v O) O) Slovenija 1994 Sreda, 5. oktober 100 SIT. 13.8 KUNE 27 ATS, 18 SEK. 6 AUD, 3660 ITL Št. 40 Leto XXVIII NOVA DOBA Celje - skladišče Per III 127/1994 5000001680,40 COB1SS Q 100 SIT lit «»/n.c» HITROST UBIJA - ZAVARUJMO OTROKE Iz vsebine: Študij morale in etike stran 2 Ali je Drnovšek žrtvoval Peterleta stran 2 Odprto pismo ministru Voljču stran 4 Verouk v šoli - da ali ne? stran 5 Kdo ima prebivalce Slovenije za norca? stran 6 Uporabite moč zdravega razuma: Zaključni scenarij stran 7 Deklaracija o odpravi vseh oblik nestrpnosti stran 8 Dokumentu ob rob stran 9 Prmejkrvavduš stran 10 Sodniki bežijo stran 12 Stoeden lačen stran 13 Referendum v gozdu stran 14 Jugoslavija - pogled nazaj in naprej stran 16 Obešena mladoletnica stran 20 S kvaliteto do uspeha stran 22 Maribor 94’ - Dan po Drnovšku stran 24 Glasba: Za ljubitelje rocka stran 26 Parabolična katastrofa stran 27 Mediji: Igra s kartami stran 32 40 let radia Celje stran 42 Najstarejši zasebni in nestrankarski časopis Direktor in lastnik: Janez Sever V. d. glavnega urednika: Milan 'Meden Posebne naloge: mag. Konrad Kolšek Grafično oblikovanje: Tanja Špiler Ilustracije: Miss Take Računalniška oprema: TRIS, podjetje za trženje, računal- ništvo in izobraževalne storitve, Murska Sobota, d.o.o. Tajnica v uredništvu: Danijela Božič Naročnine in prodaja: Mitja Ocvirk Naslov uredništva: Aškerčeva 15, 63000 Celje, Telefon: 063/ 441-606 in 441-215, Faks: 063/ 26-903 Izdaja: PREŠE d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje in računalniški prelom: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Tiska družbeno podjetje DELO - TISK časopisov in revij p.o. Tednik izhaja vsako sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška 13.8 kune, Avstrija 27 ATS,Nemčija 6 DEM, Švica 6 CHF, ZDA 3 USD, Švedska 18 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 3660 ITL Žiro račun pri celjski SDK, št.: 50700 - 603 - 31819 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi Nova doba med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov ŠTUDIJ MORALE IN ETIKE i Vsak dan se nove afere pridružujejo takim, ki so vse do danes ostale brez epiloga: Hit, Slovin, Elan in še in še... In k temu za 570 milijard tolarjev javnega dolga, od katerega pride samo na Adrio Airways 200 milijard. Podjetje je uspelo do te \ mere g. Kocjančiču, predsedniku kluba “Združene liste liberalcev" in predsedniku slovenskega olimpijskega komiteja. Zadolžil je podjetje v času, ko je bila v zračnem prometu že očitna recesija in so vse največje družbe zaporedoma preklicale naročila za nova letala, on pa je ravno takrat kupil tri airbuse in povečal slovensko zračno floto na 14 letal, očitno v želji, da bi konkurirali Lufthansi, Svvissairu in drugim velikanom... Kakšna megalomanija! Danes so ta letala naprodaj. S kakšno izgubo? Vsa zadeva se umakne z dnevnega reda s kratko-besedno obrazložitvijo: napačna poslovna odločitev... V Delu sem zasledil novico, da razmišlja o mestu zunanjega ministra, saj obvlada štiri tuje jezike!? Je to edino merilo? Štirim poslancem je bila dodeljena poslanska imuniteta in tako ne bodo odgovarjali za krivična dela, za katera so sicer izjavili, da bi radi odgovarjali. Brez komentarja... Kdo še danes zastavlja vprašanje odgovornosti pri dodeljevanju kreditov pod nenavadnimi pogoji, za nakup stanovanj, hiš ali novogradnjo? In pri tem so vpleteni vsi: ministri, poslanci, šolniki... Sama zveneča imena, za katera smo bili še do včeraj prepričani, da so poštenjaki. Pa lastninjenja, denacionalizacije, tatvine in prilaščanje družbene imovine... Da ne omenim strankarskih zdrah, podobnih prerekanju otrok v otroškem vrtcu. Ali se je potem čuditi poraznim izidom javnomnenjskih raziskav, saj je ogromna večina državljanov otopela in nikomur ničesar več ne verjame! Kje najti odgovor za takšno stanje in kaj storiti? Pregledal sem na desetine učnih načrtov, programov za seminarje, učnih načrtov visokih šol in fakultet ter slovitih menedžerskih ustanov z ustanovo na Brdu pri Kranju na čelu. Začuda, nikjer niti besede o pouku morale in etike! Zato predlagam obvezno uvedbo pouka morale in etike v višjih razredih srednjih šol, na vseh višjih in visokih šolah in najmanj dva semestra na fakultetah in slovitih menedžerskih šolah. Sedanji poslanci, ministri in menedžerji naj poslušajo predavanja in obvezno opravljajo izpite s študijem ob delu. Ivan Rapoc, Smetanova 86, Maribor ALI JE DRNOVŠEK ŽRTVOVAL PETERLETA? \/ zadnjem času je bilo V vse več govora, da se je stranka Slovenskih krščanskih demokratov izrodila glede na njeno prvotno zasnovo delovanja za blaginjo slovenskega naroda, da je torej izgubila ob političnem druženju z Drnovškom svojo identiteto in razpoznavnost... Po mnenju mnogih SKD ni sredinska stranka, kvečjemu če njeno deklarirano sredinskost razumemo tako, da kakor stranka razume samo sebe, da se enkrat druži z “desnimi” in drugič z “levimi", da si pač tako zagotavlja svojo “nevtralnost”. Kakorkoli že: Slovenci bi dejansko potrebovali pravo sredinsko stranko oz. koalicijo, ki bi jo tvorile stranke SKD, SLS in SDSS; voditeljem teh strank bi bilo verjetno potrebno vsakemu na svoj način obrusiti rogove in naštudirati njihov medsebojni pristop, da se eventualno dogovarjanje ne bi končalo tam, kjer bi se začelo. Slovenski narod pričakuje dejanj in ne strankarskega kupčkanja, ki je kakor samemu sebi namen. Nevoljo krščanskih demokratov, simpatizerjev in drugih dobromislečih Slovencev je presekal odstop Lojzeta Peterleta kot zunanjega ministra in podpredsednika slovenske vlade, s čimer je po vsej verjetnosti presenetil dr. Janeza Drnovška. Razlogi za Peterletov odstop so v veliki večini na dlani, jamo mu je kopal že Zmago Jelinčič, kakor da bi bil sam vsemogočen. Sicer pa mi gre pri tem razmišljanju zlasti za to, ali je Jožef Školč primerna osebnost za tako pomembno mesto, kakor je predsednik Državnega zbora, če odštejemo, da si Drnovškova liberalna demokracija lasti vsa ključna mesta in tako Slovenijo vztrajno spreminja v neokomunistično državo, ne glede na to, kako se to sliši. Pred seboj imam knjigo Danila Slivnika STO OSAMOSVOJITVENIH DNI. Avtor knjige med drugim razločno navaja, da je "Jožef Školč z nekaterimi svojimi radikalnimi somišljeniki (...) že imel v tistih dopoldanskih urah, ko so se po vsej Sloveniji ljudje pripravljali na obrambo, napisan razglas v obliki dveh kratkih točk: prvič, takoj morata odstopiti Lojze Peterle in Janez Janša, ki sta nesposobna in ker sta slovenskemu narodu lagala, da ne bo vojaškega spopada; in drugič, obsoditi je treba grobo kršitev človekovih pravic na strani TO, ker za barikade uporablja civilna vozila...”. Objavo spornega razglasa Školčeve skupine sta preprečila Mile Šetinc in Pavle Gantar, kakor tudi Slavoj Žižek. Ni mi do pogrevanj starih jedi, vendar, ali ni s Školčevim predsednikovanjem Državnemu zboru, s katerim (predsednikovanjem) se je strinjal tudi Drnovšek, tudi le-ta pokazal svoj pravi obraz? Ali je Forum torej še smiselno, da je stranka SKD v koaliciji z LDS, katere član je na čelu Državnega zbora kot dokazljiv protiosamosvojitven element slovenske politike v njenih najtežjih trenutkih? Naj ponovno zaključim z dramatičnim vzklikom: Bog se nas usmili! Ivan Kepic, tajnik Socialnega krila SKD ODGOVOR MINISTRSTVA \/ ministrstvu za obrambo V nismo našli nobenega posnetka ali zvočnega zapisa kakršnega koli pogovora med gospodom Janezom Janšo in gospodom Viktorjem Blažičem, zato ga minister za obrambo gospod Jelko Kacin ni mogel izročiti niti gospodu Lojzetu Peterletu niti komur koli drugemu. Nobene transakcije ni bilo in je tudi ni moglo biti. Članek z naslovom Janezu Janši so prisluškovali pred dogodkom v Depali vasi, novinarja Vinka Vasleta, “govori” o domnevnem dogajanju v stranki Slovenskih krščanskih demokratov. Dogovore in pogovore v tej stranki sme in lahko pojasni le predsednik SKD g. Lojze Peterle ali njegov pooblaščenec. Ministrstvo za obrambo ne želi dajati izjav o dogajanju v stranki SKD. Jelko Kacin, ministrstvo za obrambo PO GORIŠKEM SESTANKU ~7 velikim zadovoljstvom ^-ugotavljava, da so se dne 24. 9. 1994 zbrali v Gorici predstavniki vseh političnih in civilnodružbenih komponent Slovencev v Italiji (poleg večno spornega Borisa Gombača tudi taki, za katere še ni nihče nikoli slišal) ter s strpno in plodno razpravo storili prvi korak h gradnji novega demokratično oblikovanega skupnega predstavništva. Razpravljavci so hkrati ugotovili, da je bivše predstavništvo, imenovano enotna delegacija Slovencev, v Italiji definitivno preseženo in da je že dolgo pred sežanskim srečanjem(l) zašlo v slepo ulico. Srečanje v Gorici je bilo delovno in tudi midva sva si naše srečanje v Sežani zamislila kot delovno: srečanje vseh slovenskih komponent in angažiranih posameznikov, ki niso vključeni v organizacijo. Najin namen je bil, da bi se pred začetkom razgovorov s predstavniki italijanske republike seznanila s kar najširšo paleto mnenj in pogledov na odpravljanje manjšinske problematike. Ves čas sva poudarjala, da ne gre za uvodno srečanje državnega sekretarja s kakšno delegacijo Slovencev v Italiji in da Slovenija nikakor ne želi prehitevati reševanja problema skupnega demokratičnega zastopstva, ki je dejansko stvar manjšine. pa ni nič pomagalo. Nekateri, ki so komajda čakali, da planejo po nama, so zagrabili priložnost z obema rokama. S pomočjo svojih medijev in svojih novinarjev so dvignili pravi vihar. Javno žaljenje in napadanje, ki je imelo namen naju osebno ponižati in diskreditirati, bo imelo seveda neugodne posledice. In danes, ko je mimo sobotna Gorica, se upravičeno sprašujeva - zakaj, zakaj je bilo vse to potrebno. Toda sedaj je važnejše nekaj drugega: sobotna odločitev Slovencev v Italiji, da dosežejo enotnost za učinkovito nastopanje navzven in pri tem spoštujejo oziroma ohranijo tudi vso notranjo pluralnost. Dr. Peter Vencelj, državni sekretar, in Rudi Merljak, svetovalec vlade POPRAVEK \ / soboto, 24. septembra V je Delo na drugi strani objavilo prispevek Dokumentacija najbolj bremeni Igorja Bavčarja?, ki sta ga napisala novinarja Jadran Vatovec in Jože Biščak. V njem navajata, da tisti, ki so brali dokumentacijo, prispelo na državnozborski odbor za spremljanje uresničevanja resolucije o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije, vedo povedati, da je najbolj obremenjujoča za nekdanjega notranjega ministra Igorja Bavčarja. To naj bi novinarjema povedal član odbora, ki zaradi zaprtosti seje želi ostati neimenovan. Omenjene navedbe so neresnične. Kaj takega iz gradiva ni mogoče razbrati, ker se Bavčarjevo ime v njem niti ne pojavi, pa tudi v razpravi na odboru ni bilo omenjeno. Če pa član odbora, ki ne želi biti imenovan in je dajal podatek Delu, ve več od tistega, kar je bilo mogoče razbrati iz predložene dokumentacije, potem tega na odboru ni hotel povedati. O čem takem namreč na seji ni nihče govoril. Poslanec Jože Pučnik je samo zahteval, naj odbor pridobi pri vladi poročilo Janeza Janše o prekupčevanju z orožjem, in njegov predlog so tudi sprejeli. Sicer pa na sestanku niso bila omenjena imena prekupčevalcev, saj si odbor prizadeva šele pridobiti podrobno dokumentacijo, s katero bo mogoče utemeljiti sum kazenske odgovornosti kogar koli. Nadvse vprašljivo je ravnanje poslanca, ki bremeni nekoga, v tem primeru Bavčarja, ne da bi v dokumentaciji lahko pokazal ustrezno podlago za svoje obtožbe. Skrajno oporečno je tudi, če je imel kakšne druge vire kot odbor, pa jih na sestanku ni želel razkriti, temveč je to uro kasneje anonimno in brez dokazov storil pred novinarjema. Sicer pa tako poročanje spominja na politično obračunavanje povsem mimo resnice in brez argumentov. Leo Šešerko, predsednik odbora DZ JAVNO PISMO Spoštovani gospod Drnovšek! IXljub večkratnim urgen- r\cam s strani nas, Splošnega združenja gozdarstva Slovenije ter posameznih gozdnih gospodarstev na pristojna Ministrstva, je situacija v gozdarstvu vse slabša. Ne izvajajo se določila Zakona o gozdovih, upoštevani niso sklepi Državnega zbora Republike Slovenije, sprejeti na 22. seji dne 29. junija 1994, s katerimi Državni zbor zahteva rešitev presežnih delavcev v gozdarstvu, pospešitev aktivnosti glede razdružitve premoženja in s tem začetek postopka lastninskega preoblikovanja gozdnih gospodarstev. Zato se obračamo na Vas, da v skladu s svojimi pooblastili in avtoriteto od pristojnih Ministrstev (Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, Ministrstvo za delo, družino in socialno politiko) zaht-vate in zagotovite: 1. Da se najkasneje do 10.10. 1994 gozdnim gospodarstvom razdelijo sredstva proračuna za razreševanje presežnih delavcev, vsaj kot akontacije. V nasprotnem primeru se bo nekaj gozdnih gospodarstev znašlo v zelo težkem položaju. Postopki v zvezi s presežnimi delavci se iztekajo, kar pomeni konec 6 - mesečnega odpovedna roka. Najkasneje zadnji dan odpovednega roka pa je podjetje dolžno delavcu izplačati odpravnino (13. člen Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo). Ni potrebno posebej poudarjati, da je prav odpravnina za delavce, ki so izgubili delo, velikega pomena. Marsikdo lahko s pomočjo odpravnine začne znova, zato ne more čakati mesece dolgo, da bi jo dobil. In nenazadnje ne vidimo nobene potrebe, da povzročamo še stroške zamudnih obresti, ki jih bodo sigurno uveljavljali, če problem ne bo rešen, kljub temu, da denar je. 2. Da se pospešijo pogajanja o razdružitvi (Vlada je eden od partnerjev), kar bi zagotovilo normalen proces lastninjenja tudi v gozdnih gospodarstvih. Končni rok se zelo hitro bliža. 3. Da se v proračunu za leto 1995 zagotovi potrebna manjkajoča sredstva za trajne presežke. Po nekaterih ocenah je denarja premalo celo za 20%. Če je država že povzročila sistemske presežke, potem naj jih tudi v skladu z zakonom tudi sfinancira. Nikakršen diskont pri odpravninah delavcem ni v skladu z Zakonom in nanj ne pristajamo. Ne silite nas na sodišče! Spoštovani gospod predsednik! S tem pismom smo želeli na demokratičen in miren način opozoriti na naše težave. Se pa zelo resno sprašujemo, kakšna je vloga nekaterih Ministrstev. Ali se sploh zavedajo, kakšne težave povzročajo? Zakon o gozdovih imamo -pa se ne izvaja! Obveznosti iz proračuna so znane - denar se zadržuje! Imamo javno gozdarsko službo - lastniki gozdov ukrepov ne izvajajo! Imamo izvajalska gozdarska podjetja - ki so tik pred razsulom! Imamo zaposlene v podjetjih - ki pa so na robu obupa! Delavcem gozdnih gospodarstev je dovolj triletne agonije. Zato javni apel Vam, g. Drnovšek! Hvala za razumevanje in lep pozdrav! Za Sindikat gozdarstva Slovenije, sekretar Marjan Ferčec, dipl. ing. ODPRTO PISMO MINISTRU VOLJČU Petnajstega septembra letos je šla Bernarda Straser z možem Stankom v zdravstveni dom v Brežicah po zdravniško pomoč. Bližal se je čas trgatve in ker je čutila rahel prehlad, je prosila zdravnika za zdravilo. Ker je imela težave z zau-živanjem večjih tablet, je dobila na lastno željo penicilinsko injekcijo, a že kmalu zatem se je pokazala reakcija in takoj po kontrainjekciji so jo prepeljali v bližnjo bolnišnico, kjer je bila sprejeta na intenzivni oddelek. Bilo je približno pol ure po tistem, ko je skoraj zdrava prestopila prag zdravstvenega doma. Pot do zdravstvenega doma je bila njena zadnja. Staro ne polnih 58 let, ne bolno, polno volje do dela in življenja, so jo v ponedeljek pripeljali na pokopališče. Medtem je dolgo in mučno čakanje na kre-miranje v Zagrebu- dodobra izmučilo dušo njenih najbližjih, predvsem moža, ki je bil kot resen bolnik v veliki meri odvisen od nje. Ko je vaški zvon naznanil, da je umrla Nadica Straser, so ljudje onemeli in se vprašali: Zakaj? Kako je to mogoče? Saj ni bila bolna? Zato v imenu vseh njenih zastavljam javno vprašanje in prošnjo, da proučite, ugotovite in ukrepate pri vseh, ki so zakrivili nam laikom neznano smrt. Po pogovoru z zdravnikom, ki je opravil obdukcijo, smo slišali, da je umrla zaradi pljučne embolije. Zdravo srce, zdravo ožilje, nekoliko vneti mandeljni in opomba, da bi se s pravočasnim operativnim posegom lahko vse ugodno razpletlo. Potem pa izjava zdravnice v četrtek po 21. uri, da so indici infarkta in da je situacija zelo kritična. Da so se posvetovali tudi s Kliničnim centrom v Ljubljani, kar verjamem, dvomim pa o tem, o čem je potekala informacija. Bolnica je bila na aparatih, ki so kazali znake življenja, dvomimo pa, da je to lahko trajalo vse do naslednjega jutra do 8. ure, ko je “uradno” nastopila smrt. Prosimo vas, da preverite in odgovorite: 1. Kako lahko zdravnik na prošnjo bolnice dovoli injekcijo penicilina visoke vrednosti, ne da bi se prepričal o stopnji bolezni? Še najmanj bi se to lahko pripetilo zdravniku, ki je to dovolil in ki je sam najvišja oblast v zdravstvenem domu Brežice - direktor. 2. Kako je mogoče, da je zdravnica, ki je sprejela nezavestno pacientko, ostala prepričana, da gre za alergijski šok. Že v splošnih zdravstvenih leksikonih piše, da je med drugim skoraj obvezna transfuzija. Po izjavi omenjene zdravnice to v bolnici v Brežicah ni praksa. 3. Kako je mogoče, da hčeri niso dovolili niti delnega obiska, dokler je še bila v oskrbi bolnišnice? Še ob 8. uri 16. septembra so jo odslovili, češ da bo dobila naslednjo informacijo ob ca. 8.30, čeprav je bila po mrliškem listu ob 8. uri že mrtva. Žalostnim novicam o izolskem in kranjskem primeru se tako pridružuje še tretja, brežiška. Če je v prvem in drugem primeru odgovornost za smrt še sporna, pa smatramo, da je brežiški primer dovolj zgovoren dokaz, kako usodna sta lahko neznanje in površnost. V pričakovanju odgovora Martin Vereš, Kunaverjeva 3, Ljubljana - Dravlje MINISTRU ZA NOTRANJE ZADEVE RS Dr. Izet Mašič, profesor na medicinski fakulteti v Sarajevu, je hotel 17. 9. med eno in drugo uro na mejnem prehodu Središče ob Dravi z avtobusom priti v Slovenijo. Dil je na poti v Avstrijo Din namenjen naprej v Dresden na skupščino mednarodne zveze za medicinsko informatiko. Imel je hrvaški in avstrijski vizum. Naš uradnik mu je že udaril žig za vstop, vendar pa ga je pozneje razveljavil, češ da avstrijski in hrvaški vizum nista usklajena, saj prvi velja do 17. 12., drugi pa le do 31. 10. Ugovor prof. Mašiča, da je ob veljavnem avstrijskem vizumu, ki mu zagotavlja vstop v Avstrijo, vse drugo brez pomena, se mi zdi popolnoma na mestu. Naš uradnik pa je žal menil drugače. Sredi noči je prof. Mašiča vrgel iz avtobusa in vrnil na Hrvaško. Hr- vaški obmejni uslužbenci so ga takoj z avtomobilom prepeljali na Madžarsko, od koder je brez težav nadaljeval pot in še pravočasno prišel v Dresden. Izkušnje z enim od drugih resorjev so me izučile, da na navadno pismo ne dobiš nobenega odgovora, zato Vam pišem javno. Menim namreč, da bi bilo nujno treba primer raziskati takoj, dokler je še svež in primerno ukrepati. Takojšnje opravičilo Vašega ministrstva prof. Mašiču za nepravilno in ponižujoče ravnanje “njim bi vsekakor moralo biti med temi ukrepi. Štefan Adamič”. Tolstojeva 11, Ljubljana Veoruk v šoli - da ali ne? Pogled v preteklost TV Ted evangeličanskimi kristjani na 1VF Slovenskem je verouk v šoli bil njihov stalni spremljevalec. Od časa, ko je Primož Trubar izdal prvo slovensko veoučno knjigo (in obenem prvo slovensko knjigo), in sicer “Catechismus” - 1550 (Katekizem), pa vse do leta 1952, ko je verouk bil izgnan iz Šol, je bilo to poučevanje navzoče tam, kjer so živeli evangeličani. Od tega leta dalje se verouk poučuje v izvenšolskih prostorih, v učilnicah, katere so si v teku desetletij uredile posamezne cerkvene občine. V manjšinskih Cerkvah, in takšna je Evangeličanska cerkev na Slovenskem z okrog 19.000 člani, so verouk v zadnjih štiridesetih ali petdesetih letih poučevali večinoma duhovniki. Način, metoda, vsebina poučevanja, to ni predmet tega članka. Sedanjost VTastanek samostojne slovenske 1 > države in z njo nov družbeni red sta omogočila, če malenkostno pretiramo, vrnitev Cerkve v družbo. Za manjšinsko Cerkev je to seveda mnogo težje kakor za večinsko. Tako se Cerkev (mišljena je predvsem evangeličanska, katoliška, deloma pravoslavna in binkoštna) pojavlja v elektronskih medijih (radio, televizija), v javnih zavodih (domovi, bolnišnice, zapori), pri javnih prireditvah (otvoritve, proslave itd.). Katoliška teološka, fakulteta je znova vključena v univerzo. Le šola je doslej ostala prostor, kamor predstavniki Cerkve za zdaj nimajo pristopa, t. j., da verouka v šoli zaenkrat ni, ne v osnovni, ne v poklicni in nc v srednji (gimnaziji in drugih). Po mnenju evangeličanskega duhovnika, ki je avtor tega sestavka, mora vsaka država vprašaje verouka v šoli urediti s primerno zakonodajo, najbolje z ustavnim zakonom. Ustavno določilo, da sta država in Cerkev ločeni, ne zadostuje. V kolikor namreč verouk prihaja v šolski izobraževalno - vzgojni sistem, postane politikum, torej javna zadeva, katera ne more ostati pravno nedorečena. Evangeličani se zaenkrat pridružujemo mnenju, da naj “konfesionalni verouk” (verouk posamezne Cerkve) ostane v okviru Cerkve. To pomeni, da naj ga Cerkev ureja po svoji presoji, ona določa njegovo vsebino, ona skrbi za učni kader. Pri tem nam je jasno, da tak način poučevanja prinaša določene težave obiskovalcem verouka in učiteljem. Tudi vsi učenci na tak način niso dosegljivi oziroma so težko dosegljivi (raztorjenost), toda takojšnja vpeljava verouka kot rednega šolskega predmeta v šole bi bila prenagljena. Eden od vzrokov za to prenagljenost je dolgoletna odcepitev šole od Cerkve oziroma njenih delavcev. To odtujitev jc potrebno počasi odpravljati. Drugi vzrok za prenagljenost je pri nas ■ evangeličanih v pomanjkanju veroučiteljev in tudi učbenikov. Zato evangeličani zaenkrat ne zagovarjamo uvedbe verouka v nobeno šolo. Če pa bo slovenski parlament drugače odločil, smo se pripravljeni prilagoditi novi zakonodaji, seveda ob upoštevanju našega manjšinskega položaja. Verouk namreč za našo manjšinsko Cerkev ostaja dejavnost, ki je takoj za oznanjevanjem Evangelija na drugem mestu. Ne gre nam le za “katekizemsko učenje”. To lahko otrok in mladostnik sama od sebe spoznavata. Želimo pa mladostnika pripravljati od nekdanjega, srednjeveškega načela “moli in delaj”, k sodobnemu “moli - delaj - misli”. To izhaja iz našega razumevanja Cerkve, kjer je vsak njen član za njeno delovanje delno soodgovoren in poklican. “Splošno duhovništvo” jc pojem, ki izraža tak pogled na Cerkev. Tega splošnega duhovništva pa ne more opravljati človek, ki versko ni šolan. . “Etično - religiozni pouk” \7 zadnjih tednih, mesecih, poteka V polemika o uvedbi “etično -religioznega pouka” v osnovne, poklicne in srednje šole. Kakršno koli ime oziroma naziv bo imel ta predmet: če pouk o religijah ali religija in etika ter kultura, njegov namen mora v prvi vrsti biti informativno - izobraževalen. Če bo tak, potem bi bil najbolj primeren naziv pouk o ver-stvih. Ker pa gre pri tem predmetu tudi za vsebino verovanja (cerkveni nauk, dogmatika), za etične norme (za odnose do samega življenja in dogajanja v njem ter v družbi), pa bo sestava učbenikov precej otežkočena, kajti niti v evropskem niti v svetovnem merilu ni enotne teologije. Toda če v Sloveniji večina mladostnikov pripada katoliški Cerkvi (do 70 odstotkov, morda več), ne sme prevladovati le katoliški pogled na vero in življenje. Razen tega ta predmet, kdaj koli bo uveden, ne sme postati privesek ostalim predmetom ter dodatna obremenitev za učence. Vključen mora biti v vzgojno - izobraževalni sistem tako, da ga bo mladostnih vzljubil in da mu bo pomagal pri oblikovanju samostojne, kritične, toda solidarnostne osebnosti. V osnovni šoli, kakršna je zdaj, zagovarjamo dvoletni pouk (če bo devetletno šolanje morda triletni), v poklicnih in srednjih šolah pa v vseh razredih. Cerkveni predstavniki pri sestavi učne snovi (učbenika) sodelujejo le v toliko, kolikor je to za verodostojnost njihovega pouka potrebno, drugače pa naj to ureja pristojni šolski program. Mag. Ludvik Jošar, evangeličanski duhovnik KDO IMA PREBIVALCE SLOVENIJE ZA NORCA? L/o sem na TV gledal in lAposlušal volitve za predsednika Državnega zbora, sem razočaran izgubil zaupanje v to ustanovo in vlado, predvsem pa v stranko LDS, ki ni tako demokratična, kot se navzven rada prikazuje. Po nekaj dneh je bil J. Školč ponovno in že tretjič kandidat za predsednika DZ, čeprav prej dvakrat ni bil izvoljen. Medtem si je LDS pridobila kvizlinške stranke, da so pomagale izbrati že določenega J Školča, ki je bil končno z minimalno večino na silo izvoljen. Ponovna kandidatura je gotovo ZSMSjevska zamisel, saj je to, kako so ga izbirali, znan način starega režima, iz katerega izhajajo sedanji člani stranke LDS oz. ZSMS, ki se novim razmeram ne morejo prilagoditi. Vsiljevanje točno določenega kandidata stranke LDS je prevara slovenskega naroda, če vseh ne, pa večine. Ne morem verjeti, da bi večina Slovencev podpirala prav J. Školča, ko pa vemo, da je bil prav on v času osamosvajanja proti! Morda navadni ljudje ne vemo za njegove zasluge, vem pa, da se je vedno boril proti tistim, ki so se borili za samostojno Slovenijo. Njegove zasluge so nam neznane. Poznam le to, da je bil vedno predsednik nečesa, verjetno kot prvo predsednik pionirjev. Še v prejšnjem režimu je Tof v hecu omenil, da bi naši politiki morali živeti vsaj 250 let in bi vedno lahko bili predsedniki, do predsednika države. Školča nikoli nisem volil in ga nikoli ne bom, čeprav vem, da v parlamentu skoraj ni več ljudi, ki bi jih volili, ampak jih le postavlja ta ali ona stranka. Nekje v časopisu sem prebral, da je sedaj predsednik parlamenta oz. DZ komsomolec, kar v celoti drži. Drži pa tudi to, da so bile volitve predsednika DZ po komsomolsko. Neverjetno je, da se kar naprej spotikajo člani LDS ob druge stranke in hitro vidijo vse morebitne slabosti, sami pa delajo, kar se jim zahoče, pri tem pa jim seveda pomagata stranka, iz katere izhajajo, to je ZLSD, in Jelinčičevba stranka. Upam, da slovenski narod ve, kdo je kaj naredil za osamosvojitev Slovenije, zato upravičeno pričakujem, da bo to upoštevano pri naslednjih volitvah. Komsomolci pa naj gredo med staro šaro in naj nehajo ovirati razvoj Slovenije. Silvan Štokelj, Omersova 38, Ljubljana IZJAVA ZA JAVNOST Ovojci Maistrovih borcev Oso se obrnili na naš forum (Demokratični forum Slovenije) kot nevladno, nestrankarsko in neprofitno organizacijo z željo, da bi preprečili vsakršno zlorabo imena in spomina, ki ju Maistrovi borci nosijo v zgodovini slovenskega naroda. Zato javno protestiramo proti Zmagu Jelinčiču in njegovi stranki SNS, da bi v politične in predvolilne (komunistične) namene zlorabil ime in simbol, ki ga Maistrovi borci nosijo v zgodovini slovenskega naroda, tako kot je Jelinčič to že storil v posthumni postavitvi plošče na hiši dobrotnika iz Negove Ivana Krambergerja. Še posebej sprenevedanje o navideznem zavzemanju za slovenstvo in Maistrove borce Zmagu Jelinčiču ne pritiče zato, ker izhaja iz družine prosrbskega orjunaša. To je bil namreč njegov ded, učitelj v Hotedrščici, ki poleg vsega sploh ni bil Slovenec, še manj Maistrov borec. Glede na to, da izhaja Jelinčič iz prosrbsko nacionalistične (Orjuna) in projugoslo-vansko (Jugoslovanska radikalna zajednica) usmerjene družine, se je Demokratični forum Slovenije resno sprašuje, kaj pomeni kratica SNS. Ali ni to morda Srbska nacionalna stranka v Sloveniji (beri: peta kolona)? Jernej Jung, Ilirska 14, Ljubljana ZDRUŽENA LISTA IN UPOKOJENCI \ / sredo, 28. 9. 1994 je V bilo v časopisu Nova doba v Forumu objavljeno pismo g. Marjana Mančka iz Celja. Iz pisma izhaja, naj bi Združena lista kot politična stranka plačala prevoz in druge stroške upokojencem, udeležencem shoda na Rogli 29. 7. 1994. Shod je organizirala Zveza društev upokojencev Slovenije in njihove občinske zveze. Odločno zanikamo, da bi bila stranka ZL plačnik prevozov in drugih stroškov omenjenega shoda. Zveza društev upokojencev in društva upokojencev so nestrankarske in nepolitične organizacije. V naše veliko zadovoljstvo sta bila velika udeležba in veselo razpoloženje na Rogli. Menimo, da gre v primeru, ki ga navaja g. Manček le za neprimerno šalo ali pa za veliko zmoto. Ne bi želeli reči, da gre za zlonamerno zavajanje. Vabila na Roglo ni dobila nobena politična stranka. Vabljena sta bila predsednik g. Milan Kučan in ministrica gospa Rina Klinar, v resor katere spadajo tudi zadeve upokojencev. Zveza upokojencev je iz svojih sredstev plačala le prevoze in malico nastopajočih pevcev, drugi udeleženci so krili prevozne in druge stroške sami, nekatera društva so delno krila le prevoze svojih članov. To pojasnilo dajemo zaradi pravilnega obveščanja, sicer pa upokojence in njihove organizacije tarejo v tem trenutku druga vprašanja in težave, predvsem eksistenčne narave. Stanko Hvale, Zveza društev upokojencev Slovenije. Uredništvo Nove dobe poziva katerikoli slovenski tednik in zainteresirane posameznike, naj se na prostovoljni podlagi vključijo v pripravo Zakona o moralni odgovornosti. Premislite, kaj pomeni angleški slogan: Uporabi moč tiska! Kdo se spomni jezikovnega razsodišča in njegovih javnih sporočil? Nova doba pripravlja novo rubriko, kjer bodo ponatisnjeni tisti prispevki iz slovenskih medijev, ki odstopajo od vsakršne profesionalne in moralne norme. Mnenje o tem bo oblikovala civilno družbena skupina javnih delavcev. Za podrobnejše informacije se obrnite direktno na uredništvo Nove dobe na telefone: 063/ 441-606 in 441-215 ali Uroša Blatnika, diplomiranega psihologa, Bilečanska 5, 61000 Ljubljana; telefon, telefax: 061/ 44-11-55. Zaključni scenarij • Mi sento male, Silvio! Ljudi smo preveč drogirali z nacionalizmom. Zdaj lahko delajo težave, ker moramo spremeniti Ustavo, da bodo lahko tudi tujci lastniki slovenske zemlje, če hočemo v Evropsko unijo. • Quanto costa slovenska zemlja? Kolikor vem, je cena nizka. Kdor jo bo kupil, bo v kasnejših letih dvignil ceno z investicijami etc. Nato jo bomo prodajali vašim otrokom po stokrat višji ceni. Če bodo imeli denar, saj bodo hlapci na svoji zemlji. Sicer pa druge izbire nimate, kakor da prodate zemljo. Tudi slovenski kmetje na Koroškem so bili prisiljeni razprodati vso zemljo okoli Vrbskega jezera. Pred očmi ste imeli, pa niste videli. Sami ste rinili v nesrečo: Evropa zdaj etc. • Ho mal di testa. Zadevam se, da smo zašli. Zdaj rešujemo le še svojo kožo, zato moramo ljudi na nek način pre-slepiti, da bo lahko Državni zbor sprejel spremembo Ustave. Če ne začnemo z razprodajo zemlje, bomo morto di crepo. Banke so v glavnem na robu likvidnosti. Produkcija ugaša. Najmodernejše podjetje, ki je odpustilo v treh letih 1200 delavcev, zasluži 30 odstotkov manj kakor prej, čeprav vse proda v tujino. Ho vomilato varie volte, ko sem gledal bilanco! Mi nimamo kapitala, da za-varujemo zemljo naših dedov. Porabili smo ga za osamosvojitev in kadre. Da gre lahko Bavčar na ribolov v Kanado, medtem ko preučujeta Peterle zračne tokove nad meridiani, Jelinčič pa žuželke na Bermudih. Poleg tega se nam tihotapstvo orožja za humanitarne potrebe južnoslovanskih Indijancev ni obrestovalo. Nas in Slovake so Američani zaradi tega pribili na križ. Če naše sosede ne uvedejo obsednega stanja v Sloveniji, ostanemo na pol poti v Evropo: ne tič ne miš. Profesionalnim lopovom amaterji, amaterskim poštenjakom profesionalci. E bene chc lei faccia delle analisi... • Si, bravo, lahko pomagam, vorrei una pianta della Slovenia, na videz bomo močno pritisnili na slovensko javnost z mejo, lastnino, dvojnim državljanstvom etc. Vi samo poskrbite, da bo to v časopisih in na televiziji. Naši in vaši diplomati naj se gledajo čim bolj grdo, da se ljudje prestrašijo. Golob caput etc. Imate tudi nekaj patetičnih dopisnikov, ki znajo mojstrsko blefirati. Ko bo spor na višku, bomo znižali temperaturo. Obnorene ljudi boste potem zlahka peljali žejne čez vodo in sprejeli zakon o razprodaji slovenske zemlje. Medtem jim morate dvigati moralo z domoljubnimi proslavami: Zemlja rodna, zemlja sveta, Tebi mi nazdravljamo, Tebi v blagor brez trepeta srčno kri zastavljamo! • Mi piace, da poznate dušo naših ljudi. • Vi samo poskrbite, da vaša javnost ne spregleda prevare. Težave vam lahko povzroči Cerkev. Ta nima kam iti. Seveda pa morate računati tudi s tem, da imam odlično priložnost, da se vpišem v zgodovino kot Silvio Grande, če a buon mercato pridem za Italijo do Fiume. Brez tankov in vojakov. Vi ste svojo vojsko nagnali z meje. Papirnati tiger, kaj? S čim nas boste ustavili zdaj? S TO in policijo? Celo vaš bivši obrambni minister pravi, da je TO le še papirnati mucek. S privatno lastnino? Zdaj se boste na svoji koži prepričali, kako privatna lastnina brani očetnjavo. V Franciji in Angliji to funkcionira. Ne vem, kako bo s tem pri vas danes. Preveč japijev in ravbarjev kroži po vaših cestah in krade podjetjem denar. • Težav se zavedamo, vendar jih volivcem ne smemo priznati. Moramo direktno v Evropo, da prevzame protektorat nad Slovenijo. Moramo spremeniti Ustavo in pripeljati tuje žandarje, da umirijo Slovence. Poglejte, kaj pišejo naši klanfoseri: da se na slovenskih cestah pobijamo zaradi divjakov z Balkana, da moramo odkloniti vse možnosti za sodelovanje z ZRJ, ko jo svetovna skupnost odblokira itd. Za božjo voljo, kaj hočejo? Sankcije za Slovenijo?! • Allaciare la cintura di sicurezza. Vse se bo zgodilo zelo hitro. To je zaključni scenarij. Dobro se držite, da vas ne vrže iz stolov. Ne morete biti kar naprej Slovenci iz leta dva pa tri: Glej Stvarnika, vse ti ponudi, od nje se prejemat ne mudi etc. To je nebia. • Per piacere, delajte, kar hočete, samo da spremenimo Ustavo in ohranimo stolčke. Nemci so že itak v gospodarstvu in delno v kulturi in TO, Američani v TO, Italijani ste v policiji, Slovenci pa v grobovih. • Bravo, bravo, mi piace, kar pravite. Seveda bom pomagal. Vi samo vpijte: Ne vrag, le sosed bo mejak in Deutsche Kulturbund in Laibach, nein danke etc. Prosto po Ivanu Prešernu. Toda kaj dobim za protiuslugo? Vorrei comprare questo... • Ma ni problema. Saldi. Sconto. Liquidazione. • Vorrei vedere, če umirite še Slovence v Italiji. • Dove sono? Saj smo jih že zmedli s trojnimi kombinacijami in Obertrottli - Waffenarrvolksverraeterji? • Vorrei ancora un po di pepe! • Cin cin, Silvio. Začneva z gli scainpi fritti ali z il stufalo di* vitello? RAZPLET: a) razkrinkanje in sodni pregon iz države izdajalcev slovenskega naroda b) oborožen vseljudski odpor do končne zmage. lir 1 Varuh pravic DEKLARACIJA O ODPRAVI VSEH OBLIK NESTRPNOSTI IN DISKRIMINACIJE NA PODLAGI VERE ALI PREPRIČANJA 1. člen Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi. Ta pravica vključuje svobodo imeti kakršnokoli veroizpoved ali prepričanje po lastni izbiri in svobodo izpovedovati svojo vero ali izražati svoje prepričanje posamezno ali v skupnosti z drugimi, javno ali zasebno, z bogoslužjem, verskimi obredi in rituali in s poučevanjem. Nikogar se ne sme siliti v nekaj, kar bi škodovalo njegovi svobodi imeti vero ali prepričanje po lastni izbiri. Svoboda izpovedovati svojo vero ali prepričanje sme biti podvržena samo takim omejitvam, ki so določene z zakonom in so potrebne za zaščito javne varnosti, reda, zdravja ali morale, kakor tudi temeljnih pravic in svoboščin drugih. 2. člen Nobena država, ustanova, skupina oseb ali oseba ne sme nikogar diskriminirati na podlagi vere ali drugega prepričanja. V tej Deklaraciji pomeni izraz žnestrpnost in diskriminacija na podlagi vere ali prepričanja’ kakršnokoli razlikovanje, izključevanje, omejevanje ali dajanje prednosti na podlagi vere ali prepričanja in ki ima za cilj ali posledico izničenje ali oškodovanje priznavanja, uživanja ali uveljavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin na enakopravni podlagi. 3. člen Diskriminacija med ljudmi na podlagi vere ali prepričanja je žalitev človekovega dostojanstva in zanikanje načel Ustanovne listine ZN in jo je treba obsoditi kot kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin (...) in kot oviro za prijateljske in miroljubne odnose med državami. 4. člen ,Vse države morajo učinkovito ukrepati za preprečevanje in odpravo diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja pri priznavanju, uveljavljanju in uživanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin na vseh področjih državljanskega, ekonomskega, političnega, socialnega in kulturnega življenja. Vse države morajo storiti vse za sprejetje ali za odpravo zakonov, odvisno od primera in kadar je to potrebno, za prepoved vsakršne take diskriminacije, in morajo sprejeti vse ustrezne ukrepe za boj proti nestrpnosti na podlagi vere ali drugega prepričanja. 5. člen Starši oziroma zakoniti skrbniki otroka imajo pravico urediti življenje v družini v skladu s svojo vero ali prepričanjem, upoštevaje moralno vzgojo, v kateri naj bi bil otrok po njihovem mnenju vzgojen. Vsak otrok ima pravico do dostopa do vzgoje, ki zadeva vero ali prepričanje, v skladu z željami njegovih staršev oziroma zakonitih skrbnikov, in se ga ne sme siliti k pouku o veri ali prepričanju v nasprotju z željami njegovih staršev oziroma zakonitih skrbnikov, pri čemer so koristi otroka vodilno načelo. Slehernega otroka je treba zaščititi pred kakršnokoli obliko diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja. Vzgajati ga je treba v duhu razumevanja, strpnosti, prijateljstva med narodi, v duhu občega bratstva, v duhu spoštovanja svobode vere ali prepričanja drugih in v popolnem zavedanju, da naj bodo njegova energija in sposobnosti posvečene sočloveku. Če za otroka ne skrbijo njegovi starši ali zakoniti skrbniki, je treba strogo upoštevati njihove izražene želje ali katerikoli dokaz njihovih želja v zadevah vere ali prepričanja, pri čemer so vodilno načelo koristi otroka. Prakticiranje vere ali prepričanja, v katerem je otrok vzgajan, ne sme škodovati njegovemu fizičnemu ali mentalnemu zdravju, kot tudi ne njegovemu polnemu razvoju, upoštevaje 3. odstavek 1. člena Varuh pravic 9 pričujoče Deklaracije. 6. člen V skladu s 1. členom pričujoče Deklaracije in upoštevaje določbe 3. odstavka 1. člena vključuje pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi ali prepričanja med drugim naslednje svoboščine: a) udeleževati se verskih obredov ali zbirati se v zvezi z vero ali prepričanjem ter 'graditi in vzdrževati prostore za te namene; b) ustanavljati in vzdrževati ustrezne karitativne ali humanitarne ustanove; c) izdelovati, pridobivati in uporabljati ustrezno količino potrebnih predmetov in snovi v zvezi z verskimi obredi ali običaji ali prepričanjem; d) pisati, izdajati in razširjati ustrezne publikacije s teh področij; e) poučevati vero ali prepričanje v prostorih, primernih za te namene; f) prositi za in sprejemati prostovoljne denarne in druge prispevke od posameznikov in ustanov; g) usposabljati, imenovati, voliti ali določati po nasledstvu ustrezne voditelje, v skladu s potrebami in normami sleherne vere ali prepričanja; h) spoštovati zapovedane dni počitka, praznovati verske praznike in udeleževati se ceremonij v skladu z zapovedmi vere ali prepričanja; i) vzpostavljati ali vzdrževati stike s posamezniki in skupnostmi v zadevah vere in prepričanja na državni in mednarodni ravni. 7. člen Pravice in svoboščine, razglašene v pričujoči Deklaraciji, je treba vključiti v nacionalno zakonodajo na tak način, da bodo dejansko vsakomur dostopne. 8. člen Nič v pričujoči Deklaraciji se ne sme razlagati, kot da omejuje ali razveljavlja katerokoli pravico, določeno v Splošni deklaraciji človekovih pravic in v Mednarodnih paktih o človekovih pravicah. Dokumentu ob rob Preambula Deklaracije o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja (Generalna skupščina Združenih narodov jo je razglasila 25. novembra 1981) določa, da predstavlja pravica do svobode misli, vere in veroizpovedi eno najpomembnejših človekovih svoboščin. Podobno je zapisano v Splošni deklaraciji človekovih pravic ter v obeh Mednarodnih paktih o človekovih pravicah, pa vendar predstavlja nespoštovanje tovrstnih pravic enega večjih problemov sodobne mednarodne skupnosti - kljub zatonu večine avtoritarnih in totalitarnih ideologij in držav, ki so v imenu taistih ideologij obračunavale z drugače mislečimi in drugače verujočimi. Po razpadu in/ali politični transformaciji omenjenih držav, ki so v večini primerov zaradi revolucionarne drže in domnevne ogroženosti same ideje gojile kult notranjega sovražnika, so se pojavile tudi nove vrednote, za katere se je vredno boriti. Energije, ki so bile v daljni in manj daljni preteklosti usmerjene v izgradnjo deklarativno brezrazredne družbe, so si poiskale drug skupni imenovalec - narod. Zaradi značilno nizke stopnje razvoja politične kulture je marsikje tovrstno tranzicijo spremljala vrsta manj prijaznih pojavov (avtarkičnost, ksenofobija...), prav tako nenaklonjenih drugače mislečim in verujočim. Sam pojem naroda je namreč tesno povezan s pojmom religije, saj le-ta predstavlja enega temeljnih momentov razlikovanja med narodi. Pri obravnavanju problema diskriminacije in nestrpnosti na podlagi vere ali prepričanja pa seveda ne gre le za problem morebitne nedemokratičnosti države kot take, pač pa močan dejavnik nestrpnosti predstavljajo tudi pravoverni predstavniki civilne družbe, ki skozi iskanje morebitnih sovražnikov (drugače mislečih in verujočih) pravzaprav izkazujejo lojalnost novemu redu. Gre torej za svojevrsten fenomen - totalitarizem v imenu demokracije. S problemom nestrpnosti do drugače verujočih in mislečih pa se spopadajo tudi v t.i. tradicionalnih demokracijah. Dokaz: nedavni sprejem protirasističnega zakona v kar pregovorno demokratični Švici, kjer, mimogrede, rasna in verska nestrpnost doslej nista bili kaznivi. Ko je švicarska skupščina junija lani potrdila omenjeni zakon, so njegovi nasprotniki, razumljivo, nasprotovali. Z zbiranjem podpisov, torej po popolnoma legalni poti, so dosegli razpis vsedržavnega referenduma o ukinitvi zakona. Ni jim uspelo.' Zakon je podprlo 54,6 odstotka volivcev. Smisel Deklaracije o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja je predvsem v odpravljanju vseh diskriminatornih postopkov in pritiskov na pripadnike najrazličnejših verskih skupnosti ter posameznike, katerih prepričanje v večji ali manjši meri odstopa od ustaljenih (zapovedanih ?) družbenih norm. Pri tem dokument po eni strani od držav podpisnic zahteva spremembo diskriminatorne zakonodaje (2. odstavek 4. člena resolucije), po drugi pa dovoljuje, da država omejuje izpovedovanje vere ali prepričanja v primeru, da tovrstno početje ni v skladu z zakonom, ali v primeru ogrožanja javne varnosti, reda, zdravja ali morale (3. odstavek 1. člena). To seveda države z manj ali nedemokratičnim notranjim ustrojem kaj rade izkoriščajo. Posamezna država ima namreč avtonomno pravico razmejevanja med varnim in nevarnim, zdravim in nezdravim ter moralnim in nemoralnim. Bolj ko je država demokratična, višja je tudi njena tolerančna raven. Vse je torej odvisno od države in, kot nas uči švicarski primer, pravovernih predstavnikov civilne družbe. Omenjeni deklaraciji navkljub. G.K. Zakulisje 10 Prmejhrvavduš Pred nekaj leti sem se vprašal, kaj se skriva v trebuhu Zveze komunistov - gibanja za Jugoslavijo? Trojanski konj? Toda v Sloveniji se enostavno ni mogoče pametno pogovarjati o “tabu” temah, ne da bi tvegali etiketiranje. Kogar zanima usoda domobrancev, je domobranec. Kdor razlikuje med partizanom in “majskim hroščem”, je odpadnik. Kogar zanima mirovna arhitektura južnoslovanskega prostora, je jugoslovenar. Kogar zanima socialna diskusija, je boljševik. Kogar zanimajo okoliščine izbruha “tretje svetovne vojne” v Sloveniji, ni naš. Komur ne diši, da bi bila Slovenija en sam klošter, bo skuhan v vrelem olju, sesekljan s srpom in potolčen s kladivom. In tako naprej. Na ta način bomo še dolgo brez.kompasa tavali po gozdu. Nepripravljenost, da vsaj poskušamo odgovoriti na nekatera vprašanja, je posledica oholosti, da imamo vse prav, medtem ko so južnoslovanski bratje v glavnem “čefurji”, ki se v balkanski “remizi” mučijo s popravili hrvatologi, srbologi, venetologi, generalogi, udbologi, komunikologi, zdravnikologi, šk-ofologi, islamologi itd. Toda najduhovitejšo potezo v tej vsesplošni anarhiji je potegnila Zveza komunistov -gibanje za Jugoslavijo, ki jo sestavljajo šaljivci, ki delijo prekopu Lenina, veseljačijo z Marxom in Engelsom, podpirajo Castra na Kubi in tako dalje. Nam kajkap ne morejo nič. Lahko pa bi se od njih nečesa naučili: državotvornosti. Če daste namreč te veseljake pod mikroskop, se pokaže zanimiv genetski vzorec vzornih državotvorcev: v rokah nimajo ne podjetij ne bank. Te ustanove se itak šibijo pod hipotekami. Zato so kupovali zemljo. Polja, travnike in gozdove. Parcele v mestih. Zdaj so največji veleposestniki v ZRJ. Pri tem se niti najmanj ne sekirajo, da to počnejo v tako imenovani Zvezni republiki Jugoslaviji. Diskusijo o tem so prepustili slovenskim politikom in novinarjem. Naj se sladkajo. Medtem še kar naprej kupujejo poceni zemljišča, študirajo trase novih cest in železniških prog in urbanistične načrte. Skratka: postajajo lastniki zemlje, ker je bila ta v prejšnji Jugoslaviji brez hipotek. Pa še Američani so to povedali: njim in nam. Le da so beo- evropske normative o svobodi investiranja in kupovanja zemlje in nepremičnin, ker je v glavnem že privatizirala in zavarovala tisto, kar bi morala zdavnaj storiti tudi Slovenija, čeprav je to pri njej večji problem, ker so zemljišča razdrobljena in lahko o nacionalnih projektih odloča vsak, ki okopava vrtiček. Z novo komunalno - lokalno - samoupravno razdružitvijo Slovenije bo še bolj veselo. Ampak slovenski voditelji so slepi in gluhi: če bi združen slovenski kapital pokupil in knjižil vso zemljo na Primorskem, kakor so kupovali in knjižili parcele v zadnjih treh letih nekateri posamezniki, bi se lahko danes veselo pogajali z Italijo o tem, koliko je predvsem njihove privatne megle. Poleg tega so ključni slovenski politiki ves čas vedeli, da se nam bo z Italijo zalomilo. Petič v petinsedemdesetih letih! Takšnih eksperimentov ne prenesejo številčnejši narodi, kaj šele maloštevilni.. odsluženih “avtobusov”. Tja so jih napeljali balkanologi, evro-pologi, naciologi, slovenologi, nasvete desno in levo, prirejajo koncerte in proslave, polagajo rože na Titov grob, nasprotujejo grajski marksisti - leninisti takoj razumeli, za kaj gre. Srbija lahko zdaj sprejme vse Ampak slovenske voditelje in njihove javnomnenjske oprode je bolj zanimala maškarada jugokomunističnih nostalgikov v Beogradu, kakor to, da bi se pozanimali, kaj pravzaprav počnejo pod rdečo zastavo, s katero so se pokrili čez glavo. Združena lista slovenskih antikomunistov, v glavnem samih prismuknjenih partijcev je začela medtem s parlamentarnimi krožki, policijo in mediji preganjati tiste slovenske gospodarstvenike tostran in onstran slovenskih državnih meja, ki so po drugi svetovni vojni mrzlično odkupovali slovensko zemljo ob meji z Italijo in celo šopati italijansko policijo (!) z imeni slovenskih in italijanskih državljanov, ki so pospešeno gradili ekonomski limes Slovenije v Italiji in Avstriji. To je patriotizem hlapcev, ki so se s celuloidnimi punčkami v naročjih in kondomi v žepih šolali v vaških štacunah za mejo in to mentaliteto prenesli v samostojen in avtarkični Liliput, kjer je vsak dober športnik hkrati komandos zunanjega ministrstva, estradni pevci - no, ja - akademiki pa... Tudi gladiatorji v ljubljanski areni, zadolženi za obrambo ekonomskega limesa, so bili napačno postavljeni. V glavnem sami plačanci za dva žvečilna gumija. Sconto duše. Večinoma ljudje z zmedenimi pojmi, ki imajo skupno lastnost: patološko destruktivnost. Nič boljši niso od deklariranih nacionalistov, ki odkrito sovražijo temno polt, ženske na -ič, židovske nosove itd. In tako “vampirski” Srbi znova na Balkanu demonstrirajo državotvornost, medtem ko Slovenci prisrčno žongliramo z aferami in srednjeevropsko (avstrijsko) geostrategijo. Komu je v Sloveniji mar, da so geostrateške teorije v času informacijskih in tehnoloških ter finančnih mrež le še muzejski eksponati? Bomo pa na drug vlak stopili, če smo tega z zemljo spregledali, porečejo mogoče vselej optimistični slovenski voditelji. Trgovina in take reči. Žal ne bo šlo: tako imenovana ZRJ potrebuje svež kapital za nov investicijski ciklus, ki ga Slovenija nima. Ima le še nekaj artiklov in blazno “sposobnih” štacunarjev: jaz tebi čevlje, ti meni koruzo. Toda ker je slovensko tržišče majhno, bo kmalu preplavljeno s koruzo in tisočkrat ovito z bakreno žico iz Srbije. Kaj zdaj? Proslave, tovariši, proslave. S kakovostnim znakom: nekoč je bila Slovenija. Afer, pro in antikorupcij, novega informbirojevskega vz- dušja, je dovolj. Za zunanjo politiko lahko navsezadnje pooblastimo tudi Dunaj in Rim. Bo manj težav. Po obsegu splošne anarhije je Slovenija zdaj dovolj zrela za obsedno stanje. Al’ smo al’ nismo, prmejkrvavduš? Sodniki bežijo Letos je bil na podlagi Ustave Republike Slovenije, Zakona o sodiščih in Zakona o sodniški službi konstituiran novi Sodni svet. V skladu s temi predpisi je že ugotavljal možnosti uresničevanja sedanjih zakonskih rešitev, ki določajo rok za uveljavitev nove organizacije sodišč s 1. 1. 1995. Meni, da bi odprta vprašanja lahko onemogočila preobrazbo sodišč. Zbrani podatki iz vseh sedanjih temeljnih sodišč, ki opravljajo pristojnosti sodišč prve stopnje, kažejo, da so pogoji za izvolitev sodnikov in v zvezi s tem položaj strokovnih delavcev, ki praviloma kandidirajo v sodniško funkcijo, neustrezni. Zato je neposredno pred in po uveljavitvi nove zakonodaje o sodiščih in o sodniški službi v okviru če nadomestiti eno samo prosto mesto. Posebno zaskrbljujoč je tudi podatek, da bodo v letu 1994 v Republiki Sloveniji le trije strokovni sodelavci izpolnjevali formalne pogoje za izvolitev za sodnika. Prvostopenjska sodišča ob takih pogojih nikakor ne bodo mogla pridobiti dovolj ustrezno usposobljenih kandidatov za opravljanje sodniške funkcije. zanimanje za ta poklic. To se žc kaže z zapuščanjem sodniških vrst. Strokovnjaki ocenjujejo, da opisano stanje in razlogi zanj terjajo hitro spremembo predpisov, ki urejajo ta področja. Pripravljenost izvršilne in zakonodajne oblasti za vzpostavitev enakovredne sodne oblasti je treba oceniti tudi z višino zagotovljenih sredstev za delova- 75 sistematiziranih mest strokovnih sodelavcev kar 25 odstotkov tega kadra zaprosilo za prenehanje delovnega razmerja. Zaradi popolnega nezanimanja za ta poklic je bilo doslej mogo- Opozoriti je treba tildi na nizko izhodiščno plačo sodnikov, ki začenjajo opravljati svoj poklic, kar bo tudi zaradi drugih pogojev (starost, dolžina delovne dobe) še dodatno zmanjšalo nje sodišč, ki so določena v državnem proračunu. Sodni svet v okvirih svojih pristojnosti daje tudi mnenje k proračunu za sodišča. V pripravah za rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 1994 in proračuna za leto 1995 je že vidno visoko negativno stanje večine temeljnih sodišč. Zaradi začetka delovanja Okrajnih in Okrožnih sodišč je potrebno ta manjkajoča sredstva zagotoviti, saj nova šodišča ne smejo biti že na začetku obremenjena z velikimi primanjkljaji dosedanjih sodišč. Poleg tega nova zakonodaja še povečuje obseg dela sodišč, s "čimer se sorazmerno povečuje tudi obseg potrebnih finančnih sredstev za delo sodišč. Zaradi sprememb Zakona o gospodarskih družbah skokovito narašča število nerešenih registrskih zadev v zvezi z dokapitalizacijo firm. Obsežno delo zastaja tudi v zemljiških knjigah zaradi denacionalizacijskih postopkov, vknjižbe etažne lastnine na podlagi Stanovanjskega zakona, ustrezne vknjižbe na podlagi Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov ter še veliko drugih zadev, ki neposredno vplivajo na pravno varnost državljanov. V kazenskih zadevah bo na stroške poslovanja sodišč vplivalo bistveno povečanje števila zagovornikov po uradni dolžnosti in nekatere nove metode vodenja narokov oziroma glavnih obravnav. Finančno problematiko je potrebno povezati tudi z višino sodnih taks, ki se zbirajo v državnem proračunu za potrebe sodišč in ki bi ob drugačni razporeditvi lahko pomenile vir sredstev za vse naloge sodišč. Problematika je zelo pereča in jo je treba rešiti, če nočemo ogroziti sodne veje oblasti v Sloveniji. Špela Božič Zakulisje ■ Odvzem delovne dobe: pobuda za obravnavo Stoeden lačen Eden od poslednjih primerov, s katerim mi je bilo kot nekdanjemu članu naslovnega Sveta (Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin) pred mojim odstopom v posebno zadovoljstvo ukvarjati se, je bil primer VUJOŠEVIČ. Šlo je za naslednje: Na naslovni svet se je s prošnjo za posredovanje obrnila Zdenka Vujoševič. Njen pokojni soprog je bil ob začetku druge svetovne vojne major jugoslovanske vojske. Po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije je bil najprej v vojnem ujetništvu, nato v internaciji v Gonarsu, nato v zaporih Gestapa in končno do 29. maja 1945 v koncentracijskem taborišču Dachau. Takoj po prihodu v domovino je bil aretiran in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani štev. Ko 526/45 - 74 obsojen na smrt z ustrelitvijo ter na odvzem državljanskih pravic in premoženja. PRAVNE POSLEDICE OBSODBE so zajele tudi ODVZEM DELOVNE DOBE, priznanje z odločbo OLO Ljubljana, Sveta za ljudsko zdravstvo, v trajanju 20 let, 5 mesecev in 6 dni. Zaradi tega je njegova vdova, ki se je obrnila na naslovni Svet, še v letu 1990 prejemala minimalno pokojnino. Danes pošiljam naslovnemu Svetu sklep Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije štev. 987483 z dne 3. 4. 1992, iz katerega izhaja, da je sicer pridobil pravico do starostne pokojnine od 1. 9. 1991 dalje, vendar “GLEDE NA MNENJE MINISTRSTVA ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE ŠT. 14/ 339 Z DNE 20. 3. 1992 OBSTAJA PRI PREDLAGATELJU ZADRŽEK IZ 2. ODST. 2. ČLENA OMENJENEGA ODLOKA (zaradi česar njegovemu) PREDLOGU ZA PREVZEM IZPLAČEVANJA VOJAŠKE POKOJNINE KOT AKONTACIJE NI MOGOČE UGODITI”. Podpolkovnik, na zadnje načelnik pri republiškem štabu za teritorialno obrambo Slovenije, z ukazom 5. Vojne oblasti z dne 14. junija 1991 razrešen aktivne vojaške službe in s sklepom SSNO - Zavoda za socialno osiguranje vojnih osiguranika z dne 27. 11. 1991 upokojen, ki je Slovenec in državljan Republike Slovenije, ki ima 49 let pokojninske dobe, NIMA POKOJNINE, NIMA ZDRAVSTVENEGA ZAVA- ROVANJA, NIMA OD ČESA ŽIVETI. Njega in druge (menda jih bo prišlo še sto) brezplačno (kje za božjo voljo pa naj vzamejo denar) zastopam v dolgotrajnem samoupravnem postopku znotraj Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, nato bom nadaljeval postopek na Sodišču združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Ljubljani, nato na Sodišču združenega dela Republike Slovenije, če bodo ta sodišča, ko bo sedanji predhodni postopek končan, sploh še obstajala, razmišljam o nadaljnjih postopkih pred Ustavnim sodiščem R Slovenije, po potrebi bom tožil državo Slovenijo pred rednim sodiščem iz naslova odškodnin itd., vendar: vsi ti postopki so dolgotrajni, TI LJUDJE PA SO LAČNI. Razlika med uvodoma navedenim primerom VUJOŠEVIČ iz leta 1945 in primerom ....IN ŠE STO OFICIRJEV iz leta 1992 je v tem, da je bila Vujoševičeva pokojninska doba odvzeta kot posledica kazenske sodbe, torej je Vujoševič vedel, ZAKAJ JE BIL KAZNOVAN, drugi PA NE VEDO NITI TEGA, ZARADI KATEREGA IN KAKŠNEGA ZADRŽKA JIM NE PRIZNAJO POKOJNINE. Menda je v odločbi naveden “zadržek” nekakšna “vojna tajna” in tako niti on niti jaz kot njegov odvetnik ne veva, zakaj se predlogu zavarovanca z 49 leti pokojninske dobe, “da se prevzame izplačevanje vojaške starostne pokojnine kot akontacija”, ne ugodi. To pa pomeni, da nama niso znani razlogi, zaradi katerih so bile zavarovancu odvzete pravice iz pokojninskega zavarovanja (iz minulega dela), kar pomeni, da se ne moreva uspešno pritožiti zoper' popolnoma nezakonito odločbo. To pa seveda pomeni, da je bila njemu in drugim odvzeta ustavna pravica do pritožbe. S tem stališčem v zvezi si dovoljujem pripomniti, da je naslovni Svet nekoč ravno na mojo pobudo zavzel prav enako stališče v zvezi s protiustavnostjo zakona, ko upravni organ tistemu, ki mu ni izdal potnega lista, ni dolžan povedati, zakaj mu potnega lista ni dal. Predlagam, da naslovni Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin obravnava navedeni primer. Uredništvo Nove dobe objavlja pismo uglednega slovenskega advokata (naslov v uredništvu) Svetu za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pismo ne potrebuje komentarja. Uredništvo je seznanjeno z vsebino naslednje informacije: sodnik je zahteval strokovno mnenje profesorja obramboslovja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani glede dogodkov junij - julij 1991. Profesor mu je zagotovil,” da po mednarodnem pravu to ni bila agresija na Slovenijo, vendar Vam tega ne bom poslal v pismeni obliki...”. Šematizem ljubljanske nadškofije (1993) je pravno neuporaben za reševanje teh problemov. S stališča morale pa zanesljiv miljnik: “Junijsko julijska vojna v Sloveniji”.O agresiji ni govora. (Šematizem ljubljanske nadškofije, 1993, stran 19). Mediji lahko vplivajo na oblikovanje pravne države, s tem ko bi se osredotočili na profesionalno posredovanje. Uredništvo Nove dobe pri teh vprašanjih ne namerava popustiti, ker je flagrantno kršenje civilizacijskih norm in človeških vrednot hkrati začetek evforičnega rušenja slovenske države. Na voljo je dovolj zadostnih argumentov, ki so utemeljeni na poznavanju stvari. Zato pričakujemo spoštljivo in pravno obravnavanje teh problemov. Prevelika opreznost slovenske države se je izkazala kot slaba svetovalka, kot hči strahu, negotovosti in iracionalnosti. Dan je kot nalašč za posedanje po toplem kamenju ob potoku in za prepevanje. Pujsu se mota po glavi pesmica o kačjih pastirjih, belih cvetovih kamilice in maka, o robidah v grmovju in lokvanjih na vodi. Zato pohiti z zajtrkom, da bi lahko čim-prej odhlačal na svoj Priljubljeni Kraj. Namaže si en sam košček toplega kruha z medom, in potem še tale košček, malo večji, in še tale košček, malo manjši’ in še med brez koščka, in še enega brez medu, in ko spet pogleda v lonec, ga obide rahla zmeda: medu je nepreklicno konec. (Tidl, tidl, tidl, du, tidl, tidl, tidl, du) - Hm, reče Pu. - Lonec se izprazni, še preden se ti posreči sestaviti pesmico. Potem si s šapo obriše nos in se napoti na Priljubljeni Kraj. Pu je imel rad osla Sivčka; vsak je imel rad Sivčka. Toda priti na svoj Priljubljeni Kraj in tam najti Sivčka, ki riga, ni bil ravno najboljši uvod za pesmico o kačjih pastirjih in belih kamiličnih cvetovih. - Hu, reče Sivček. Domnevam, da si dobre volje kakor zmeraj? - Živijo Sivček, pravi Pu. - Domnevam tudi, da medvedi ne razumejo sarkazmov, odgovori Sivček. Pu se je spomnil, da mu je Kristofer Robin enkrat res nekaj govoril o Sarkazenih, ki so hoteli osvojiti neko sveto mesto, ni pa bil čisto prepričan, da ima osliček res to v mislih. - Domnevam, da tudi za referendum še nisi slišal, reče osliček Sivček. - Nisem, prizna Pu. - Hu, reče Sivček in se zagleda v vodo. - Vse teče. - Cvetovi bele kamilice ne tečejo, meni Pu. Sivček sunkoma dvigne glavo. -Res je, reče. - Mogoče vseeno ne bi bilo odveč, če bi te seznanil z referendumom. Greva k Sovi! Pu je zdaj razumel, da s pesmico o kačjih pastirjih in belih cvetovih kamilice ne bo nič, nadvse pa mu je bilo všeč, da ga hoče osliček spoznati z referendumom, kjerkoli že je. Sova je imela dnevno sobo vso nastlano z listki papirja. - Kaj pa je to? radovedno vpraša Pu. - To so podpisi, reče Sova. - Podpisi za referendum, pojasni Sivček. - Ampak saj na njih nič ne piše, reče' Pu. Sova in Sivček se pomenljivo pogledata. - Pa še bo, reče Sova, ko se bodo podpisniki kot podpisniki podpisali na podpisano. - A, reče Pu. Ne drzne si vprašati ne Sove ne Sivčka, kaj je referen- dum, vsaj ne zdaj, ko sta skupaj. - Zdaj bo prišla, pomembno izjavi Sova. Sivček v znamenje odobravanja prikima. - In pripeljala bo NJEGA, reče Sova in pri tem poudari vsak glas. Sivček še bolj prikimava, tako da mu ušesa kar opletajo okrog glave. Prav tisti hip nekdo potrka na Vrata, in še preden jih Sova utegne odpreti, v treh skokih na sredo sobe plane Tiger in zaradi prepiha, ki je ob tem nastal, začno listki kot sneg odpadati z vej in se razletavati po gozdu. - Tiger, saj sem ti vendar rekla, da ne smeš vskočiti, dokler ne rečem “dober dan”, pravi kengurujka Kengu. - In če rečem “dober dan”, lahko potem še enkrat skočim? vpraša Tiger. Mali Ru radostno zaploska z ročicama, toda Kengu oba pogleda zelo strogo. - Naredila bom pač nove, pravi Sova z glasom, ki zveni precej opozorilno. - Samo dva dni potrebujem za to! - Prav žal mi je, pravi Kengu. -Toda Tiger je še mlad, ni še navajen na obiske. - Prav za to gre, reče Sova in se pomenljivo odkašlja. - Poklicala sem tebe in Tigra, za katerega gre, da vaju uradno obvestim o poteku referenduma. - Ru, ljubček, nehajta si vendar šepetati s Tigrom, reče Kengu. - Kaj si že rekla? vpraša Sovo. - Mi, prebivalci gozda, smo se odločili, da bomo organizirali referendum, na katerem bomo sklenili, da morajo vsi Tujci in Tujke zapustiti gozd. - Ru, ljubček, pusti že pri miru Sovino pero, reče kengurujka Kengu. - Kakšni tujci? - Tiger, na primer, odgovori Sova nestrpno. Prišel je iz tujine... - Katere tujine? tiho vpraša Pu. - Tujeroden, reče osliček Sivček z zelo resnim glasom. - Prišel je naravnost k meni, reče Pu. - Ampak odkod, vpraša Sivček. - Iz Tujine! - Jaz nisem Tvujc, reče, Tiger. -Jaz sem Tiger. - Ne Tvujc, ljubček, ampak Tujec, reče Kengu. Sovo vse bolj mineva potrpljenje. - Vsi gozdni prebivalci morajo podpisati referendum, da sem seboj nočejo imeti Tujca Tigra. - Mene prav nič ne moti, reče Pu. - Razen kadar brez opozorila skoči med dva gozdna prebivalca. Ampak jaz sem mislil, da so Tujci in Tujke nekaj posebnega, ne pa Tiger. % - Tujci zavzemajo prostor, jedo hrano in skačejo v tuje zelje, reče Sivček. - Se pravi, da je Tiger Tujec. Tiger, ljubček, obljubi Sivčku, da ne boš več skakal v njegovo zelje, reče Kengu. Tiger nekaj zamomlja. Pravzaprav grize eno od blazin, ki je padla na Sovino zofo, tako da ga ta ni mogla videti. - Tiger ne more biti Tujec, če pije sirup malega Ruja, reče Kengu. - Jaz sem Tujec, jaz sem Tujec, radostno vzklika mali Ru. - Naredimo Listke! Tiger spusti blazino, saj se mu ta zamisel zdi veliko boljša. - Naredimo listke. - Samo če boste pridni, ljubčki, reče Kengu. - Sova vas bo poučila, kako narediti listke za referendum, in potem se bomo vsi skupaj igrali. - To ni po pravilih, je obupana Sova. - Tujec Tiger mora oditi iz gozda, ker se tukaj ne počuti dobro in ker hoče domov! - Jaz se počutim dobro, zamomlja Tiger. - Naredimo že te listke. - Tiger, ljubček, Sova ima čisto prav, reče Kengu. - Ti bi šel rad domov, ker bo kmalu čas kosila in bosta skupaj z Rujem pila sirup. - Tiger je prvi, Tiger je prvi, se navdušuje mali Ru. Sova utrujeno skomigne s krili. Ni imelo smisla še naprej pojasnjevati Kengi, ki je vsakogar vztrajno klicala “ljubček” in bila prepričana, da je dom pač tam, kjer hoče Tujec (o katerem je govora) prebivati in piti sirup, ki je prava hrana za Tigre. Tako je Kengu odpeljala malega Tigra in malega Ruja na kosilo, čeprav je bilo očitno, da je bilo še zgodaj. Kengu je namreč zelo dobro vedela, kaj se spodobi. Sivček in Pu sta odšla v svojo smer. - Kaj je referendum, se je zdaj drznil vprašati Pu. - Referendum, je rekel Sivček in zavzdihnil, je, ko mora nekdo, ki je napoti, oditi, ker ni naš. - Ampak zmeraj se najde kdo, ki mu je kdo drug na poti. Sicer pa tudi Kengu ni od tukaj. - Tudi jaz nisem od tukaj, reče Pu. - Seveda, reče Sivček. - Nad vrati imaš napisano neko drugo ime. Tudi Zajčevi sorodniki so Tujci. Za Pujska pa sploh nične ne ve, od kod se je vzel. - Tudi Kristofer Robin ni od tukaj. Samo včasih živi v gozdu, reče Pu. - Jaz pa ne bi rad, da bi šel Kristofer Robin stran. Če bo moral od mene zaradi referenduma, bom šel tudi jaz. Sivček je bil prepričan, da sam ni Tujec. Kaj pa, če bodo po referendumu s Kristoferjem Robinom odšli vsi, on pa bo ostal sam s Sovo, ki večino dneva groze svinčnik in pozna veliko črk abecede? Mogoče bi bilo treba organizirati referendum, da bi odšli vsi tisti, ki niso Tujci. Mogoče bi se moral s Sovo pogovoriti o tem. - Nekaj važnega sem se spomnil v zvezi z referendumom, reče Sivček. - Takoj moram sporočiti Sovi. In Sivček skoraj prešerno odhiti nazaj k Sovi. Pu pa se je prav počasi napotil k potoku in končno začel sestavljati pesmico o kačjih pastirjih in belih cvetovih kamilic. Nenadoma pa se je domislil, da je mogoče ostalo v loncu še kaj medu, kar je moral takoj preveriti. Ker pa je bil samo medvedek z zelo malo pameti, je na mah pozabil na referendum. P. U. PRISPEVKI ZA NOVEJŠO ZGODOVINO -1991 - Razprodaja - SCONTO -Aus Jugoslavija ■ pogled nazaj in naprej Jugoslavija leta 1918 ni nastala kot versajska tvorba, ampak je bila sad spoznanja, da lahko njeni narodi preživijo le, če so združeni. Niso pa takrat še spoznali, kako naj uredijo svoj dom. Zato stara Jugoslavija ni nikogar zares zadovoljila. Tudi druga Jugoslavija v tem pogledu še ni našla res pravih rešitev, čeprav so bile mnoge stvari veliko boljše urejene kot prej- Kljub slabostim sta bili obe Jugoslaviji za Slovenijo edina možna rešitev. Brez prve Jugoslavije bi imeli danes večji del Štajerske Koroške enako ponemčene, kot je zdaj avstrijski del Koroške. Celje in Maribor bi bila enaka Celovcu. Prekmurje bi bilo odrezano od ostale Slovenije in za njo izgubljeno. Brez Jugoslavije bi ne dobili prve slovenske univerze, niti ne Akademije znanosti ter srednjih in strokovnih šol. Slovensko izo-braženstvo je imelo šele po letu 1918 možnost, da se zaposli doma. Šele po letu 1918 je slovenski jezik lahko doživel vzpon tudi na strokovnem področju. Slovenska znanost in umetnost sta dobili trdne temelje, pa najsi je bila prva Jugoslavija še tako pomanjkljiva, slovensko ozemlje pa še bolj okrnjeno, kot je zdaj. Stari Jugoslaviji dolgujemo tudi prvo slovensko državnost, medtem ko je soci-alistična Jugoslavija to državnost neizmerno poglobila in razširila. Podobno bi lahko govorili o zdravstvu, sodstvu, industrializaciji, socialnih pridobitvah itd. Ko na tak način gledamo nazaj, vidimo, da je bilo dobrega neprimerno več kot slabega. Pa ne samo, da ga je bilo več, ampak bi nas kot naroda sploh ne bilo več, če bi ne bilo obeh Jugoslavij. Jugoslavija je bila tista, ki je omogočila osvoboditev Primorske. V času, ko se nekateri naši politiki slepijo z mislijo, da Avstrija iskreno podpira slovensko neodvisnost in odcepitev, se je treba spomniti, da je Avstrija vedno bila za nas le ječa narodov. Kar hoče zdaj, je le, da nas iztrga iz Jugoslavije in nas dobi pod svoj vpliv. Pozabiti ne smemo, da Avstro - Ogrska ni ponudila Sloveniji niti avtonomije, čeprav jo je pod pritiskom vojne končno ven- darle obljubljala Cehom, Slovakom in Hrvatom. Na pragu popolnega poraza je še vedno grabila za Slovenijo. Kapitalisti, socialdemokrati in nemškutarji so si bili enotni, da morajo Slovenijo ohraniti avstrijsko zaradi dohoda do morja. Tega prijema smo se lahko osvobodili samo zaradi zmage Srbije. Njena zmaga je tudi omogočila generalu Maistru, da je osvobodil Maribor. Ostal bi tudi na Koroškem, če bi v sami Ljubljani ne bilo nasprotovanja. Mnogi slovenski politiki niso doumeli njegovih vizij. Zmagi srbske vojske se moramo tudi zahvaliti, da Italijani niso ostali na pragu Ljubljane. Srbski glas pa je tudi pripomogel, da so Jesenice, Bled in Bohinj ostali jugoslovanski. Enako dobrodejno zaledje so imeli v drugi svetovni vojni partizani, ki so zato lahko sami osvobajali slovenske kraje. Trst pa je osvobodila jugoslovanska vojska. Čeprav smo ga morali zapustiti, je njen prihod omogočil, da je bila Primorska končno priključena k Jugoslaviji. Naravno in prav bi bilo, da bi vsa ta spoznanja ohra- nili za vse čase! Ne pa da jih po neumnosti zavračamo, enako kot po pravici zavračamo preživele in neustrezne oblike nekdanjega združevanja. Rušenje temeljev naše samobitnosti je norost, toda stavbo, ki je na teh temeljih nastala, je treba preurediti. Potreben je korak naprej, ne pa vračanje v preteklost, ki jo naznanjajo reakcionarni poskusi, kako obnoviti nekakšno različico Avstro - Ogrske v obliki srednjeevropske federacije. Pogled nazaj nam je povedal, da združevanje - ne pa razdruževanje, secesija ali odcepitev - ni samo nujno in odrešilno za številčno male narode, ampak tudi, da je treba združevanje trajno izboljševati in dograjevati. Če v tem uspemo, ne rešujemo le sebe, ampak gradimo temelje, kakršne potrebuje ves svet. Odpiramo vizijo prihodnosti. Pogled naprej vidi v združevanju tkanje vezi, ki so potrebne tudi velikim državam in skupnostim. Združevanje naj pomeni preseganje razlik, vendar ne kot njihovo ukinjanje, ampak kot harmonizacijo številnih glasov. Sveta ne smemo pah- verkauf - PRISPEVKI ZA NOVEJŠO ZGODOVINO - 1991 - Razprodaja - SC niti v uniformiranost eku-jevskega ali dolarskega kozmopolitoma. Razlike v jezikih, kulturi, verstvih itd. do torej izziv, da jih združimo v simfonijo, ne pa da vse zvoke spremenimo bodisi v en sam zvok, ali pa da dopustimo posameznim zvokom, da ostajajo le glas v kakofoniji. Narodi se morajo združevati: delno zaradi nuje, h kateri sodi tudi skupna obramba, odnos do drugih državnih tvorb itd. Toda še veliko bolj kot zaradi tega se morajo združevati, da bi uresničevali in dojeli neko globljo notranjo istost v vseh. Ta istost pelje človeka k samemu sebi, k svoji globini in k svoji pravi resnici. Samo v tej resnici sta resnična suverenost in resnična identiteta. Z razdruževanjem nikoli ne pridemo do nje! Povsem zgrešeno bi bilo pričakovanje, da bi nas raz-druževanje z Jugoslavijo pripeljalo v naročje gospodarskega napredka: nasprotno, pričakujemo lahko, da bomo le tranzitni prostor Nemčije ter odlagališče in rezervat vsega tistega, kar bi Evropa v svoje osrčje ne hotela sprejeti. Posebno ob zadnjih dogodkih v SSSR, ki grozijo povsem porušiti evropsko ravnotežje, nam grozi, da postanemo popolnoma odvisni od evropskega, predvsem nemškega kapitala, ki se je izkazal brezobziren celo do svojega lastnega naroda v nekdanji Vzhodni Nemčiji. Obenem ne smemo prezreti, da bi taka odvisnost pomenila tudi odvisnost od tujega jezika! Zato so pri- čakovanja o nekaki Evropi zgolj propagandno ustvarjeno slepilo, ki je za nas usodno nevarno. Korist utegnejo imeti le posamezni izkoriščevalci, ki so že ali še bodo pridružili svoje sile težnjam tiste Evrope, ki bo nekega dne nujno po prehodnem vzponu pripeljala v katastrofo nove, tretje svetovne vojne. Zato je skrajni čas, da se otresemo omamljenosti od razdvajajoče propagande. Poskrbeti moramo, da se zacelijo rane, ki jih je zasekala norost sovraštva in samoljubja. Čas je za pogovor o boljši, lepši in trdnejši skupnosti, kot je bila prejšnja. Potreben je nov korak naprej, ne pa sestop v dolino cepitev, sovraštva in vdinjanja tujcu. Restavracija preteklosti bi bila kot protizgodovinsko dejanje slej ali prej obsojena na uničenje. Nevarnost je, da zgrmijo v prepad vsi tisti, ki naivno čakajo od Zahoda med in mleko, skupaj z njimi pa tudi naš narod, ki mora biti na prepihu svetov posebno previden! Razpad Čehoslovaške pred drugo svetovno vojno ni rešil miru. Z odcepitvijo Sudetov je morda kdo v Pragi mislil, da bo rešen vsaj ostanek države, podobno kot zdaj nekateri politiki in akademiki v Beogradu mislijo, da bo Jugoslavija rešena z odhodom Slovenije. Toda Praga ni bila rešena. Vse se je končalo z vkorakanjem nemških čet. Jurij Zalokar ONTO - Ausverkauf - PRISPEVKI ZA NOVEJŠO ZGODOVINO - 1991 - 9 skupSCina REPUBLIKE SLOVENIJE IZVRŠNI SVET PREDSEDNIK Ljub 1jAna, 14. oktobra 1991 Spoštovani gospod zvezni kancler! Izhajajoč iz najinega pogovora v St. Gllgenu In VaSega srečanja s predsednikom Predsedstva Republike Slovenije, g. Milanom Kučanom, Vam poSiljem predloge in pričakovanja slovenske vlade v zvezi z bodočim sodelovanjem med Zvezno Republiko Nemčijo in Republiko Slovenijo. ............... ... •• • Spoštovani gospod zvezni kancler! Izhajajoč iz najinega pogovora v St. Gilgenu in Vašega srečanja s predsednikom Predsedstva Republike Slovenije g. Milanom Kučanom, Vam pošiljam predloge in pričakovanja slovenske vlade v zvezi z bodočim sodelovanjem med Zvezno Republiko Nemčijo in Republiko Slovenijo. Ljubljana, 14. oktobra 1991 1. Modernizacija industrije Tekstilna, kovinsko - predelovalna, pohištvena, kemična in usnjarska industrija, ki so ključne izvozne panoge slovenskega gospodarstva, so potrebne modernizacije in s tem v zvezi tudi dokapitalizacije. Tega dodatnega kapitala ne moremo zagotoviti iz lastnih sredstev, zato je možno sovlaganje tudi nemškega gospodarstva in odobritev dolgoročnih kreditov za modernizacijo te industrije. Ocena potrebnih sredstev za kreditiranje je 300 mio DEM. 2. Sofinanciranje energetskih projektov Z nemškimi firmami Lurgi, Bisehoff, Noell, Siemens in Karis so v fazi ponudbe projekti ekološke sanacije energetskih objektov v TE Šoštanj, modernizacije TE Šoštanj in dobave opreme za plinsko turbinsko proizvodnjo elektrike v višini 200 mio DEM. Predlagamo financiranje in zavarovanje političnega rizika oziroma rizika za dolgoročne kredite s strani Hermesa. 3. Kontrola zračnega prostora in letalska družba Adria - Airways Ker je Jugoslovanska armada, ki je bila lastnik opreme za kontrolo letenja, vso opremo demontirala in odpeljala, smo prisiljeni vzpostaviti lastni sistem kontrole zračnega prostora. Zato predlagamo sodelovanje pri dobavi in financiranju radarskega sistema v čim krajšem možnem času. Dogovori s Siemensom že potekajo. Adria - Airways s svojimi 14 letali je zaradi vojne izgubila skoraj ves čarterski promet pa tudi delavske lete med ZR Nemčijo in Jugoslavijo. Zaradi navedenega predlagamo, da se Adrii - Airways dovoli ustanovitev letalske družbe za opravljanje čarterskega prometa v ZR Nemčiji. Dogovori na nemškem Ministrstvu za promet so že potekali. 4. Zunanjetrgovinski odnosi Glede na to, da Evropska skupnost pri dodeljevanju preferencialnih uvoznih kvot še vedno obravnava Jugoslavijo kot celoto, predlagamo, da v bodoče pri dodeljevanju oz. koriščenju navedenih kvot obravnava Slovenijo kot diferencirano v tem smislu, da ji direktno dodeli oz. omogoči koriščenje preferencialne kvote za posamezne vrste oz. skupine blaga (npr. izvoz tekstila, mesa, živine, vina in drugega blaga iz Slovenije). Predlagamo tudi, da ZR Nemčija upošteva uporabo slovenskih žigov, pečatov in podpisov pri dokumentih, ki spremljajo blago v zunanjetrgovinskem prometu in so vezani na mednarodne sporazume, ki jih je sklenila Jugoslavija (tudi v imenu Slovenije) s posameznimi tujimi državami ali mednarodnimi organizacijami, kot npr. TIR CARNET, FORM A, EUR 1 ter dokumente, ki so podlaga Razprodaja - SCONTO - Ausverkauf - PRISPEVKI ZA NOVEJŠO ZGODOVINO za preferencialni tretman za naše blago, kot npr. splošne sheme preferencialov ter klavzule največje ugodnosti. V tem smislu smo pripravljeni deponirati tudi ustrezne žige in podpise pooblaščenih oseb in skleniti neposredne bilateralne dogovore. Navedeno predlagamo z namenom, da bi omogočili čim bolj neoviran promet blaga med državama. Ker pa ZR Nemčija verjetno nekaterih zgoraj omenjenih korakov oz. upoštevanja žigov, pečatov in podpisov ne more izvajati unilateralno v okviru Evropske skupnosti, prosimo vlado Zvezne Republike Nemčije, da sproži in podpre predlagane rešitve za neoviran promet blaga med Republiko Slovenijo in ZR Nemčijo, kakor tudi med Republiko Slovenijo in državami Evropske skupnosti. 5. Bančni sistem - Republika Slovenija je 8/ 10-1991 uvedla lastno valuto -tolar. Ta valuta ni podprta s fiksnimi rezervami, ki bi morale biti v obsegu minimalno 1,2 milijarde DEM. Zato predlagamo, da nam pomagate, podpreti stabilnost uvedene valute in sicer s sofinanciranjem deviznih rezerv. Prav tako bi nam zelo koristila vaša podpora na sedežu Evropske skupnosti in Mednarodnega denarnega sklada, ko se bo odločalo o novih finančnih aranžmanih že za državo Slovenijo. - Hermes je zavaroval kratkoročne kredite za obdobje do 360 dni v višini 350 mio DEM. Ta kvota je za normalno poslovanje slovenskega gospodarstva z nemškim gospodarstvom prenizka. Zato nemške banke znižujejo kreditne limite našim firmam, ki so ustanovljene v ZR Nemčiji, pa tudi bančnemu sistemu. Zato predlagamo, da se kvota dvigne na 900 mio DEM. Poleg tega brez novih investicij slovensko gospodarstvo ne more iti v konkurenčni boj za razvita tržišča. Zato naj zavarovanje Hermesa vključuje tudi dolgoročne kredite za opremo. - Pomoč pričakujemo pri sanaciji našega bančnega sistema in sicer v obliki finančne podpore ter svetovanja vaših bančnih strokovnjakov. Predlagamo, da bi vladna inštitucija, ki izvaja nadzor nad bankami na osnovi zakona o kreditnem poslovanju (Bundes-aufsichsamt fuer das Kredit-wesen, Berlin) s pomočjo tki. rezervne za rizične terjatve (Rueckstellungen) diferencirano obravnavala jugoslovanski in slovenski riziko glede izterljivosti terjatev do jugoslovanskih oz. slovenskih podjetij, s čimer bi okrepili sodelovanje med nemškimi bankami in slovenskimi podjetji. - Za ozdravitev in prestrukturiranje gospodarstva so nam poleg saniranega bančnega sistema potrebna tudi sredstva, ki jih bo možno zagotoviti preko obnove sodelovanja Ljubljanske banke, d. d., Ljubljana, in drugih slovenskih bank z vašimi finančnimi institucijami, kot so npr. Kreditanstalt fuer Wieder-aufbau, Frankfurt (pomoč pri srednjeročnem financiranju u-voza opreme) in Deutsche Fi-nanzierungsgesellschaft fuer Beteiligengen in Entvvick - lun-gslaendern GmbH /DEG), Koeln. - Finančni trg zahteva tudi modernizacijo “Ljubljanske borze”. Kompjuterizacija'borze, ki jo moramo ob pervelizaciji hitro usposobiti, zahteva investicijo 1.200.000 DEM. 6. Detaširani delavci v ZR Nemčiji Predlagamo, da se v okviru sporazuma z dne 12/10-1968 med ZR Nemčijo in Jugoslavijo o zaposlovanju delavcev v Nemčiji na podlagi pogodb o izvajanju del, dodeli Republiki Sloveniji posebna kvota (3000 delavcev) v okviru tega sporazuma, dokler se ne sklene nov sporazum med Republiko Slovenijo in ZR Nemčijo. Upoštevajoč dejstvo, da je Zvezna Republika Nemčija za Republiko Slovenijo prvi trgo- vinski partner in da državi doslej dobro gospodarsko sodelujeta, se nam zdi v interesu nadaljnjega dobrega sodelovanja ustanoviti čimprej mešano nemško - slovensko meddržavno komisijo, ki bi tekoče obravnavala vprašanja sodelovanja med obema državama. Predstavljam si, da do formalnega priznanja Slovenije taka komisija ne bo mogla začeti z delovanjem v polnem formalnem smislu. Dovolite, spoštovani Zvezni Kancler, da se Vam ponovno zahvalim za Vašo pozornost v zvezi z osamosvajanjem Slovenije in bodočimi odnosi med obema državama. Z odličnim spoštovanjem Lojze Peterle PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE Njegova ekselenca gospod dr. Helmut KOHL Zvezni Kancler Zvezne Republije Nemčije Upoštevajoč dejstvo, da je Zvezna Republika Nemčija za Republiko Slovenijo prvi trgovinski partner in da državi doslej dobro gospodarsko sodelujeta, se nam zdi v interesu nadaljnjega dobrega sodelovanj* ustanoviti čimprej mešano nemtko — slovensko meddržavno komisijo, kt bi tekoče obravnavala vpratanja sodelovanja med obema držav***. Predstavljam si, da do formalnega priznanja Slovenije taka komisija ne bo mogla začeti Z deloevanjem v polnem formalnem smislu. Dovolite, spoitovani Zvezni Kancler/ da se Vam ponovno zahvalim za Vato pozornost v zvezi z osamesvaJenjem Slovenije in bodočimi odnosi med pbema državama. Lojze Peterle PREDSEDNIK- IZVRŠNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJJE Njegova ekselenca gospod dr. Helmut KOHL Zvezni kancler Zvezne Republike Nemčije Z odličnim spot tovanjem-. ■ Kriminal: novinarji kot stekli psi Obešena mladoletnica Velenje ima že dva meseca vročo temo - mladoletnico, ki naj bi z aidsom okužila 170 rudarjev - Kruta in nekaznovana igra z življenjem, ki se je v hlastanju za odmevnostjo porodila v prenapeti pisunski glavi - Ker lastnik lokalne televizijske postaje nima slovenskih korenin, ga velenjski nacionalisti obtožujejo, da gre za vnaprej pripravljeno igro “potuhnjene srbske svinje, ki ji ni mar slovenskega otroka” - Kdo bo končno presekal grozljivo igro z življenjem mladoletnice in zaščitil nesrečno družino? Po doslej zbranih podatkih naj bi šlo v začetku za “osveščanje občinstva pred sodobno kugo - aidsom”, ki so si ga omislili na velenjski lokalni televiziji VTV, katere lastnik je Rajko Džordževič. Slo je za amatersko lotevanje vsebine, ki zahteva skrbno in tankočutno obravnavo, da doseže svoj namen, če ne, se sprevrže v svoje nasprotje. Kar se je žal tudi zgodilo. Igra na življenje in smrt Neodgovorno bi bilo trditi, da je bil prvotni namen drugačen, zaradi pomanjkanja zanimivega gradiva ponuditi gledalcem “vročo stvar”. Dejstvo pa je, da je avtorica, ki sicer nima bogzna kakršnihkoli, še najmanj pa novinarskih izkušenj, čeprav se je skušala udinjati marsikje in obredla tudi resnejša uredništva, pozneje nekritično in neodgovorno spustila na raven krivičnega tožnika in netilca grozljivega pregona nedolžne družine in njene mladoletne hčere. “Kot zdaj vem, je bila vsa ta gnusna reč skuhana po tisti oddaji o aidsu. Jaz sem takrat pogodbeno delala v Dovžah pri Mislinji. Skupaj z mano je bil tam sosedov fant, ki je imel ljubosumno dekle. Ker naju je to dekle nekoč videlo skupaj z mojo prijateljico, je fantu rekla, da se druži s tistima, ki imata -aids. Zato so napletli, da sem jaz hodila v tisto šolo. Pozneje pa je tista Maja Zagoričnik, ki se ima za veliko novinarko, za VTV celo otroke spraševala o aidsu in predvajala odgovore, ki so bili naperjeni zoper mene... Plaz se je sprožil na mene in me skoraj pokopal...” Ali se je ta dopisnica VTV pogovarjala z Vami? “Za vsako ceno me je hotela spraviti pred TV, da bi se “branila”, da gre za “vročo temo”, da sem “najpopularnejša Velenjčanka” in če sem se res onegavila s tolikimi moškimi... Saj se poznava, hodi v iste diskače, na iste žurke in se oblači bolj hipijevsko od mene. Vsa je našmirana, ona ima dolge črne lase, njo so v hrbet gledali na TV, kot sem pozneje slišala...” Kai pa drugi novinarji? Iz Novic in od Kaia. so se pogovarjali z vami? “Nikoli. Le neka ženska je klicala po telefonu iz Ljubljane in se hotela pogovarjati z mano, vendar sem odklonila. Ne poznam ne Alme Lorenz in ne Jerneja A. Mož, če se ti ljudje v resnici tako pišejo in sploh obstojajo...Le Džordževič je po telefonu nadlegoval mamo in jo skušal prepričati, da naj grem pred njegovo TV...” Grozljivka brez primere Pred nedavnim so srbski časopisi opisali srhljivo, skoraj neverjetno zgodbo: v neki vasi na jugu Srbije sta hči in njen mož skupaj s sosedi na grmadi zažgala mater, ker so jo osumili -čarovništva. Goreči ženski je uspelo skočiti iz plamenov, vendar so jo krvniki spehali nazaj, da je nesrečnica zgorela... V čem se razlikuje zgodba iz Velenja? V ničemer. Razen, da so si krvništvo nadeli “novinarji”. “Res sem stara sedemnajst. Imam še brata. Mamica se je z očetom razšla, ko sva bila še majhna. Baje je bil grob človek. Po končani osnovni šoli, me je začelo nekoliko zanašati. Namesto da bi se šolala, kot me je rotila mamica, sem se na smrt zaljubila. Fant je imel lokal, kjer sem pridno delala. Imela sva se rada. To je lokal, ki ga omenjajo časopisi. Ali mi lahko pokažete eno samo dekle, ki bi se onegavilo z rudarji v lokalu, in zakaj poudarjajo te rudarje, kaj je s tem narobe, če je rudar, torej vpričo fanta bi se naj najprej onegavila vsaj z osemdesetimi, potem s sto-osemdesetimi in tako naprej, Velenjčani... Lepo prosim, naj te svinje stopijo v vrsto in povedo, s katerim sem bila... Resnica je drugje, vsi, ki so silili v mene in nisem šla z njimi, so pozneje govorili, da sem - kurva... Tako je s tem še danes... Mamica dela v tovarni in ima odgovorno funkcijo. Nenadoma so se je začele sodelavke izogibati. Potem je izvedela, zakaj gre. Cisto je znorela, samo jokala je. Bolj sem trdila, da se mi dela neizmerna krivica, bolj so pritiskali na njo. In potem tista oddaja na TVT v živo... K sreči je očim treznejši. Ker pa mamice nisem mogla prepričati, da se mi godi huda krivica, sem rekla, naj gre z mano na pregled. Na tdst... Vzela si je dopust, dva dni, dan zame, dan pa za očima in nakupe v Ljubljani. Ko sva zvečer prišli domov, je klical Džordževič in trdil, da sem se dva dni prej obesila. V nedeljo zvečer ob devetih, da sem se obesila...” Kako živite, kaj vas po vsem tem čaka... “Sploh nisem živela. Kako bi vi živeli? Načrtno so me gnali v smrt. Potem sem se jih ubranila: pod nos sem jim tiščala zdravniško spričevalo, da nimam aidsa. Na TVT pa še vedno niso dali mir, zdaj so hoteli, da grem pred kamere in pokažem potrdilo... Enostavno več ničesar ne razumem. Enostavno ne morem verjeti, kaj se je to zgodilo z mano, kaj so naredili iz mene... Ne vem, kako bo naprej, letos sem hotela nadaljevati šolo... K sreči se je tudi mamica malo umirila... Njej je moralo biti še huje, kot meni, ker jaz edina vem kako in kaj... Kako bo naprej? Ne vem, pojma nimam, strah in groza me je, kaj so mi naredili. Sprašujem se samo zakaj, zakaj meni, komu sem jaz kaj hudega storila, zakaj me nihče ni vzel v bran, zakaj nihče pomagal ali zaščitil... Ne vem, groza, svinje, ne morem verjeti, še vedno ne morem verjeti...” idarM tema : ,iko*«.?*«- IRIPcSHfe . . W <*< m >' < ■ mm ilm sn ppP 1. p «*$*»<=$ jt s iini: i Liji L.zA. ?x. U> nsu C Aldi na Radiu Volonje t •*»«**. .............j; m d»Človeška zloba : v s ne pozna meja! tCjl, R3| HHiTOltM U m 'v * Ih ac. |? i cenit It iu v v<% I ')*M U^cuicL m SLEDI SO¥Oil€ MA C!LISICO Z aidsom ie okužilo moški I Vctrnjc. 11. u-p;cmbr,$ : gFgmfoii A tmni kujem tiirrqc kot ds?*. ki p une, (A k .lici c v* d« xd.*| iti* *mrt, lh»- kš* čf ptits«*, ki $«ut* j w »i <• tki CeljtS; cm x V matevti, h>f imio Ipkafo* #4tii<»t }>-* Atttv tuj 1>< 3;s! ghtm trni:* je radijske pome -til ib i 'ifhf je ikcd-tl tein i?i;.kknt.k.b Ne, o tem mu jt-pm-e* ti tftSBojcoEp*"-- gOtOVO leik mlatita ndv4či<:v Tinzed, kdjnc? Tudi rodile? so slN <} < LESTVE > LESTVE< >LESTVE< >LESTVE< >LESTVE< >LESTVE< >LESTVE< >LESTVE> TEEN TOP 10 1. Til MakE Love To U -BOYS 2. MEN 2.7 Seconds - YN DOUR/N CHERRV 3. I Swear - ALL 4 ONE 4. Games People Play - INNER CIRCLE 5. Life In The Streets - MARKY MARK/ PRINC ITAL JOE 6. Find Me - JAM & SPOON 7. Svvamp Thing - THE GRIND 8. Love Is Ali Around - WET WET WET 9. The Flinstones - BCS52 10. No Good - PRODIGV AMERIKA TOP 10 1. Fantastic Voyage - COOLIO ’ 2. Stay - LISA LOEB 3. Black Hole Sun - SOUNDGARDEN 4. The Big Empty - STONE TEMPLE PI-LOTS S.Shine - COLLECTIVE SOUL 6. Regulate - WARREN G / NATE DOGG 7. Funkdafied - DA BRAX 8. Far Behind - CANDLE BOK 9. Vasaline - STONE TEMPLE PILOTS 10. This DJ - VVARREN G Slovenija - Ultrazvočne erozije radia MARŠ 1. REVOLTING COCKS - Crackin’ Up 2. DEMOLITION GROUP - The Model 3. GREEN DAV - Basket Čase 4. OFFSPRING - Come Out And Play 5. VIOLENT FEMMES - Breakin’ Up 6. SUICIDAL TENDENCIES - Suicido Muthafucka 7. PUBLIC ENEMY - Give It Up 8. HELMET - Biscuits For Smut 9. DIG - I’U Stay high 10. GRANT LEE BUFFALO - Mockinbirds Mostovi ■ Ekskluzivno iz Santosa, Brazilija. Poroča stalni sodelavec Nove Dobe, Marcelo Netto Rodrigues Parabolična katastrofa V času tik pred predsedniškimi volitvami v Braziliji, 3. oktobra, so se zgodile pomembne stvari. Po mnogih obtožbah delavskega kandidata Lule na račun vlade, predvsem njene navade, da uporabi administrativni aparat za podporo svojega kandidata, bivšega gospodarskega ministra točno te vlade, so resnična dejstva šokirale državljane. Vredno se je spomniti zgodovinske menjave denarja v juliju tega leta, ko je vlada razglasila nov ekonomski načrt, ki ima za cilj gospodarsko stabilizacijo in rast. Zdaj se mnogi, ki spremljajo politiko, sprašujejo, če je ta ekonomski načrt le poizkus zmanipulirati državljane ravno v času volitev, s kratko življenjsko dobo in bo propadel takoj po volitvah, ali ne bo. Zanimivo je še nekaj: Fer-nando Henrique je bil avtor tega načrta, ko je še bil gospodarski minister. Kasneje je odstopil s položaja ministra, da bi si pridobil višji položaj v Braziliji. Toda njegov načrt se je še nadalje uporabljal v njegovo korist v predvolilnem boju. Celo nekateri bankovci novega denarja še nosijo njegov podpis, namesto podpisa Rubensa Ricu-pera, ki ga je nasledil na ministrskem stolčku. Tu pa se začne parabolična katastrofa. Ko se je Rubens Ricupero pripravljal na intervju za največjo televizijsko postajo v Braziliji, Globo, so informativni pogovor med njim in novinarjem (mimogrede, novinar in minister sta sorodnika), ki ne bi smel v eter, ujeli televizijski sprejemniki, ki imajo parabolične antene. Nihče ne ve, kako se je to zgodilo, toda nekateri Brazilci so lahko zgroženo spremljali Ricuperovo izjavo o vladi in načrtu “Real”: “Nisem tankočuten, kar bo dobro, bomo pobrali, kar bo slabo, bomo skrili.” “Globo TV ima dober pristop. Namesto da bi odkrito podprli Fernanda Henrique-a, se pogovorijo z mano in nihče ne more reči ničesar.” Gospodarski minister je do sedaj nastopal na nacionalni televiziji samo, da bi pojasnjeval ekonomski načrt. Prav tako je dal nekaj intervjujev na manjših televizijskih postajah, vse pod še en intervju, za “Fantastico” (nedeljski nočni program TV Globo). Posnamemo lahko karkoli, tu sem ravno zaradi tega.” Novinar je vprašal ministra, če bo zasedel enak ali podoben položaj v naslednji vladi (v primeru, če bo Fernando Hen-rique zmagal). “Težave bodo, če bo Fernando izvoljen, pa me ne bo povabil k sodelovanju... Ne trdim, da to veste, vendar mi je veliko Ko ga je novinar vprašal o nedavni izjavi, da se bodo cene goriva znižale, je odgovoril: “To sem izjavil kar tako, veste, instinktivno, veste. Včasih se zmedem, ne dvomite, ta dežela ni racionalna”. O nedavnih kritikah na račun stranke, ki kandidira Fernanda, je izjavil: “Da bi Fernando dokazal, da nimam zveze z njegovo kandidaturo, bo kritiziral stranko in vsi bodo mislili, da se je oddaljil od nje”. Po skoraj pol ure takšnega pogovora, brez da bi vedela, da so jih slišali in videli, je v studio stopil tehnik in novinarju, Carlosu Monforteju, izročil telefonsko slušalko. Po telefonu mu je nekdo povedal, da so tisti, ki imajo parabolične antene, lahko ujeli signal in spremljali celoten pogovor. Ricupero ga je pogledal in dejal: “O tem bi nas moral prej nekdo poučiti”. Ta primer je povzročil, da je minister Ricupero “padel”, toda raziskave javnega mnenja o volitvah se niso spremenile. Za to obstaja preprost razlog: Zaradi pomanjkanja izobrazbe in nepoznavanja dejstev večina Brazilcev ni uvidela, kaj se v resnici dogaja. Zdaj je predsednik Itamar Franco za novega gospodarskega ministra postavil guvernerja revne severovzhodne pokrajine. Ciro Gomes je “naključno” član iste stranke kot Fernando Henrique. “Naključna” je bila tudi Fer-nandova prisotnost, ko je Ciro Gomes nastopil kot minister. Na žalost niti dejstva niti fotografije ne spremenijo brazilske mentalitete. V nekaterih ubogih delih države se glasovi še vedno kupujejo za košček kruha. Marcelo Netto Rodrigues Prevedel: MiO krinko “javnega servisa držav- ljudi pisalo, da bodo volili ljanom”. Globo TV so že obto- Fernanda samo zaradi mene.” žili, da je vodila kampanjo za “Vlada me bolj potrebuje kot izvolitev prejšnjega predsednika, jaz njo.” zdaj pa jim je namero, podpreti Ko so ga vprašali, če bi želel Fernanda Henrique-a, zrušil biti ambasador Brazilije v Rimu, “njihov” minister. je odvrnil: “Zame bi to bilo “Če želite, lahko posnamemo boljše, odpočil bi se...” Šport ŠPORT 29 Društvo civilne orožne kulture iz Celja je v soboto in nedeljo pripravilo pravi strelski praznik. Dva dneva je od 9. do 18. ure pokalo na Petričku. Društvo goji in razširja tehnično orožno kulturo ter znanje in usposobljenost za varno ravnanje z orožjem. Dirty Harry na Petričku Zanimivo tekmovanje se je pričelo v soboto ob 9. uri. Tekmoval je lahko vsak državljan Slovenije, ki je dopolnil 16 let. V dveh dneh se je na strelišču zvrstilo okrog 400 tekmovalcev, ki so lahko streljali z magnumom, pa z dolgo de-vetko in z malo manjšo pištolo. Člani društva so radovednežem omogočili tudi streljanje z MGV, sporno brzostrelko, med šaljivci imenovano tudi “mali gospodinjski aparat” in “pum-parico” - šibrovko. Društvo obstaja že pet let in ima preko 130 članov, tako aktivnih kot podpornih. Srečujejo se vsak teden v prostorih Strelskega društva na Gričku (Ljubljanska 59 a), kjer tudi sprejemajo (pisne) prijave za včlanitev. Kot osnovni namen združevanja deklarirajo gojenje in razširjanje tehnične orožne kulture, gojenje in razširjanje znanja in usposobljenosti za varno ravnanje z orožjem ter poučevanje in seznanjanje s predpisi v zvezi z orožjem. Organizirajo različna predavanja (o zakonu o strelnem orožju, o strelnih ranah), ekskurzije (kriminalistični muzej v Tacnu), pomagajo članom, da pridobijo dovoljenja za posest orožja, pripravljajo in se udeležujejo tekmovanj, predvsem v streljanju s kratkocevnim orožjem. S tem strelskim vikendom so želeli (in tudi uspeli) seznaniti nečlane (navadne občane) z orožjem. Kdorkoli je želel, je lahko streljal, za varnost je bilo poskrbljeno, prav tako za jedačo in pijačo (po zmernih cenah). Prireditev, kakršnih v Sloveniji manjka. Mitja Ocvirk Predsednik društva Srečko Krope z brzostrelko HECKLER & KOCH GLASBENA H MATICA MARIBOR 30 ■ Glasbena matica v Mariboru odpira novo poglavje svoje dejavnosti Gledališka dejavnost v GIIH ni nova Ob že uveljavljenih ljubiteljsko umetniških dejavnostih: pevskih zborih, glasbeni šoli, plesni šoli in plesnih skupinah ter oddelku za ljudsko umetnost, zdaj Glasbena matica Maribor na pobudo slovenskega dramskega umetnika Marjana Bačka ustanavlja še gledališko prireditveno skupino, ki ji je nadel ime: SLOVENSKO GLEDALIŠČE - KOMAR -(KOmerija MARibor). sedila iz zakladnice slovenske dramatike. V sezoni 1994/95 bomo v počastitev 85-letnice Dramatičnega društva Maribor (ustanovljenega 14. 8. 1909), predhodnika dramske dejavnosti SNG Maribor, uprizorili: Mil-činski-Bačko: Bruthalce, za otroke Golijevega Jurčka in za konec sezone slovensko ljudsko bomo vzgajali bodoče igralce, tehnične sodelavce in občinstvo. V petek, 14. oktobra tega leta, ob 16.30 do 20. ure in v soboto, 15. oktobra tega leta, od 9. do 12. ure bomo sprejemali nove člane. Vabimo starše, da pripeljite svoje otroke od 5. do 14. leta starosti v našo gledališko delavnico; mladina od 14. do 18. leta Kaj pravi on sam o tem? Maribor in slovenske pokrajine v severovzhodni Sloveniji: Štajerska, Koroška in Prekmurje potrebujejo, želijo in hočejo imeti ustvarjalno gledališče v slovenščini, ki bo plemenitilo, spodbujalo in zabavalo vse, ki si želijo na gledaliških deskah lepo slovensko besedo. V Mariboru imamo svetovno znano Dramo Slovenskega narodnega gledališča, ki del svoje dejavnosti posveča gostovanjem na tujem, domače, slovensko občinstvo pa je žal zapostavljeno. Sem vnet zagovornik ideje, da je v kulturni sferi potrebno potešiti lakoto po kulturnih dobrinah najprej domačemu občinstvu, v prostih terminih in če finance to dopuščajo pa je seveda nujno prikazati najboljše stvaritve tudi drugod, na primer v tujini. Mi, KOMAR, bomo v začetku svojega delovanja s po- Frajhajmska godba - 130 let najstarejše in najpopularnejše vaške godbe na Slovenskem močjo ljubiteljskih in poklicnih igro na prostem. pridite k nam, igrali boste v sodelavcev ponudili gledališkemu Želje so realne in uspeh gledališču; starejši nad 18 let občinstvu v Mariboru, pozneje dejavnosti ne more izostati. tja do tistih let starosti, ko še pa tudi v drugih krajih Slo- Ob tem ustanavljam tudi šolo želite ustvarjati v gledališču: venije, sodobna in starejša be- - gledališko delavnico, v kateri PRIDITE, IGRAJTE Z NAMI! GLASBENA H MATICA MARIBOR Vabi vas s sodelavci, znanimi slovenskimi gledališkimi umetnicami in umetniki, vaš Marjan Bačko, umetniški vodja slovenskega gledališča KOMAR (KOmedija MARibor). Te zapovedi, stare več kot 70 let, kaže (spet) uzakoniti.(arhiv Glasbene matice Maribor) Pomanjkanje prostorov je bil glavni vzrok za ukinitev dramske sekcije, ki je v Narodnem gledališču dajala celo Shakespearov Sen kresne noči, pa tudi društvena knjižnica s čitalnico je morala preiti v druge roke. Že pred leti je prenehalo delo literarne in literarno-novinarske sekcije, katere predsednik je bil Anton Ingolič. Tudi “Hermankova” ljudska univerza, ki se je morala dolgo boriti s precejšnjimi gmotnimi in organizacijskimi težavami, a je vendarle delovala dovolj uspešno, je v tem letu prenehala z delom. Žal je ista usoda pred tem doletela tudi uspešni otroški in mladinski pevski zbor KUD “Jože Herman-ko”. it Prečita/ in zapomni sil X ‘v to zapovedi Pevskega .zbora Glasbene Matice Maribor. 1. Varuj se odpovedi, čo se il zde vzroki Se tako vaini. 2' 0^'^atetku Nt3p°dobno P08«« drve* čakati In šele prostor. p prijaznim smehljajem plesati na svoj 3'sNvojeTav==rd Vai0‘ Zad0S,Uje’ da se d,"=«n« Posluje 4'obču,k°'n..da mQra Glasbena Matica nuditi neka! nič ve^jnTr^ S. Skušaj neumorno izboljšati svoje delovanje. Bodi stanoviten :r,r ** - >-«*- -Sttrs ■** “!"• — »»«•* 7' ™ji"™ -»««« a. Bodi napram vsakemu članu, kot prijatelju petja ljubezniv In Men m se izo8,baj sporov. Ali ne iločimo vs! nlttil? 10 L r°t Č,an0V' ka'"" m"0g0 jih i° 8». Ni stoje ob strani. ' mkdar ZOpcr dru™ društva, kajti vsi lmajo isti Vse v vsem: Bodi zvest naši stvariI 20 / Scena iz Sna kresne noči, predvajane v Narodnem gledališču Izšel je razpis 14. slovenskega zborovskega tekmovanja NASA PESEM 1995, ki bo od 21. do 23. aprila 1995 v Mariboru. Informacije o razpisu in prijavah na naslovu ZKOS, Štefanova 5, Ljubljana, “Naša pesem”, tel.: 061/ 126 20 83, int. 22 ali 23. Mediji Igraš kartami Igre na srečo so se zadnje čase razpasle tudi pri nas. Kvartopirska strast marsikoga stane premoženja, velikega ali majhnega. Lahko se pa tudi ogrom-no zasluži, s srečo seveda. Ki pa je opoteča. Gamblerji so pogosti liki v filmih. Človeku se kar zasmilijo ob stalnem izgubljanju za igralno mizo. Ampak strast je močnejša od predsodkov. V filmu Časablanca (nedavno smo ga lahko videli na slovenski televiziji) Humphrey Bogart “svetuje” neki zgubi pri stavi in ta seveda dobi. Naključje? Kar mislite si. A še vedno je več tistih, ki izgubljajo. Denar je pač sveta vladar in vsi ga sku-šamo dobiti čim več na čim lažji način. Demi Moore se iz svoje potrebe po denarju proda za milijon dolarjev in to za eno samo noč in to celo Robertu Redfordu (film Nespodobno povabilo). Veliko gledalcev se je ob tem filmu vprašalo, kaj bi bili pripravljeni žrtvovati za takšno vsoto denarja. Krožile so celo javnomnenjske ankete, bolj ali manj iskrene. Gre pač za kočljivo vprašanje, ob katerem bi se marsikdo - s predsodki ali brez - resnično zamislil. Ste se to že kdaj vprašali? Sicer pa je malo verjetno, da boste na takšno ponudbo naleteli v naši preljubi deželi. Brez strahu torej za svojega partnerja! Denar si lahko navsezadnje tudi prislužite. Trajalo bo seveda dlje časa, pa saj poznate tisto: Delo osvobaja. Maverick alias Mel Gibson služi denar s pokrom in to uspešno. Ko ga zasluži, mu ga ukradejo. Pribori si ga nazaj, ukradejo ga še enkrat in nato še enkrat. Če imaš denar, se pač vedno najde kdo, ki bi ga tudi rad imel in to prav tega, tvojega. Maverick nas nasmeje s svojimi besedami in podvigi, ki delujejo že kar neresnično in zaigrano v pravem pomenu besede. Film, ki je tvarina igralcev, naj bi vendarle dajal občutek resničnega dogajanja. Maverick se pretvarja v uličnem pretepu - seveda blefirajo tudi napadalci - in za igralno mizo. Pri vsem se pa še prav neumno nasmiha. Je junak, ki to noče biti, pravi junak tresočih hlač. Sporazumeva se z Indijanci, pusti se ustreliti in ujeti, vse kot blef. Pa to sploh ni nič kaj takega, saj celo indijanski poglavar trguje z ruskim vojvodo in “igra” plemenitega divjaka. Elementi westerna in komedije ustvarijo torej pravo igro. Igro, kjer se pretvarjajo vsi, nato pa se izkaže, da niso to, kar naj bi bili. Gospa je gospodična in tatica, šerif je ropar in očka, kapitan je kvartopirec in pajdaš pri ropu. Vsem pa gre seveda za denar, ki ga priigra Maverick s čarovnijo. Verjamete? Film ima poleg množičnega pretvarjanja (še mesto “in the middle of novvhere” se zdi u-metno, kot da ne sodi tja) še eno številčno značilnost in to so konci. Končal bi se lahko kar nekajkrat. Prvič že kar na začetku, ko je Maverick v situaciji bodočega obešenca. A v zadnjem trenutku se zlomi veja, na katero je pritrjena vrv. Sreča v nesreči, čarovnija ali priklicana božja pomoč? Ko si končno le prisluži denar - bi bil lahko drugi konec - a le tega ukradejo. Denar najde - naslednji konec - ampak ne, zopet mu ga nekdo ukrade. Tokrat le polovico. Pri vsem tem zapletanju in odkrivanju se postavi vprašanje, kdo sodeluje s kom. Sin z očetom, oče s kapitanom, sin z gospo ali oče z gospo? Pa saj navsezadnje sploh ni važno. Denar je v škornju in vsi so zadovoljni. Do naslednje kraje. Ali se morda zopet pretvarjajo? “Cheap” komedija Divjega Zahoda, kjer so zakoni zato, da se kršijo, privlači zlasti zaradi igralske zasedbe in ameriške produkcije z obveznim velikim pompom, ki privabljajo velike množice ljudi. Maverick je več kot le igra s kartami, je igra igralcev in igra z gledalci, ki so na ta način preigrani kar dvakrat. Ob tern pa se še veselo zabavajo. Če si boste film ogledali, ne pričakujte preveč, pa ne boste razočarani, pametnejši pa tudi ne, če pa ga boste zamudili, pa tudi v redu. Life goes on. Maverick Richard Donner (režija) Mel Gibson Jodie Foster James Garner 33 Bobni v noči V petek bodo v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju up- -rizorili prvo premiero letošnje sezone, zgodnje delo mladega Bertolda Brechta Bobni v noči v režiji Mileta Koruna. Bobni v noči so, brani danes, zgodba o razpetosti in odločitvi, zgodba o večni dilemi med družbenim in zasebnim, zgodovino in intimo. Bobni v noči so predvsem zgodba o usodni ljubezni, ki ji ni usojeno, da bi postala romantična. Scena in kostumi so delo Janje Korun, dramaturginja je Marinka Poštrak, lektor Marijan Pušavec. V vlogi Andreasa Kraglerja se bo tokrat predstavil Zvone Agrež, v vlogi Anne Balicke Vesna Jev-nikar. V ostalih vlogah nastopajo Miro Podjed, Anica Kumer, Peter Boštjančič, Janez Bermež, Drago Kastelih, Renato Jenček, Bojan Umek, Stane Potisk, Bogomir Veras, Bruno Baranovič, Natača Zupančič Konc in Vesna Maher. Nazaj med igralce Ronald Reagan, bivši ameriški predsednik, se želi vrniti med filmske igralce. TTiinosemdesetletni živahni upokojenec obiskuje agente in išče srecanrije, v katerih bi bila tudi kakšna vloga primerna zanj, tako kot se je posrečilo Henryju Fondi v filmu Vikend na zlatem jezeru. Producenti so nad njegovo zamislijo navdušeni in prepričani so, da bi bil film z Rolandom Reaganom v glavni vlogi zagotovo hit. Obožuje mišice Nekdaj drobna avstralska pevka in igralka Kylie Minogue (25) seje odločila, da bo ža film Street Figh-term, v katerem nastopa skupaj z Jeanom - Claudo-m Van Dammom, močno spremenila svoj videz. Zadovoljna s svojo postavo, s treningi nadaljuje tudi po snemanju, in sicer po šest ur na dan. - Obožujem svoje nove mišice. Kadar nisem na snemanju, odhajam v telovadnico in dvigujem uteži. To so najboljši občutki, ki sem jih kadarkoli doživela, - pravi mišičasta mladenka. Spotakljive biografije slavnih osebnosti Ali ste vedeli, da je znameniti nemški dramatik Bertold Brecht izkoriščal ženske, ki so se vanj zaljubile, da je Albert Einstein spravil svojega sina Eduarda v norišnico, da je bil francoski pisatelj Gustav Flaubert fetišist in sadomazohist, da je bil... Majhne skrivnosti velikih ljudi postajajo vse bolj hvaležna tema modne literature, za katero hlastajo množice. Vendar tovrstno branje ni neko nadaljevanje zapisov iz rumenega tiska, saj knjige pišejo znani pisatelji, pogosto pa tudi strokovnjaki, kot je, denimo, John Feugi, profesor primerjalne književnosti na univerzi v Marylandu, avtor biografije Brecht in druščina. V zajetni knjigi profesor razkriva neznano plat dramatikove osebnosti, prikazuje ga kot nekakšnega vampirja, ki je izkoriščal ženske, si prisvajal celo njihove tekste in jih silil v alkoholizem. Bil je tak dvoličnež, da si je dal pri najdražjih krojačih po meri šivati oblačila, v katerih naj bi bil videti kot naj večji siromak. Pisateljica Joyce Carol Oates trdi, da v takšnih primerih sploh ne gre za književnost, pač pa so po njenem mnenju nove biografije “banketi nesreč, bolezni, po možnosti najslabših pro-padlih zakonov, živčnih zlomov, alkoholizma” in sploh vseh črnih strani življenja. To njeno stališče ne moti ne avtorjev ne bralcev. Novinarka Kitty Kelley piše biografije po tekočem traku. Njena knjiga o Franku Sinatri je bila skoraj pol leta na vrhu najbolje prodajanih knjig, knjiga o Nancy Reagen je tiskana v nakladi 600.000 primerkov. Samo z njima je Kelley postaja milijonarka. Lani so v Združenih državah Amerike natisnili kar 1733 biografij znanih in manj znanih osebnosti, politikov, znanstvenikov, umetnikov, filmskih in drugih zvezd. Ta nova zvrst literature, ki se nezadržno širi in sijajno prodaja, rešuje številne založnike, saj prinaša ogromne dobičke. Pisci so se spremenili v detektive, njihovi teksti pa izpodrivajo iz časopisov ljubezenske in kriminalne podlistke. ŽURKA 34 v ZURKA Ljudje'so zelo zgodaj opazili, da živali lahko pomagajo pri zdravljenju. Domače živali so poskušali uporabljati za izboljšanje počutja že leta 1792 v Angliji in v Nemčiji proti koncu devetnajstega stoletja. V ZDA velja za pionirja takšnega zdravljenja Boris Levinson. Dr. Michael McCulloch iz Portlanda v Oregonu je na mednarodnem sim-‘ poziju o povezanosti človeka in živali na Dunaju, ki ga je organiziral IEMT ob 80. rojstnem dnevu prof. dr. Konrada Lorenza (avstrijskega Nobelovca in očeta etologije) poročal o najnovejših izsledkih raziskav na tem področju. Michael McCulloch in Elisa-beth Corson sta raziskovala v neki bolnišnici tako imenovan “učinek katalizatorja” domačih živali. Ko so tja privedli pse, so se pokazali presenetljivi učinki, pacienti so postali komu-nikativnejši. Eden najbolj prepričljivih uspehov je bil, ko je starejši človek z možgansko poškodbo po dvajsetih letih prvič spregovoril. Besede so veljale psu. Dr. Aaaron Katcher je leta 1981 odkril, da se je človeku, ki je božal psa, znižal krvni pritisk. Eden najbolj spektakularnih primerov zdravljenja s pomočjo domačih živali je znan Domače živali kot zdravniki iz zaporov. David Lee, socialni motene začel izvajati program med njimi so se odnosi bistveno delavec in psihiater je v neki zdravljenja s pomočjo živali, popravili, živali so zmanjševale državni bolnišnici za duševno Pacienti so si želeli imeti pse, število nasilnih dejanj. John in Julija Govorice o ločitvi Julije Roberts in Lylea Love-tta nikakor ne prenehajo, njune zakonske težave dobivajo nove in nove krivce, na seznamu njenih spremljevalcev seje po mladem igralcu Ethanu Havvkeu in Nicku Nolteju, partnerju v filmu Rad imam težave, znašel že tudi John Malkowitz, soigralec v njenem najnovejšem filmu Mary Reily. Julija njunega razmerja sploh ni demantirala, zavrača pa namigovanja, daje njen zakon v razsul-u, ne glede na to sojo pred kratkim videli na pomirjevalni večerji z možem. Srečala sta se v znamenitem londonskem lokalu Launceston, kamo-r rada zahaja princesa Diana, ob odhodu pa sta odšla vsak na svojo stran. Razlog več za vse tiste, ki trdijo, da ima privlačna filmska zvezda res rada težave. ZURKA Sporna reklama Reklamni spot za kavbojke Levi’s, v katerem medicinska sestra pacientu počasi slači hlače, je izzval veliko ogorčenje v Društvu medicinskih sester v Veliki Britaniji. Združenje zatrjuje, da spot promovira mit o sestrah kot angelih seksa in daje vedeti, da so pripravljene za seksualne igrice. V spornem reklamnem posnetku čedni delavec (igralec David Cash) pade z naftne ploščadi in se znajde v bolnišnici. Obkrožen je z lepimi medicinskimi sestrami, ena mu odpenja srajco, druga (igra jo Katy Wight) ga z občudovanjem gleda. Delavec ne dovoli, da bi mu s škarjami odrezala kavbojke, kajti vojna je in na tržišču jih ni mogoče kupiti. Nov ameriški filmski junak Keanu Reeves, mirni, vase zaprti fantič se je spemenil v mega zvezdo svetovne kinematografije, v junaka akcije in neustavljivega zapeljivca. Postal je to, kar njegovo ime Keanu pomeni na Havajih - svež vetrič nad planinami. Keanu je po besedah njegovega soigralca v Nevarnih razmerjih Johna Malkowitza arhetip mladega, zaskrbljenega Američana, ki ima težave. Sodi med najbolj obetavne mlade igralce, za njim pa je že vrsta sijajnih vlog v filmih Drakula, Mali Nuda, Mnogo hrupa za nič, Moj Idaho, Hitrost, pred njim pa velika prihodnost. UGANKA 38 Uganka 37 Oven: Obdobje, t; ki je pred vami, ° Y vam ne bo najbolje ustrezalo, težko boste obvladovali večje naloge, zaradi negativne energije boste razdražljivi, kar se bo odražalo tudi v vašem odnosu s partnerjem, vendar krize ni pričakovati. Zdravje povprečno. Srečne številke: 1, 2, 6, 8, 12. Bik: Postajate nekoliko negotovi in posli vam bodo začeli polzeti iz rok. Ker pa se zavedate, da je vse odvisno od vas samih, jih boste kljub vsemu uspešno končali. Ne ozirajte se na tuje kritike. Pametno bi bilo, če bi zmanjšali vaše izdatke. Srečne številke: 4, 5, 10, 13, 20. Dvojčka: Sveži ste, spočiti in pripravljeni na nove obveznosti. Vzdušje na delovnem mestu se je popravilo, nič vam ne bo kazilo veselja. Postajate samozavestni. V ljubezenskem življenju ni pričakovati sprememb, zdravje dobro. Srečne številke: 1, 3, 7, 9, 14. _ Rak: Ne čakajo ^ vas najbolj prijetni dogodki, ker pa bodo hitro minili, vas ne bodo preveč prizadeli, ne belite si glave zaradi kritike najbližjih sodelavcev. V ljubezni že zelo dolgo ni večjih sprememb in začenjate se dolgočasiti. Pazite na jezik. Srečne številke: 5, 6, 7, 15, 21. Lev: V službi in v poslih ne boste imeli vseh vajeti v rokah, potrebujete nekaj več zaupanja vase in vse se bo dobro končalo. Bolje bi bilo, če bi se z morebitnimi težavami soočili takoj. V ljubezni niste preveč zadovoljni, vendar ste za razmere krivi vi. Srečne številke: 1, 3, 4, 8, 16. Devica: Po precej napornem obdobju si boste končno lahko malo oddahnili. Čaka vas prijeten teden tako v službi kot v zasebnem življenju. Z denarjem še niste obilno založeni, to še pride, zvezda so vam naklonjene tudi v ljubezni, izkoristite to. Srečne številke: 2, 5, 10, 11, 25. Tehtnica: To je vaš čas in dogodki se bodo razpletli bolje, kot ste pričakovali. Postajali boste nekoliko nervozni, ker se vse razvija tako hitro. Nič hudega, uresničile se vam bodo vaše zamisli in to'se bo krepko poznalo tudi v globokem žepu. Srečne številke: 1, 4, 6, 9, 17. Škorpijon: Še vedno se sončite v naklonjenosti planetov, izkoristite možnosti. Posli se razvijajo po vaših željah, ni pričakovati zapletov. Skušajte si dobro oddahniti in zbrati moči za manj prijetne čase. Pomembne odločitve v zasebnem življenju. Srečne številke: 2, 4, 5, 12, 13. Strelec: Počutite se precej bolje, depresije so dokončno mimo, lahko se lotite večjih podvigov, kajti pred vami je dolgo prijetno obdobje. V službi boste naleteli na razumevanje in lahko se boste zanesli na sodelavce. Tudi v ljubezni izboljšanje. Srečne številke: 1, 6, 8, 9, 23. Kozorog: Čaka vas nekaj prav neprijetnih dni, v službi se boste težko osredotočili in boste nezadovoljni s tistim, kar boste naredili. V razmerju s partnerjem boste našli vse tisto, kar si želite. Posvetite več pozornosti sebi, skrbite za kondicijo. Srečne številke: 3, 7, 11, 18, 24. Vodnar: Počasi se ■^plžAiA1 vaše počutje in ra-jm Al' zpoloženje obračata ^ na bolje. V službi bosta iz dneva v dan bolj zadovoljni, kar bodo opazili tudi vaši sodelavci. Pohvala in priznanje ne bosta izostala. Bodite manj strogi do sebe in svojega partnerja. Zdravje dobro. Srečne številke: 1, 2, 3, 10, 12. Ribi: V tem tednu se boste počutili sproščeno, delo vas ne bo utrujalo, razumeli se boste s sodelavci. Več boste v družbi, odpravite se na potovanje, na izlete. S financami nimate težav, Venera vam je naklonjena in osamljene čakajo presenečenja. Srečne številke: 2, 6, 7, 9 13. <5 Sl Pri žrebanju rešitev nagradne križanke bomo upoštevali pravilne rešitve, ki jih bomo v uredništvu prejeli najkasneje do četrtka, 13. oktobra 1994 do 12.00 ure. S križanko nam pošljite še čitljivo izpolnjen nagradni kupon št. 21. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali naslednje nagrade: 1. nagrada: Družinska pizza - Gostilna Ojstrica Celje 2. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Zadnji knezi Celjski v deželah sv. krone” 3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba Nagrajenci naj se javijo v uredništvu zaradi dogovora o prevzemu nagrad! Rešitev nagradne križanke št. 21 iz številke 38 Vodoravno: aeromiting, prepiranje, Oger, Krčan, SO, Anat, SU, Tsavo, Anas, Catherine, Date, kit, som, smoter, Ra, carina, retinitis, elativ, priseganje, IZ, AL, Kurt, Antares, Negova, Genadij, ovedenje, Isola, Obri, realist, ol, brinet, PN, rt, ave, Račanec, Ema, etin, Ava, Martov, mat, Zini, obi, patolog, Enivotok, edinost, KA, Amato, dinast. Tokrat je žreb razdelil nagrade takole: 1. nagrada: Družinska pizza, darilo gostišča Ojstrica Celje -Andrej Jeram, Frankolovskih žrtev 5 a, 63000 Celje 2. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Grofje Celjski v ...” - Ciril Zupan, Mošnje 24, 64240 Radovljica 3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba - Boštjan Lampe, Župančičeva 9, 69252 Radenci Iskreno čestitamo! ULICA: ______ POŠTA, KRAJ: NAGRADNI KUPON ŠT.21 PRIIMEK IN IME: 38 Mreža KLASIFIKACIJA IZDELKOV IN STORITEV INFORMACIJSKEGA CENTRA AS - GLAVNE SKUPINE (1. del) Ošabne storilve Ift Sliki Prehrambeni izdelki Pijače in napitki Zdravila, farmacevtski pripravki in zdravstveni pripomočki Konfekcija, obleke, obutev In tekstilni Izdelki Tekstil in lekstilnl Izdelki H ......................... BT1 Ure, oiaia In nakit laz dragi In poldragi kamni Trgovine (Živilske, neZivllske, diskonti, butiki, papirnice, knjigarne, lekarna in podobno) Igrače, oprema za igralnice, modelarstvo In prodajne naprave Oprema za Šport, rekreacijo in taborjenja Drobne potrebščine za vsakdanjo rabo, posvetni In verski predmeti, spominki in odlikovanja, kadilni pribor, kozmetični pripomočki Knjige in literatura, glasbene kasele In plošče, umetnine, zbirateljstvo Glasbeni instrumenti Izobraževanje, usposabljanje In svetovanje Zdravstveno varstvo in socialno skrbstvo Kultura Gostinski In turistični ob jekli ler objekti za Spori In rekreacijo Nepremičnine Transportne In skladiščne storitve Moloma cestna vozila In oprema zanje Kolesa in vprežna vozila Vodno transportna sredstva in oprema zanje Železniška in tramvajska vozila ter oprema zanje Zračna transportna sredstva ter oprema zanje Tisk in založništvo Administrativne, posestniška in matične storitve Komercialne storitve Ere Finančne In zavarovalniške storitve Projektiranje H'l Mednarodna in domače organizacija, uprava Telekomunikacije, radio In televizija Javna storitvene dejavnosti In urejanje okolja Gradbene dejavnosti in vzdrževanje zgradb In prostorov Civilna in pomorske gradnje Kmetijstvo Gozdarstvo Kmetijski in planlažnl pridelki Rastline Živali Pohištvo in izdatki iz lesa Papir In izdelki Iz papirja Gumo in Izdelki Iz gume Plastika In izdelki iz plastike Kamnine, rudnine, prst, premog in minerali razen stekla ■jtil Sleklo, porcelan In keramika I Kovine In kovinski izdelki 78 79 80 81 82 64 85 86 87 88 89 90 91 92 99 Kozmetika, čistilo, kemikalije, nallni derivati in zemeljski plin Fotografska in Ulmska oprema Merilne naprave in instrumenti Splošni aleklromalerial Električni aparati in orodja Pisarniški stroji In opremo Računalniška in telekomunikacijska oprema Dvigala in žičnice Gradbeni in rudarski stroji ter oprema Oprema za vodni, kopenski In zračni promet Kmetijski, živinorejski In gozdarski stroji, vozila, opremo In naprave ler oprema za prehrambeno industrijo Elektromolorjl. generatorji, transformatorji, agregati, akumulatorji In podobne naprava Stroji in naprave za industrijo, obrt In športne objekt e ler zaščll no sredstva Stroji In oprema za kovinsko in strojno Industrijo Stroji In oprema za elektro In eleklronsko Industrijo Stroji in oprema za obdelavo dragih kamnov In draguljarsko Industrijo Stroji in oprema za lesnopredelovalno industrijo In Industrijo plule Stroji, naprava in oprema za ostale Industrije Informacije m naročila: Abraxas d.o.o. podjetje za računalniški inženiring m Consulting Dunajska 7, Ljubljana telefon. C61/301-495 BRALCEM NOVE DOBE DODATEN 10% POPUST! KOVINOTEHNA LzASING 063/ 38-251, 34-503, FAX 38-951 Plečnikov križ spet na svoiem mestu V samozaložbi je izšla knjiga Franceta Lovšina - “MIR ŽIVLJENJA” Ta knjiga družboslovne vsebine je odsvit preteklosti, zrcalo sedanjosti ter pot prihodnosti človeka in ljudi. Njena vsebina vas bo prizadela, a nikoli ranila... Knjigo lahko naročite: - po telefonu na številko 06I/ 861-429 ali - z naročilnico natisnjeno v spodnjem delu tega oglasa Cena knjige je 2.000,00 tolarjev. Knjigo prejmete brez odlašanja po pošti kot priporočeno pošiljko s povzetjem. ! NAROČILNICA ■ • Ime:__________________ ■ i Priimek:______________ I Kraj:----------------- | Ulica:________________ J Pošta:---------------- i 1 Naročam______izvod (ov) 1 knjige “MIR ŽIVLJENJA” I J Podpis:_______________ i i i i Naslovnik: i LOVŠIN Franc I Gorenjska c. 65 > RIBNICA j i I I 1 I I ,m m /-mm JI 61310 slovenj gradeč UKV 97.2 IN 88.9 MHz STEREO '7°* ZtunJveAA. Čmai 1 Mariborska 1 (stavba zavarovalnice,etektra) •fotografije iz vaših filmov že v 1/2 ure.lzdelava kontrolirana na barvnem monitorju,možni izrezl.izblra papirjev... - povečave A5 in A4 v ENI MINUTI iz katerekoli fotografije,dokumentov ter iz vseh velikosti DIA filmov. -expres izdelava fotografij za osebne dokumente -dobro založena trgovina s foto potrebščinami •foto vizitke,povečave do 1mx1 m,folije za grafoskope,in še kaj Obiščite nas FOTVRimil mi 107,8 Mhz Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji RADIO ALFA Poslušate nas lahko vsak dan od 10.-14. in 19.-24. ure GRAFIKA GRACER d.o.o. Okrogarjeva 2, 63000 Celje tel./fax: +386 (0)65 34-164 CELJE instalaterstvo za ogrevanje in odsesavanje KRAVANJA BABNO 17/b ► 063/451-124,452-196, MOBITEL 0609-615523, FAKS 451-228 KOVINSKA GALANTERIJA IZDELAVA ZNAČK ■ KOLAJN ■ PLAKET ■ POKALOV TERMIČNA OBDELAVA KOVIN Anton Čižman, 61211 Ljubljana - Šmartno, Kajakaška 13 Tel., Fax: 061/ 59 889, Slovenija Mihmmm Ime in—m 959^° BREZ DLAKE NA JEZIKU liMMHMI EaB» h—1|UKVstereo 95,9MHz • ETAL ROFIL d,. Domžale Jarška cesta 30 IZDELAVA IN MONTAŽA DVORIŠČNIH IN GARAŽNIH VRAT Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM Telefon: 061/ 714-105 Telefax: 061/ 712-283 fZjfa&jpeCttvuz- "TtfCei. rt Začetniški in nadaljevalni računalniški tečaji, sveto- pr(axprnovn 7 vanje, računalniška literatu- n f luvu ' -ra in video kasete. Celje, tel,/fax: Novo! Računalništvo za otrokel 26“8 1 2 ZDRAVILIŠČE DOBRNA KUPON NOVE DOBE ZA 10% POPUST PRI VEČERJI V HOTELU TRIGLAV OD PONEDELJKA DO PETKA Mitja Umnik in njegov pomočnik Robert Gorjanc Glavni in odgovorni urednik Mitja Umnik 40 let RADIA CELJE 40 let RADIA CELJE Radio Celje, druga najstarejša lokalna radijska postaja v Sloveniji, praznuje pomemben jubilej. Štirideset let je namreč minilo od velikega vseljudskega zborovanja na Ostrožnem pri Celju, ko so Celjani “pozabili” organizatorjem vrniti prenosno radijsko postajo. Od takrat pa do danes se je Radio Celje razvil v sodobno opremljeno radijsko hišo s kvalitetnim in zelo poslušanim programom, ki ga sooustvarja preko petdeset ljudi. “Sicer pa jedro našega radia tvori majhen kolektiv, kjer zavezanost delu presega meje poklica,” meni glavni in odgovorni urednik Mitja Umnik ter dodaja:” Lahko bi celo dejal, da gre za strast.” Celjski radio je štiridesetletnico proslavil s priložnostnim 24 - urnim programom, kar bo nedvomno cilj, ki se mu bodo v prihodnjem obdobju poskusili kar najbolj približati. Sicer pa je Radio Celje dnevno prisoten v etru s sedemnajstimi urami lastnega programa, ki na radijskih festivalih že pregovorno posega po najvišjih nagradah. Definirana programska politika je skozi leta pridobila široko in zvesto poslušalstvo, zato lahko na Radiu Celje z optimizmom zro v prihodnost. “Lokalna informacija ima svojo vrednost in tega se zavedamo. Našim poslušalcem poskušamo dati natančno tisto, kar od nas pričakujejo in mislim, da smo v tem dokaj uspešni, čeprav se zavedamo, da ni nič tako dobrega, da ne bi moglo biti še boljše. Našo pozornost usmerjamo tudi v mlade in sposobne kadre, brez katerih si nadaljnega razvoja ne bi mogli predstavljati.” Radio Celje je postal s frekvenco 95.1 MHz na oddajniku na Boču med najbolj slišnimi lokalnimi radijskimi postajami Slovenije, po besedah Mitje Umnika pa je prav v jubilejnem letu dosegel najvišjo točko dosedanjega razvoja. Razlog več, torej, za iskrene čestitke. OVA Foto Shcrpa Vrhunska športnika dveh generacij, Grega Cankar in Stanko Lorger med pogovorom s celjskimi radijci Mitja Umnik in prvi upravnik Radia Celje, Risto Gajšek NOVA DOBA Naročilnica Ime:...................... priimek:......................... naslov:................................................... I naročam časopis Nova doba na naslov Na gornji naslov mi pošiljajte..izvodov. število Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika M4 mali OQLASI • GARSONJERO ali enosobno stanovanje, s telefonom, v Žalcu ali okolici Žalca, najamem. Tel.: 063/ 831-893, od 7. do 15. ure • NEDOKONČANO HIŠO pri Destrniku z zemljiščem 53 arov, prodamo. Tel.: 062/ 813-288 • OMARO, dve nočni omarici in komodo, vse iz fino lakiranega lesa, kot novo, ugodno prodam. Tel.: 063/ 754-859, interna 23, od 12. do 15. ure (zahtevajte Marjanko) • POLAGAM KERAMIKO, marmor, umetni kamen, izdelava umetnega kamna. Tel.: 061/ 812-721 • ŽELITE TUDI VI Z VZREJO KRZNARICE JUŽNOAMERIŠKE ČINČILE DODATNO ZASLUŽITI? Ugodna cena kvalitetnih razplodnih živali, mož- nost kredita... Pohitite, količina je omejcna.Tel.: 062/ 514-277, Lojze • LENEŽE IN NOŽE za vse vrste plugov in frez prodajamo in kupujemo. Popravljamo kotle za žganjekuho in peči ter izdelujemo okenske mreže. Kovaštvo Černigoj, Lokavec 45, Ajdovščina, tel.: 065/ 62-645 • VSE VRSTE STAREGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... odkupujemo. Nudimo tudi kvalitetne restavratorske usluge. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, tel.: 064/ 221-037 ali 48-545 • TAKOJ IN KVALITETNO MONTIRAM lesne obloge, karnise, pohištvo ter drugo in opravim vsa hišna popravila -zidarska, keramična, električna in vodoinštalaterska, soboslikar-ska in drugo. Tel.: 067/ 73-108, po 20. uri • OPLEMENITITE SVOJ DENAR! Sedaj tudi v Pomurju. Kratkoročna premostitvena posojila, garancija hipoteka, realizacija v dveh dneh! ZDENEX d. o. o., PE Maribor, Sveto-zarevska 10, tel. in fax: 062/ 20- 391, ZDENEX d. o. o., PE Murska Sobota, Arhitekta Novaka 4, 69000 Murska Sobota, tel. in fax: 069/32-848 • VSE VRSTE STARIN, starejših od sto let, stalno odkupujem. Mejak, Staje 1 c, 61292 Ig pri Ljubljani, tel.: 061/ 662-243 • HLAJENJE, GRETJE IN PREZRAČEVANJE. Sodobne klima naprave “Electra”. Brezplačen ogled in svetovanje, montaža in servis. ČIP, d. o. o., Stegne 25, 61000 Ljubljana, tel.: 061/ 1597-308, fax: 061/ 1591-367 • BETONSKI ZIDAKI 25, 20 in 12, talne plošče, travne plošče, škarpniki, robniki, nosilni stebri, zračniki in vrtne ograje. Cementninarstvo Šurbek, Poljčane, tel.: 062/ 825-303 • DIANA 6, letnik 1978, nevozna, neregistrirana, poceni. Tel.: 063/ 441-606, med 8. in 9. uro • ZASTAVO 101, letnik 86, neregistrirano, ugodno prodam. Tel: 063/ 28-390, med 16. in 21. uro MALI OGLAS BREZPLAČNO Moj naslov:. Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom “Za male oglase” in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS). SL003-03281 ČEŠKO PODJETJE NUDI ČEŠKO PIVO. Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: HAVIROV - ŠUMBARK Pošta: 736 00 Naslov: ŠKOLNI 32/271 Kontakt: BAIER JAN SL003-03282 ČEŠKO PODJETJE NUDI ROČNO AVTOMOBILSKO ORODJE ZA KATERO SO EKSKLUZIVNI ZASTOPNIKI IN DISTRIBUTERJI V EVROPI. Naziv: MOTOKOV LIMITED Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: PRAHA 4 Pošta: 140 62 Naslov: NA STRŽI 63 Telefon: 0042/2/414-1111 Telefaks: 0042/2/426-926 Kontakt: VLADIMIR PALČEJ SL003-03289 NEMŠKO PODJETJE NUDI OUARTZ KRISTALE, KRISTALNE FILTRE TER KRISTALE ZA OSCILATORJE. Naziv: TELE OUARZ GROUP Država: 280 NEMČIJA ZR Kraj: NECKARBISCHOFSHEIM Pošta: D-74924 Naslov: LANDSTRASSE Telefon: 0049/72/68-8010 Telefaks: 0049/72/68-1435 Kontakt: CORNELIA C. SAAM SL003-03293 ŠVEDSKO - SLOVENSKO PODJETJE NUDI NA- VEZAVO IN ORGANIZACIJO POSLOVNIH STIKOV NA ŠVEDSKEM; POSREDOVANJE IN ORGANIZACIJA GOSPODARSKIH, RAZVOJNO - TEHNOLOŠKIH TRGOVINSKIH IN DRUGIH STIKOV MED SLOV. IN ŠVEDSKIMI TER OSTALIMI SKANDINAVSKIMI PARTNERJI, POSREDOVANJE STIKOV S ŠVEDSKIMI INSTITUCIJAMI, SKLADI, BANKAMI IN VLADNIMI USTANOVAMI, INFORMIRANJE O ŠVEDSKI ZAKONODAJI, ORGANIZACIJA PREDSTAVNIŠTEV, ORG. SEMINARJEV, SEJEMSKIH PREDSTAVITEV... Naziv: SVVEDEN -SLOVVENIEN COMMERCE Država: 895 SLOVENIJA Kraj: KOPER Pošta: 66000 Naslov: MANŽAN 55 A Telefon: 066/33-898 Telefaks: 066/33-898 Kontakt: SLAVICA MANŽAN SL003-03294 NUDIMO ŠVEDSKE UVOŽENE VISOKO KVALITETNE ELEKTRIČNE SVEČNIKE. Naziv: SVVEDEN -SLOVVENIEN COMMERCE Država: 895 SLOVENIJA Kraj: KOPER Pošta: 66000 Naslov: MANŽAN 55 A Telefon: 066/33-898 Telefaks: 066/33-898 Kontakt: SLAVICA JERMAN SL003-03296 ŠVEDSKI INVESTITOR IŠČE SOINVESTITORJA S 300.000 DEM ZA POSTAVITEV PROIZVODNJE IN PRODAJE TOALETNEGA PAPIRJA V SLOVENIJI. SKUPNA INVESTICIJA 1 MIO DEM. Naziv: MMAB - CONSULTING INTERNATIONAL BUSINESS Država: 752 ŠVEDSKA Kraj: HELSINBORG Pošta: S-25020 Naslov: BOX 20045 Telefon: 0046/42/22-75-00 Telefaks: 0046/46/22-75-00 Kontakt: MILAN STARC SL003-03301 AVSTRIJSKO PODJETJE NUDI: 1. CEMENTNE MEŠALCE RAZLIČNIH TIPOV 2. VAROVALKE 3. JEKLENE LP6 CILINDRE ZA PROPAN - BUTAN PLIN 4. STROJE ZA MLETJE MESA 5. REZALNIKE 6. MEŠALCE MLETEGA MESA 7. POLNILCE 8. ELEKTRONSKI ENOJNI VOZIČEK ZA PREKAJEVANJE 9. STROJE ZA VAKUMSKO PAKIRANJE. Naziv: COMBIDATA Država: 40 AVSTRIJA Kraj: WIEN Pošta: A-1060 Naslov: MAR1AHILFER STRASSE 69/III/7 Telefon: 0061/222/587-24-33 Telefaks: 0061/222/587-24-33-16 Teleks: 112671 Kontakt: A. MALINOVVSKI PONUDBA TUJIH PODJETIJ SL003-03175 NIZOZEMSKO PODJETJE NUDI RABLJENA OBLAČILA. Naziv : TEXTRADE LIJUDEN B.V. Država: 528 NIZOZEMSKA Kraj: ABBENES 65 B Pošta: 2157 LH Naslov: KAAGVVEG 65 B Telefon: 0031/2524-4794 Telefaks: 0031/2524-4481 Kontakt:THEO DE WAAL JEZIK SPORAZUMEVANJA: ANG., NEMŠČINA, FRANCOŠČINA SL003-03176 NEMŠKO PODJETJE NUDI ŽIVILA, GNOJILA, ZAŠČITNA SREDSTVA ZA POLJEDELSTVO. Naziv: JENS KAEMENA HANDELS GmbH Država: 280 NEMČIJA ZR Kraj: BREMEN Pošta: D-28209 Naslov: BENOUESTR.l Telefon: 0049/421/34-77-644 Telefaks: 0049/421/34-77-846 Kontakt: JENS KAEMENA SL003-03178 ROMUNSKA FIRMA NUDI DVA MODERNA SKLADIŠČA VELIKOSTI 5.000 M2 IN 3.000 M2 ZA MEŠANO PODJETJE, PROIZVODNJO ALI KOOPERACIJO. Naziv: SOCIETATEA COMERCIALA, VALMETEX S.A. Država: 642 ROMUNIJA Telefon: 00 40 94/710201-2 Telefaks: 00 40 94/710204 Kontakt: ECJON IFFE SL003-03179 ROMUNSKO - MADŽARSKO PODJETJE, KI TRGUJE Z RAZLIČNIMI INDUSTRIJSKIMI PRODUKTI, NUDI KEMIKALIJE, KONCENTRIRANI JABOLČNI SOK, STEKLENE PLOŠČE, ŽVEPLOVO KISLINO, SOL... Naziv: PARTIROM Država: 642 ROMUNIJA Kraj: ARADPošta: 2900 Naslov: STR. I.C.BRATIANU 19 Telefon: 0040/966-20880/32737 Telefaks: 0040/96-190525 SL003-03181 IZRAELSKI STROKOVNJAK ZA POLJEDESTVO / KORUZA/ NUDI SVOJE SVETOVALSKE USLUGE. Naziv: FRANK K. SEAMAN Država: 376 IZRAEL Kraj: ASHKELON Pošta: 78325 Naslov: 310/1 SIMTAT HASNRH Telefon: /972/7-723-606 Telefaks: /972/7-723-606 Kontakt: FRANK SREAMAN SL003-03182 INDIJSKO PODJETJE NUDI STIKALA ZA UPRA- Od vrat do vrat GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE mm VLJANJE /ELEKTRO SERVO OPREMA/ PROSPEKT JE NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS. Naziv: THE CONTROL GROUP Država: 356 INDIJA Kraj: NEW DELHI Pošta: 110-020 Naslov: 222 OKHLA INDUS-TRIAL ESTATE Telefon: 0091/11/6836-020 Telefaks: 0091/11/6847-154 SL003-03183 ČEŠKO PODJETJE NUDI ČESANO VOLNENO TER MEŠANO PREJO. Naziv: PAMELA A.S. Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: NOVY JIČIN Pošta: 741 11 Naslov: SUVOROVOVA 108 Telefon: 00/42-656-213-41 Telefaks: 00/42-656-213-76 Kontakt: PAVEL ROJAN SL003-03194 INDIJSKO PODJETJE CMC NUDI RAZLIČNE USLUGE IN STORITVE; VZDRŽEVANJE STROJNE OPREME, UPRAVLJANJE TOVAREN, SVETOVANJE PRI USPOSABLJANJU, DOBAVA OPREME, RAČUNALNIŠKO PODPRTO ANALIZO PRSTNIH ODTISOV. Naziv: CORPORATE MAN-AGER /GOVERNMENT/ Država: 356 INDIJA Kraj: NEW DELHI Pošta: 110 014 Naslov: 1 RING ROAD Telefon: 91-11-683-0087 Telefaks: 91-11-684-4652 SL003-03203 MEDNARODNI MARKETING - MARKETINŠKE RAZISKAVE NUDIMO PODJETJEM ZA PRODAJO NJIHOVIH PROIZVODOV, PREVZAMEMO PRODAJO, DOGOVORJENO PROVIZIJO ZARAČUNAVAMO PO ZAKLJUČENEM POSLU. Naziv: INTERMARKETING Država: 752 ŠVEDSKA Kraj: TRANEMO Pošta: S-51435 Naslov: RADJURSSTIGEN 10 Kontakt: TOMAŽ ŠEGA SL003-03205 VODILNI PROIZVAJALEC RJAVEGA PREMOGA ZA GOSPODINJSTVA IN PODJETJA V SLOVAŠKI REPUBLIKI NUDI PREMOG. Naziv: BANA CIGEL O.Z. Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: PRIVIEVIDZA Pošta: 971 65 Telefon: 0042-862-615-2522 Telefaks: 0042-862-22-355 Kontakt: EUGEN HANTABAL SL003-03209 ITALIJANSKO PODJETJE NUDI IZDELKE IZ KERAMIKE IN NARAVNEGA KAMNA. Naziv: GRANITI FIANDRE SPA Država: 380 ITALIJA Kraj: CASTELLARANO /RE/ Pošta: 42014Naslov: VIA RADIČI NORD 112 Telefon: 0039/536-819-611 Telefaks: 0039/536-850-088 Kontakt: MASSIMILIANO IACOBONE LANGUAGE SPOKEN: EN-GLISH, FRANCH SL003-03212 SLOVAŠKA FIRMA LUNA NUDI MOŠKE, ŽENSKE IN OTROŠKE PLETENINE TER DAMSKE KOSTIME LASTNE PROIZVODNJE. Naziv: LUNA ŠTATNY PODNIK Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: NITRA Pošta: 950 35 Naslov: ŠTUROVA 51 Telefon: 0042/87-287-63 Telefaks: 0042/87-264-33 Kontakt: GA. ŠEBOVA SL003-03223 POLJSKO PODJETJE “HYDROMETAL” NUDI ŠIROK ASORTIMAN REZERVNIH DELOV ZA TEŽKA VLEČNA VOZILA TIPOV URSUS - ZETOR - CRVSTAL /C-285, U-912 IN IZVEDENK/. Naziv: PRZEDSIEBIORSTVVO Država: 616 POLJSKA Kraj: ZDUNSKA WOLA Pošta: 90-220 Naslov: UL. TYMIENICKA 4B Telefon: 0048 43/236-102 Telefaks: 0048 43/236-102 SL003-03224 AVSTRIJSKO PODJETJE NUDI IZDELKE ZA GRADBENIŠTVO IN SICER IZ ILOVICE, BETONA IN MALTE. Naziv: OESTERR. LEČA - GesmbH Država: 40 AVSTRIJA Kraj: FEHRING Pošta: 8350 Naslov: FABRIKSTRASSE 11 Telefon: 0061/3155-2368-0 Telefaks: 0061/3155-2368-20 Kontakt: OTHMAR OETTL SPRACHE: DEUTSCH SL003-03225 NEMŠKO PODJETJE NUDI RAZLIČNE IZDELKE IZ NARAVNEGA KAMNA ZA STENSKO IN TALNO OBLAGANJE. Naziv: WIELAND NATURSTEIN Država: 280 NEMČIJA ZR Kraj: HESS, LICHTENAU Pošta: 3436 Naslov: DAIMLERSTR. 8 Telefon: 0049/5602/ 80-90 Telefaks: 0049/5602/ 80-930 Kontakt: E. SCHROEDER SL003-03229 NEMŠKO PODJETJE NUDI PREHRAMBENE IZDELKE IN POHIŠTVO. Naziv: MAERKISCHES HANDELSHAUS Država: 280 NEMČIJA ZR Kraj: POTSDAM Pošta: D-14478 Naslov: UNTER DEN EICHEN 15 Telefon: 0049/4-93-31/86-31-04 Telefaks: 0049/4-93-31/86-31-04 Kontakt: M. KREBS SL003-03230 ČEŠKO PODJETJE NUDI POHIŠTVO VSEH VRST. Naziv: CRAMER HOLDING, S.R.O. Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: OSTRAVA - PORUBA Pošta: 708 00 Naslov: OPAVSKA 1140 Telefon: 0042/69/233-521 Telefaks: 0042/69/55-022 Kontakt: MR. BOHUMIL SVOBODA SL003-03231 ČEŠKO PODJETJE NUDI TELEKOMANDE ZA MODELARJE. Naziv: ČETO, S.R.O. Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: PRAHA 6 Pošta: 162 00 Naslov: VELESLAVINSKA 26 Telefon: 0042/2/316-6221 Telefaks: 0042/2/791-0131 Kontakt: MR. L. TOMAN SL003-03232 ČEŠKO PODJETJE NUDI KMETIJSKE STROJE IN OPREMO. Naziv: AGROSTROJ JIČIN, A.S. Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: JIČIN Pošta: 506 48 Naslov: JUNGMANNOVA 11 Telefon: 0042/433/23-194 Telefaks: 0042/433/25-295 Kontakt: MR. K. REHAK DODATNE INFORMACIJE O DELOVANJU BORZE LAHKO DOBITE VSAK DAN V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS, Slovenska 41, LJUBLJANA, Tel.: 061/1250-122, Fax.: 061/219-536 IN NA OBMOČNIH ZBORNICAH GZS. Svinjske polovice naprodaj! Neznanca sta na avtocesti z rdečo lučjo ustavila madžarski priklopnik s hladilnikom, v katerem je bilo blizu devetnajst ton svinjskih polovic. Od voznika sta zahtevala dokumente in ko jima jih je izročil, sta ga fizično napadla. Voznik je skupil presekanim) na glavi in zlomljen prst ter pobegnil v grmovje, neznana nasilneža pa sta beli priklopnik znamke Mercedes s polovicami vred odpeljala v neznano. Gusarska zgodba ni izmišljena in se ni zgodila na Bližnjem vzhodu ali na meji s srbskimi enklavami, temveč v petek na Lopati pri Celju. Tovor je bil namenjen v mesno industrijo Kras Sežana, za tovornjakom in storilcema pa še poizvedujejo. Pozor na prodajalce svinjskih polovic, ki ob večjem nakupu ponujajo zastonj Mercedes. eeeeeeeeeeeeeeee Kuga Prvič po šestdesetih letih se je tudi v Ukrajini, Albaniji itd pojavila kuga, ki je zanesljivo znamenje največje bede. Farsa Referendum o novi lokalni samoupravi je uspel samo deloma, stal pa je nekaj deset milijonov tolarjev. Namesto državljanov so zdaj odločili poslanci in vlada. Naj živi demokracija! Panorama Visoko in višje Zavarovalnica Triglav je spet popeljala na Triglav sto najboljših gospodarstvenikov in podjetnikov. Ko je zvečer na Kredarico prihitel gospod predsednik Kučan, je zgrožen ugotovil, da je šele 143-ti. Bog je prisluhnil njegovi zameri in z nevihto preprečil nadaljnji vzpon. • eeeeeeeeeeeeeee Peterletova zmaga S svojim odstopom s piedestala zunanjega ministra je Lojze Peterle zablestel kot osebnost meseca. Slovenski narod je težko razumljiv. Če bo šlo tako naprej, bi gospod Peterle z odstopom strankarskega krmila postal predsednik države. • ••••••••••••••a Scenarij Za letošnji nadvse glasno pripravljan zbor antifašistov Štajerske, Koroške in Prekmurja, ki je bil minulo soboto v Celju, je scenarij napisal mladenič, ki je tiste čase nosil drugačno uniformo. Eden manj Foto: LucaS 1 1 * “...Še nikoli nisem tako zapela kot zdaj na Glavnem trgu v Mariboru mojim delavcem. In še nikoli mi ni bilo tako težko peti, kot pred to pettisoč glavo množico brezpravnih...” Šintarjev seznam, n< obtoženih ne sojenih “ju gozdomcev” v Sloveniji, jc spet krajši. Po častni bitk za osnovne človekove pravice je zaradi neenakopravnega boja podlegel major Boško Kecič. Ustavilo se mu je srce. Junaštvo je braniti sebe pred tujcem, častno je braniti tujca pred seboj, tovariši oblastniki!