Vega je naš! To pa je treba svetu še na drug način pokazati. Po »Slov. Nar.« Relata refero. Po mestu se širi govo-rics, da se je tradicijonalna veselica v bošketu povodom rojstnega cesarjevega dne letos opustila zato, ker se jejdoznalo, da se od neke strani — a neirredentične — namerja porabiti to priliko za demonstracijo proti namestniku grofu Goessu. Je li kaj in koliko resnice na tej govorici, — to se seveda odteza naši kontroli. Tržne lope v Trsta? Neki puljski list javlja, da je župan dr. Sandrinelli naložil mestnemu uradu, naj izdela načrte, da sa na trgu »G jldoni« (lesni trg) zgradijo velike tržne lope. T ime higijene. Da tržaško mesto — ali bolje : ohcmtka uprava ne časti ravno posebno goreče bog.nje — Snage, o tem se lahko na prvi pogled prepr ča vsakdo, ki hodi po tržaških ulicah. Vsaki ptujec, ki pozna moderna mesta, je gotovo neprijetno dirnen po nesnagi, s katero so uprav pokriti sesebno tržni prostori, in pa tudi ulice in tratoarji. Res je seveda, da je Trst trgovsko mesto ; a istotako je res, da se v Trstu manj nego malo stori za snažnost mesta. Tržaška občinska uprava Be drži v tem oziru — turških manir. Kakor se n. pr. v Carigradu prepuš'a č.ščenje ulic — tolpam divjih psov, tako te to sitno delo v Trstu prepušča — burji. Žal, da ta huda žena ulice samo pometa, a spravljati prah in pometati pa morajo — radi ali neradi — ubogi pasanti in s cer v svoja pljuča in svoj želodec, a dober del te cestne nesnage morajo odnašati s sabo: v tč:b, laseh in na obleki. Za prijetnejše delo bi občinska uprava pač ne mogla izkoriščati Bvojih podložnih — kaj ne ?! Pa šalo na stran ! Vsakdo mora priznati, da je čiščenje ulic v Trstu docela nepopolno, neracionalno, kakor je neracijonalno vse magi-stratovo gospodarstvo. Naravnost nezaslišano je, da je magistrat v enem letu prihranil tisjČe in tisoče od svote, ki je bila dovoljena za vzirže vanje — snage. Ako bi ss v modernem trgovskem mestu svota, določena v ta namen redno in visoko prekoračala — bi to bilo docela umij ivo, da, hvalevredno ! A da se na isti hrani in štedi na očito hudo škodo prebivalstva — to pa je že prav — tržaško ! C.o»ek ne ve, ali bi se jezil ali smejal, ko vidi na daleS okoli po enega samega pometača, kako zamišljeno in kakor nevede praska s svojo metlo po tleh — ravno kakor bi kdo z žlico morje izplival. »Tržaško« je tudi to, da se blato, ob dežju h kraju pogrebljeno, pušča c ndi ležati v kup.h — dokler pride burja in raznese isto na vse štiri strani. Da so 'Sta gotova železna zatočišča — bodisi Btoječa, bodisi v zidu pritrjena — za moderno mesto, s osebno ob tako visoki tem peraturi, kakor vlada po leti v Trstu, nekaj škandaloznega in nezasl šanega — o tem sodijo razsodni in — estetični čitatelji sami. Naravnost opozarjam le na ono »hišico« ob »rdečem mostu«, v katere neposrednem obližju se nahaja trg za zelenjavo in sadje ter se v sezoni prodajajo cele in razrezane melone.. A glavno, radi česar pišem te vrstice, prihaja sedaj. Kdo še ni videl, v kakšnih vozeh se dovaža v naše mesto — meao ! Pred nedavnim nas je obiskala žena nekega obrtnika iz Ljubljane in ta dokaj priprosta žena je menila zmajevaje z glavo : »Snažno pač ni vaše mesto. V Ljubljani je pač praznično nasproti temu... Ali najbolj ostudno se mi je zdelo, ko Bem videla, kako bo pripeljali meso pred neko mesnico. Voz je bil že tako grd, da bi se ga mogel sa konjederec sramovati ! In tisti možki, ki so meso nosili so bili čez in čez zamazani b staro in svežo krvjo, da se jim je napravila škorja na obleki. Se pokrivalo jim je bilo vse zamazano s krvjo. V Ljubljani bi tacega nesnažnega mesarja pač karala policija. In kako so nosili meso, kar na golih ramah, ko bi vendar morali spodaj položiti čist prt.... Sicer pa meso samo izgleda tako neukusno-črno in krvavo .... Oprostite, ali nehote mi je prišlo na misel, kakor da je konjederec pripeljal svoje blago za — menažerijo«. To je ostra ali čisto primerna sodba. Le pomislimo, kako daleč dovaŽBjo meso iz klavnice, pomislimo, da vozovi drdr;ijo po tržaških ulicah, in končno, da so ti vozovi tako 6labo zakriti, da prihaja na meso ves grdi poulični prah ter istotako — muh e, ki so malo preje posedale bog ve kje... Voz in tiste ostudne cape ob straneh — vse je kar pokrito s pradavno nesnago. Dobro je označila ta voz naša postrež-nica, češ : »V Trstu se v res lepših vozeh vozijo — smeti, nego meso«. Tudi v mesnicah je meso izpostavljeno pouličnemu prahu in ostudnim muham. Zato tudi ni čudno, če se poleti skoro ne dobiva mesa brez zgaženih muh in zapli\k, ki ee navadno drže skrite v kaki kotanjici v mesu ali kosti, tako, da je prav lahko mogoče, da prihajajo v juho, ako si gospodinja ali kuharica ni vzela truda in čaBa, da je meso skrbno preiskala in umila. Lepe morajo biti razmere tudi v klavnici. Po me9U se da sklepati, da se z živino ne ravna ravno — kako bi že rekli — skrbno.... Veekako bi bilo nujno potrebno, da bi se tržaško časopisje intenzivneje začelo zanimati za čiBtost mesta ter za one razmere, zi katere bi se imel zanimati tržni komisarijat... V vseh modernih mestih vrši časopisje to nadzorovalno delo in prebivalstvo mu je hvaležne za to. Saj se tu e gre le za estetiko, marveč tudi za nekaj, kar je vsakemu neprecenljivo za zdravje ! Nova opera na slovenskem odru. Iz ljubljansk.il listov posnemijemo, da je uprava slovenskega gledališča v Ljubljani vsprejela opero »Peter Svačić« našega tržaškega mladega komponista g. J o s i p a M a n d i <5 a, sina uglednega g. dr. Frana Mandića. — Mladtmu gospodu čestitamo na tem lepem vspehu. Kam smo prišli v arzenalu avstrijskega Lloyda ?! Prejeli smo: Pred ntdolgo sem bil prišel v Trst in sem hotel p rabiti to priliko da si ogledam arzenal avstrijskega Llovda. Došel sem do vrat in vprašal vratarja uljudno, da-li bi si mogel ogledati arzenal ? Ker pa je bilo vprašanje stavljeno v slovenskem jeziku je odgovoril vratar surovo: »Noj no kapimo ščavo, noj šemo — č i t a d i n i !« In potem je došel še drug vratar, ki je zopet odgovoril osorno, dd ne umeje — ščavo ! Takov nesramen odgovor sem dobil od vratarjev v arzenalu družbe, ki vleče bogate subvencije iz blagajne države, torej iz žepov davkoplačevalcav, med katerimi jih je menda tudi nekaj, ki pripadajo istej narodnosti, kateri pripadam tudi jaz ! Torej celd vratarji v zavodih subvencioniranih cd države, so — avstrijska specijaliteta! V smislu občega slavofobnega zistema — to se umeje! Tudi v arzenalu avstr jskega Lloyda ne odločajo — kakor je to že tradicijonalno v našem splešaem vladnem zistemu — oziri na faktične razmere in potrebe, ampak celo vratarji morajo služiti v to da na mestu uredeb, ki bi odgovarjale realnosti, vladajo — fikcije. V našem slučaju je seveda fitccija ta, da v tej deželi Slovanov ni in če jih je kaj, naj se ne oglašajo, marveč naj drže vodo v ustih ter naj molče in naj — plačujejo. Postulat najelementarneje obzirnosti do slovenskega prebivalstva, oziroma du> slovenskih obiskovalcev Lloydovega arzenala, in še posebno tudi postulat praktične potrebe bi bil, da so vratarji L'.rvdovega arzenala zmožni dtž-lnih jezikov ! Faktično pa je tako, da nas ti podrejeni organi še zasramujejo. Bržkone vedo, da — smejo ! ! No hvaležno moram priznati, da se je potem eden arzenalovih orožnikov vse drugače, pošteneje in dostojneje vedel. Sam me je vprašal, kateri jezik želim govoriti in mi je potem, vode me po arzenalu, vse lepo razlagal v našem jeziku. Toda najzna&loeje za duh, ki veje v tem arzenalu je — kakor sem pozaeje doznal iz zanesljivega vira — ta, da so prej imeli vratarja, ki je govoril 4 jezike, a bo ga pod pretvezo, ki je bila d a ravnost iz trte izvita, odpustili, da sa namestili človeka, kakor — je gori opisan. A nisem povedal se vsega. Doznal sem tudi da je oni, kije znal 4 jezike, dobival plačo mesečnih 45 gld, temu pa, ki zasramuje slovensko narodnost, so povišali plačo na 80 gld ! ! ! Tako se godi slovenskemu obiskovalcu v Lkvdovem arzenalu. Vi slovenski davkoplačevalci pa le pridno sezaite v žep, da bo avstrijski Llovd dalje dobival državne subvencije ! ! Novo poslopje za redarstveno ravnateljstvo. Redarstveni uradi so se že preselili v novo poslopje v ulici Caserma. Na pročelju nima nova palača redarstvenoga ravnateljstva nikakega nadpisa, notri pa so val nadpisi trojezični, torej tudi slovenski, med tem, ko so bili v dosedanjem po-el'-pju redarstvenega ravnateljstva vsi nadpisi izključno italijanski in je na človeka delalo utis kak'»r da je že v bi žajem italijanskem kraljestvu, ko je stopal po stopnicah in hod-n kih te hiše. Tudi samoitalijanski nadpisi na redarstvenem ravnateljstvu spadajo torej že v dobo minolos i a novi trojezični nadpisi po-menjajo nov korak proti narodni jednakoprav-nosti našega naroda na tržaškem ozemlju. L'parno, da se bodo sedaj naprej tudi v urad h rrdarstvenega ravnateljstva spoštovale prav ce našega nar >da istotako, kakor se spoštujejo na ta1 > ah nad uhodi v te urade. Občinski zdravnik v Kojanu ee je preselil na Štorkljo hšt. 51. Nova Tržaeana. Na podlagi zakona zi dom »vin-iao pravic j od leta 1896. sta zadobila d >movinstvo v Trstu VeKt slav Cermgoj iz Lokavea pri Ajdovščini in Anton Batagel iz Kamerj na Vipavskem. Na znanje, koirar se tiee. Gosp. Pavel Pestotnik, stanujoči v ulici Acfjuedotto 23, nam poroča, da mu je magistralni sluga prinesel pozivnico na orožne vaje, glaseČo na njegovo, Pestotn kovo ime, ter je isto izročil nekemu trgovt-kemu pomučmku, mesto da bi bil vročil isto osebi, na katero je bila naslovljena ! Tu ii p(.trdilo v dotični vročilni knjigi je dal podpisati omenjenemu pomočniku. Naslovljenec je sicer pravočasno prejel omenjeni poziv, toda, lahko bi ee dogodilo, da bi ga ne bil prejel. A potem ?! Oni, ki imajo bese io v sličnih stvar« h, naj ukrenejo potreb o, de se tako nepravilno postopanje odpravi, drugače se lahko pr peti, tla ne bodo po krivdi zanikernežev magistrata trpeli nedolžni ljudje, bodi že, da jih zadene občutna kazen, ali pa da imajo vsaj razne sitnosti. Javna zahvala. Predsednštvo »Delavskega poJpornega društva« se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so kakor si bodi pripomogli k divnemu moralnemu vspehu sobotne zjutra-nje in popoludxnske slavnosti. Posebe se zahvaljuje slavnemu »Slovanskemu pevskemu društvu« za krasno petje pri sv. maši in na popoludanski veselici. Na veselici »Delavskega podpornega društva« so darovali, ozuoma preplačali vstopnino gg. DeU ot Karo! 1 60 K, Bab.č Josip 20 stot., Lampe Mak-o 30 etot., Ant. Požar 2 K N. N. 40 stot., Zlobec Anton 20 stot., N. N. 20 irtoN. N. 20 stot., Prof. Mandič 1.60 K Mladi 40 stot., Ber neda Dr. 60 stot., N. N. 10 stot., BabiČ Ant. 2 K N. N. 40 tot., Podreka 20 Btot. S naoEČsČ Ivan 40 stot., Sluga Anton 20 stot., Švagel And. 20 stot., Benčina Frančiška 30 stot., Fabijan N. 1.60 K Modic N. 40 stot., Bovcoj Ivan 40 stot., Tomaž č N. 20 stot., N. N. 20 stot., Besednjak Fr. 40 stot., Bar-bič Ivaa 2 K Seražin Luka 60 stot., Levičar Ivan 1 K N. N 60 stot., Rupena 2 K. N. N. 20 s'o*. Prisrčna hvala ! Zavarovalnica za govejo živino v Trebcah imela bj v nedeljo dne 23. t. m. ob o. uri pop jludne izredni ebčai zbor v prostor h konsumn^ga društva v TrebČah. Dnevni red: 1. Volitev predsednika in tajnika. 2. Prečitanje novih pravil. 3. Posamični predlogi. Samomor. Danes predpoludne okolo 10. ure ee je ustrelila na svojem stanovanju v Rojanu (kjer je bila nekdaj Čitalnica) Marija Vračko, soproga mašinista na južni železnici. Pok'j n ca je bila v cvetoči dobi 22 let. Vzrok sa bili menda prepiri v družini. Vremenski vestnik. Včeraj toplome« ob 7. zjutraj 19.6, ob 2. uri popoludne 26.2 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760.0 — Danes plima ob 7.54 predp. in ob 5.46 pop.; oseka ob 0.17 predpoludne in ob 11.11 popoludne. Vesti iz ostale Primorske. Odknpne obravnave t zagotovljenje nžitnine. Ces. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu je odredilo z odloki od dne 31. julija 1903. štev. 27115, 27117, 27118, 27119 in 27120 uvedenje odkupnih obravnav glede zagotovljenja užitnine na vino v spodaj imenovanih užitninskih okrajih za leto 1904, odnosno s tajnim podaljšanjem za leta 1905 in 1906. radi česa se bodo vršile odkupne obravnave s strankami, podvrženimi užitnini okrajev : Goriška okolica, Tolmin, Kobarid, Cerkno in Bovec na navedenih dneh ob 10. uri predp. na podlagi fiskalne cene navedene v popisu. Sklenitev odkupne pogodbe je navezana na pogoje, da bo na obravnavah do 11. ure predpoludne zastopana večina užitnini podvrženih strank, toliko glede njih števila, kolikor glede njih obsežnega prometa ; v nasprotnem slučaju se zaključijo obravnave kakor brezvspešne. Zastopniki odsotnih interesentov na teh obravnavali morajo se izkazati s pravnimi pooblastili, pri užitninskih okrajih : G jrica okolica 3. septembra 1903. v Gorici, fiska na cena na vino K 61000, na meso 14500, skupaj 75500. Tolmin 4. septembra 1903. v Tolm nu, tiskalna cena m v;no K 9600, na meso 3600, skupaj 132O0. Kobarid 3 septembra 1903. v Kobaridu, fiskalna cen« na vino K 7400, na meso 1600, skupaj 9000. Cerkno 5. septembra 10o3. v Cerknem, fi -kalna cena na vino K 3200, na meso 720, skupaj 3920. Bjvec 2. septembra 1903. v Bovcu, fi skalna cen« na vioo K 4000, na msso 1460, skupaj 5460. Za davčni okraj Buzet (v Istri) pa se bo vršila razprava dne 2. septembra ob 10. uri predpolu Ine pod vo lBtvom višega k( m sarja finančne straže v Pazinu. Let »i minimalni znesek eraričoega davka je 8400 K in sicer: za vino in mošt 7000 K za meso 1400 K. X Razstava goveje živine v Komna. Kmetijski odsek c. k. kmetijskega društva v Gorici za okraj koaienski v Komnu, priredi v nedeljo, dne 6. septembra t. 1., prvo razstavo goveje živine v Iv imnu. Z vinorejci, spadajoči v sodnijski okraj komeuski, so vabljeni, da pr ženejo istega dne do 8. ure zjutraj vso svojo lepšo živino ne glede na starost ter da se nemudoma prijavijo pri kmet skemu odseku v Komnu, ali pa pri svojih županstvih, da se živino, namenjeno za razstavo, vp<še. Razstava, kakoršne ša ni bilo na Krasu in ki že sedaj vzbuja veliko zanimanje daleč na okrog, obeta biti splošno zanimiva in poučna. Za to izvoljena komisija razdeli 18 denarnih in 18 častnih priznanj. Otvoritev razstav bo ob 9 uri zjutraj. X Veselica v Dornbergu. I« D,rn-berga nam javljajo, da se bo v ne ieljo, dne 30. t. m., predstavljala tamkaj narodna igra »Deseti brat«. K.ior želi napraviti izlet v lepo vipa\sko dolino, nudi se mu torej tu ugodna pr>li ta. Vesel črn odsek je tudi zaprosil za posebni vlak in ako bo isti dovoljen, se pravočasno objavi tozadevni urnik. X Iz Doline nam pišejo: Vsa tista društva, ki namerujejo sodelovati na 25-let-nici našega društva »Vodaik« in ob enem 25 letnici velikega taborja v D »lini, katera slavnost se bo vršila dne 13. septembra, so uljudno naprošena, naj prijavijo to najdalje do zadnjega dne meseca. X Električna razsvetljava v Gorici. V soboto zvečer začela je redna električna razsvetljava v Gorici. Električno razsvetljene bodo ulice : Corso Giuseppc Verdi, Šolska ulica, Rištelj in Gosposka ul;ca ter trgi : Travnik, Korenj in Stolni trg. To je sicer več nego naravno, ako slovenski odvetnik slovenski zastopa slovenske stranke. To je pravica slovenske stranke, odvetniku pa ne le pravica, ampak tudi dolžnost! Ali, rod sedanjih Nemcev je zgubil vsak smisel za pravico drugih ; postal je ne-znosljiv do viška. Vesti iz Kranjske. * Vozna zveza med Vipavo in Ajdovščino. Gospod Matija Wasmeyer v Vipavi je dobil oblastveno dovoljenje, da sme pre važati ljudij v to prikladnih vozov.h med Vipavo in železniško postajo Ajdovščino. Omnibusi bodo po štirikrat na dan vozili iz Vipave v Ajdovščino in nazaj. Voznina znaša za osebo po dnevu 80 st., zjutraj in z/ečer pa 1 K 20 st. Vesti iz Štajerske. — Z ustanovnega zborovanja »Murskega Sokola« Iz poručila v celjski »Domovini« o tem dnevu, ki je bil velepoinem-ben v zgolovini našega naro.lnega gibanja v slovenskih goricah in na murskem polju, po snemljemo, da je narod naš s svojim nasto pom tega dne o d lo č n o povedal vladi in nasprotnikom, da prej spremeni Mura syojo »mer, nego se ta narod da ponemčiti. Na zborovanju popobidne da je bilo celo ! morje najodličnejših narodnjakov iz vseh krajev Slovenskih goric. Narod je poslušal govornike napeto pozornostjo in se niti zme ml m za trofično vročino, ki je vladala. G. dr. Magdič iz Varaždina je iskreno zahvaljeval Slovence za bratovsko pomoč nasproti trinogu Heitr?*ryju in madjaronski nasilnosti ter je izročil jozdrav hrvatskega »Sukolstva«. Čudil se je. da Ee slovenski narod tako živo zanima za sokolsko idejo in da se hrvatski in slovenski »Sokoli« ramo ob rami složno borijo za narodne svetinje. Jako tfektaa sta bila go/ora podstaroste ljubljanskega »S)kula«, d.ra Ravnikarja in d.ra Kukovca. Značilen in razveseljiv je bil moment, ko je poslednji govornik pozval tistih nad 3000 zbjrovalcev, naj dvigne roko, kdor je še ki-daj viilel nemčurja, ki bi bil pošten človek, ia ko se ni dvignila ni e n 2 ro k a. Seveda : poštenje in izdajstvo, sta nezdružljiva pojma. N»-mčur je odpadnik, odpadnik more biti le ničvreden človek ! Brzojavna poročila. Umirovljenje v šolski stroki. DUNAJ 19. (B.) »Wiener Zeitung« javlja: Cesar je dovolil, da se profesorju na državni obrtni šoli v Trstu, E chelterju, povodom zaprošenega umirovljen a prijavi izraz najvišjega prizaaoja na mnogoletaem izbornem službovanju. Kriza na Ogrskem. DUNAJ 19. (B) Crsar je odpotoval v Bulimp-š .o ob 31/® uri popolu Ine. Turško državno gospodarstvo. CARIGRAD 18. (B) V vprašanju uni-ficiranja turških vrednot je doseženo popolno , sporazumljenje. I-tto bo predloženo minister-skemu svetu v odobrenje. Dogodki na Balkann. CARIGRAD 19. (B) V obsežju tretjega kora. solunskega, zn»ša skupno število koncentriranih pešcev, konjice, topništva in špe-cijaln h čet 170 000 mož, s katero silo bi bili ob spretnem vodstvu kos tudi bolj razširjenemu gihaniu. CARIGRAD 18. (B) Italijanski poslanik je storil včeraj vnovič k »rake za izdatno var stvo konzulom v Macedoniji. CARIGRAD 19. (B) V neki vasi okraja Fiorina je pr šlo do spopada m°d vojaštvom in neko u«taško četo, ki je neko vas popolnoma upepeljila z dinamitom. Vojaš&e čete so" ustaše pognale v beg. Nezgoda na Mornariških vajah. PARIZ 19. (B) »Petit Jaornalc javlja iz Calaisa, da ati torpedovki št. 171 in št. 196 ob manevriranju tako silno trčili ena ob drugo, da je v poslednjo udrlo mnogo vode in se je morala z vso naglico povrniti v Calais, da tu popravi poškodovanja. Izdajatelj In odgovorni urednik FRAN G0DNIK. Lastnik konsorclj lista „E d I n o 8 t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst« Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 52. A. (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se nI bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Utis trovan cenik brezplačno in franko X X X 8 *t X X X * n X K X X n x Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane« tovarne mizarske zadrge y Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej $nton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša čflarenzi. Največja tovarna ptištva prlmorstt dežele. Solidnost zajamčena, kajti leB ae osuši v to nalašč pripravljenih prostorih 3 temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobne, moderni sestav. Konkurenčne cene. BV Album pohliteT brezplačen. W * X n x M H 91 i M X * s X X H * jjjgggggdgggj x*x ** ZALOGA USNJA M. Madriz Piazza Nuova 1 uhod ul. S. Caterina TRST. Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu in inozemskih tovarn. Tovarna nadplafov ter vseh pred-— metov te stroke. = Ugodne cene. Vesti iz Koroške. * »luska neznosljivost. Kator je znano našim čitateljem, se je odvetnik dr. Brejc preselil iz Ljubljane v Celovec. Nemški listi so že začeli brubati nanj svojo jezo in uprizarjajo gonjo proti njemu, ker je začel tudi na sodišču nastopati kakor slovenski edvetnik. Izjavil je, da bo na s .d ŠSu nače-leroa govoril le slovenski in da bo slovenski odgovarjal. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij ---- TRST lEEs- ulica Malcanton št v. i. po zelo nizkih eennh. Jfova slovenska trgovina. V soboto 22. t. m. se odpre pri Sv. Ivanu v starem „Narodnem domu" slovenska trgovina železninef kuhinjske oprave in kmetijskega orodja. Ker so cene take, kakor v mestu, priporoča se za obilen obisk Ivan Grmek. Svoji k svojim ! NAJVEČJI IZBOR VRČKOV ZA PIVO f»e nahaja v dobro znani zalogi steklenin in porcelana Jakob Hirsoh, ul. Cavana r TRST 6 (nasproti škofijski palači) Vzorec št. i. Vzorec št. 2, Vzorec št. 5. PoŽiljatve na deželo se izvrše z največjo točnostjo^in nataočnostjo. Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in amrt z zmanj^ujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno npravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavarj e poslopja in premičine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. priznanje Ilirskim testeninam iz krogov veleposestva. Gospodoma Žnideršič & Valenčič II. Bistrica. Z Vašimi testeninami sem popolnoma zadovoljna. ker so res liajizvrstnejse od vseli, kar sem jih poskusila. Tolsti vrh (St. Jernej) Dolenjsko, 12. januarja 1903. Marija Rudež, grajščakinja. Urar F. Pertot Trst ulica deile Poste 1, vognl ul. Carutia. Prodaja ^rebrne ure od 3 gld. na piej, 7late ure 0'1 8 naprej. IzU>r st» n škili nr, repoltt -ijev i. t. d. Popravlja vsako-vrctne ure po jako zmerni ceni. 30 malih stanovanj z eno sobo in 2 sobami in eno kukinjo se takoj odda v ulici Industria in ul. Guardia v 1 išah St lfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I. na^str. od 1—2 in 5—7 \ op. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica deirindustria št. 1. - Trst. Cementne plošče uinedene od 25 in 33 cm, šestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v r fi-injih po dogovoru. — Se ne oj1 nik; ke konkurence bo i s glede cene ali kakovosti blaga. Pri svetem Antonu Padovanskem. Prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Dobi se bogata izbira planet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov, kvadratov, kolarjev Leo, j rsmkov, mir-alov, brevirjev, rituaiov, diuruov m ntštevilno nabožnih raz ično fino ezan h Knng, svečnikov, križev, svetiinic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zaloga za celo Primorje kipov v vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetnico delo \ loman-keni kartonu, priporočljivih po-ebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč in čistega Čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. i>x* po«io!«, ence , križcev in svitiuj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umet» ih cv.tlic in vsakovrstnih drugih del spadaj« čili b< g. častju, izvršijo se vtz; nja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. Karočitve se izvršijo točno in hitro. 2)V Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. Z odličnim spoštovanjem AlltOll J. Vogrič. 3van Semulič na Csillag fie svojimi 185 centimetrov dolgimi Lo-relev lasu i dobila sem jih vsled 14-mesečne uporabe svoje samoiznajdene jtomade. To so najslovitejše avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne prov-zroča izpadanja las, povspešuje rast i^tih, poživlja lasni k povspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti. lena lončka 1 gld.. 2 s:ld.. 3 gld.. "> gld., 1'osiljam po poŠti v>ak dan, ako se znesek naprej pošlje ali pa poštnim povzetjem povsem svetu iz tovarne kamor naj se pošiljajo vsa naročila. ANA CSILLAG DUNAJ I , Graben št 14 BERLIN, Friedrichsgassse št. 56. Blag:, gospa. Ana Csillag! Prosim pošljite en lonček Vase izvrstne pomade, na naslov eksel. gospe grofice Kiel-mansegg, namestn. soproge na Dunaju, Iler-rengasse t>, III nadst., kojo z dobrim uspehom uporablja za negovanje lasij. spoštovanjem Komorna dama Xj. eksel. Irma Pletzl. v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. Gulielmo Brod & C.° {Prodaja manifakturnega blaga poznana tvrdka s SALARINI O H I S T V O IVI v ulici Ponte della Tabbra št. 2. najelegantnejše vrste ZAJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah Via S. Giovani štv. 14 "X" R S T vogal Piazza S. Giovani. KATALOGI BREZPLAČNO IN GRATIS JAKOB BAMBIČ - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejpga. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno po jako nizki ceni. Gospa Ana Csillair! Pošljite mi zopet 2 lončka Vaše dobre po-made. Gospa, gener. konzula Gutman Berbardatr. 1 Mad. Ana Csillair! Uljudno prosim pošljite mi po povzetju 1 pomadie. r-prejmite ob jednem toplo zahvalo, lonček Vaše izvrstne pomade za raščo lasij «iospa grofic« se je zelo pohvalno izraila o Spoštovanjem dobrem uspehu pomade. . Krnil»ja Radunskv kom. dama pri Nj. zviš. gospei princezinji Hoenlohe, Chateon de Roncv. Blagor, gosp. Ana IsiJIar! Po nalogu Nj. efcselenee gospe pl. Syoj ___,--Marie. komorna dama Nj. ekselence.__ . , Gospa Ana Csillag! (lonpa Ana < •»illar . ^ Prosim pošjite po povzetju Slončka Vaše Prosim po-ljite mi 4 lončke \ a^e izvrstne pomade za la8ij. ^in razočarana o pomade t rs. in kr. konzulat v Kuri. ,j0tjrem jn hitrem vspeliu. Moji lasje so čudovito v kratkem Blag. rospa Aua (\illa;! Prosim pošljite po povzetju 1 Škatljico Vaše čudodelne pomade zaraščo lasij. i* poštovanjem l>r. A. Zepold, kopal, zdra . Emsdorf Hesko. Veleč, go-pa Ana Csillair ! Pošljite mi takoj še en lonček Vaše dobre pomade. Z df»sedanjo uporabo sem zelo zadovoljna. Naslov: EtHka pl. Mallv sodn. preds. v Temesvaru. pehu. Moji lasje Oa-u zrastli in se povsod kaže nova ra~t-a vled če>ar mi je v prijetno dolžnost Vašo pomado povsod priporočati. Spoštovanjem Grofica K. Z«*d«itz l*nt. Neuburg b. Asch (Češko). .50 do '24 gld ; za dečke od -t do-12 gld. Jopiči i', suovij od 3 do 8 gld. Hlače iz snovij od 2—4 gld. ravno take iz najfinejše volne od 4.50 do 8 gld. Velik izbor finih površnikov v barvah od 8 do "24 gld. Volnene obleke za otroke od 3—12 let od 2.50 do 9 gld ; isti iz platna od 1 do 5 gli. Haveloki (Loden) za moške, dečke in otroke po zelo zmernih cenah Hlače od moleškina za delavce (iz lastne predilnice v Korminu). Močne srajce lastnega izdelka po 1.20 gld. Zaloga jopičev Orleans, platna, črnega in barvanega satena za pisarniško osobje. Bogat izbor snovij za moške obleke toli na meter koli za naročbe po meri, koje se izvrše v slučaju potrebe v 24 urah. xxxxxxxxxxxxxxxx Velika zaloga Htlaittp cementa in živega apna HEKTOR ZERNITZ ulica Torrente nasproti Volti di Chiozza. Gosp. Avgust Aratti je edini pooblaščenec za vsprejemanje naročil. xxxxxxxxxxxxxxxx „Gospodarsko društvo" v Skednju, vknjižena zadruga z neomejeno zavezo, vsprejema hranilne vloge tudi od neudoy in jih obrestuj"e po w 4 1i IBD LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, uovcev in deviz. Promete izdaja k vsakemu žrebanju. Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eakomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale - kupone. -— Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni ■■ izgubi Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inhasso menic. g^1 ftor~ia naročila. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do , = dne vzdiga. — ■■ - Promet s čeki in nakaznicami.