Pleistocen Kranjskega, Sorskega in Ljubljanskega
polja
Ljubo Žlebnik
S 7 slikami med tekstom in 5 v prilogi
A'^sebina
Kratka vsebina........................5
Uvod............................6
Pregled dosedanjega dela....................6
Geološki opis........................7
Predkvartarne plasti.....................7
Pleistocenske usedline....................9
Pleistocenski zasipi med Kranjem in Podnartom........10
Pleistocenski zasipi med Podnartom in Radovljico........21
Pleistocenski zasipi na Kranjskem in Sorskem polju.......26
Pleistocenski zasipi na južnem in jugovzhodnem obrobju Kranjskega
in Sorskega polja.............,.....33
Pleistocenski zasipi v Skaručenski kotlini ter na podolju med Šmarno
goro in Smledniškim hribom...............36
Pleistocenski zasipi na Ljubljanskem polju..........38
Povzetek..........................44
Pleistocene Deposits of the Kranj, Sora, and Ljubljana Fields......47
Literatura..........................50
Kratka vsebina
Po programu raziskav za oskrbo Ljubljane s pitno vodo sem v letih 1963
do 1967 geološko kartiral vodonosne pleistocenske plasti na Kranjskem
in Sorškem polju, v Skaručenski kotlini, na Ljubljanskem polju ter pre-
gledno tudi na območju med Radovljiœ in Kranjem. Poskusil sem dognati
petek zasipavanja Ljubljanske kotline v pleistocenu in zasipe podrobneje
stratigraf&ko razvrstiti. Pri raziskavah sem se opiral na podatke številnih
vrtin. Uporabil sem tudi rezultate geoelektričnih meritev vzdolž desnega
brega Save med Mednim in Tomačevim.
Po sestavi prodnikov, preperelih vrhnjih delih zasipov in po oblikovi-
tosti njihove terciarne podlage sem ugotovil, da tako imenovani starejši
zasip ni enoten, ampak sestoji iz treh samostojnih zasipov, ki so nastali
v fazah akumulacije v ledenih dobah. Zasipi so povečini že sprijeti v kon-
5
glomerat, zato sem jih poimenoval kot starejši, srednji in mlajši konglo-
meratni zasip. Sledi prodni zasip, ki leži povečini na konglomeratnih za-
sipih. Na območju med Radovljico in Kranjem je mogoče sklepati na
medsebojno zvezo konglomeratnih in prodnih zasipov z ledeniškim nasi-
pavanjem. Gre torej za zaporedje štirih pleistocenskih zasipov, ki ustrezajo
štirim ledenim dobam: giinški, mindelski, riški in würmsiki.
Pri geološkem kartiranju posameznih starejših zasipov sem imel težave
zaradi maloštevilnih izdankov konglomerata, ki je povečini prekrit z de-
belo plastjo rjave peščene in prodnate gHne. Na Sorskem polju ležita
prodni in konglomeratni zasip ponekod na isti nadmorski višini ter sta
prekrita z rjavo peščeno in prodnato glino. Zato ju je težko ločiti. Zanesljiv
znak za razlikovanje so prodniki v njunih preperinskih glinah. V prepe-
rini prodnega zasipa prevladujejo apneni prodniki, preperina konglo-
meratnega zasipa pa vsebuje povečini preperele porfirske prodnike, apne-
nih pa v njej sploh ni.
Poseben problem je iskanje medsebojne zveze posameznih konglome-
ratnih zasipov na osrednjem delu Kranjskega in Sorškega polja z zasipi
na njunem obrobju. Sele nadaljnje raziskave, predvsem vrtanje, bodo po-
stopno razjasnile to zvezo, ki so jo prekiniH tektonski procesi v pleistocenu.
Uvod
V	letih 1963 do 1967 je Geološki zavod po naročilu Mestnega vodovoda
v Ljubljani raziskal Kranjsko in Sorsko polje, Skaručensko kotlino ter
Ljubljansko polje. Naloga zavoda je bila, ugotoviti razprostranjenost in
debelino prodnih in konglomeratnih plasti, ki so povečini dobro prepustne,
vsebujejo vehke kohčine podtalne vode in s tem nudijo ugodno možnost
za oskrbo Ljubljane s pitno vodo.
Raziskave so' obsegale geološko kartiranje pleisitocenskih sedimentov,
vrtanje in geoelekLrično sondiranje.
Pregled dosedanjega dela
Med prvimi raziskovalci pleistocenskih naplavin na Kranjskem in Sor-
škem polju, v Skaručenski kotlini ter na Ljubljanskem polju sta bila
W e n t z e 1 (1901 in 1922) in Lucerna (1906). Nekoliko pozneje je opisal
terase in morene v porečju Save Brückner (1909). Po njegovem mišlje-
nju je savski ledenik segal na višku zadnje poledenitve vzhodno od Ra-
dovljice do črte Ledevnica—Bratranca, kjer je odložil čelne morene. Proti
vzhodu prehajajo čelne morene v prodno teraso. Moren starejših polede-
nitev ni našel, piač pa je dognal vzhodno od Radovljice nad prodno teraso
še tri starejše, konglomeratne terase, ki so nastale v starejših ledenih
dobah, riški, mindelski in giinški. Prodne in konglomeratne terase je
mogoče slediti od Radovljice do Medvod.
V	pleistocenu sose po Brückner ju menjavale faze akumulacije —
v ledenih dobah, in erozije — v medledenih dobah.
Nasprotno od Brücknerja je ločil Ampferer (1917) samo dva
zasipa: mlajši prodni in starejši, konglomeratni zasip. Prodni zasip naj
6
bi izviral iz zadnje medledene dobe, starejši zasip pa morda celo iz pred-
gladala. Debelino starejšega zasipa je ocenil na prek 200 m.
Rakovec (1930) je menil, da je pod eluvialno ilovico na Dobravah
konglomerat, ki sestavlja celotno Kranjsko' in Sorško' polje. Prod mlajšega
zasipa pa naj bi se bil ohranil le v savski soteski. Leta 1932 je Rakovec
poročal o geološki sestavi Ljubljanskega polja in Barja na podlagi vrtin
in vodnjakov.
Morfološko je opisal terase Save in njenih pritokov Ilešič (1935).
Pridružil se je A m pf er er j eve m u mnenju, da so na Gorenjskem te-
rase samo dveh zasipov, starejšega in mlajšega.
Leta 1940 je Rakovec v produ Kranjskega in Sorškega polja razli-
koval vršaja Save in Kokre, ki ju loči savska soteska. Savski vršaj se raz-
prostira na Sorškem polju, vendar je segal prvotno na Kranjsko^ polje,
kjer je bil pozneje prekrit s kokrškim vršajem.
Dobrave nad ravnino Kranjskega in Sorškega polja so erozijski osa-
melci, prekriti z ilovico in kosi konglomerata.
Na območju lokacije za pregrado hidroelektrarne Mavčiče so leta 1952
izvrtali 10 vrtin, ki so pokazale, da leži pod konglomeratom terciarni
peščenjak v globini 20 do 50 m pod gladino Save. Površje terciarnih plasti
je valovito in nagnjeno proti toku Save.
Leta 1955 je Rakovec nadrobno obdelal geološke razmere na Ljub-
ljanskem polju in Barju v Geološki zgodovini Ljubljanskih tal. Vrhnje
prodne plasti na Ljubljanskem polju je prištel würmu, spodaj ležeče
prodne in konglomeratne plasti pa mlajšemu zasipu.
Pavlovec, Drobne in Sercelj (1960) so raziskali glinaste plasti
v Lokarjih pri Vodicah in jih po fosilni favni in flori uvrstili v pleistocen.
Med delom mi je posredoval svoje poročilo S i f r e r (1963), ki je prišel
na podlagi morfoloških opazovanj do podobnih rezultatov kot Brück-
ner. V starejšem zasipu je razlikoval tri samostojne terase in jih je po-
imenoval z IB, IA in I. Terasa IB je najvišja in torej najstarejša, I pa naj-
nižja in najmlajša.
Geološki opis
Predkvartarne plasti
Permokarbonski skrilavec, peščenjak in kremenov konglomerat so za-
stopani predvsem na jugovzhodnem robu raziskanega ozemlja v hribovju
med Bukovico in Mengšem, na južnem vznožju Rašice in Smame gore,
južno od Smlednika, pri Tacnu in Mednem ter na celotnem južnem obrobju
Ljubljanskega polja.
Ozki pasovi grödenskega peščenjaka in skrilavca so na južnem in vzhod-
nem vznožju Rašice, na severnem vznožju Strmca pri Bukovici ter na
vzhodnem in južnem vznožju Smame gore.
Permokarbonski skladi se kažejo tudi v savski strugi in na njenih
bregovih. Vidimo jih pri visečem mostu v Mednem na desnem bregu in
v savski strugi. Okrog 1,5 km nizvodno^ od medanskega mostu se zopet
7
pojavijo' v strugi Save pri Brodu in se nadaljujejo v strugi do cestnega
mostu, kjer izginejo pod prodne naplavine. Ponovno pridejo na površje
okrog 400 m nizvodno od mostu ter nato še v znatno večji meri med izli-
vom Gameljščice in železniškim mostom v Črnučah.
Našteti izdanki in vrtine kažejo, da sestoji podlaga pleistocenskih na-
plavin Ljubljanskega polja izključno iz permokarbonskega skrilavca in
peščenjaka.
Od triadnih sedimentov najdemo apnenec na južnem obrobju Sorškega
polja, Rašici in Smarjetni gori, dolomit pa. na Smarni gori, vzhodnem in
severnem obrobju Rašice, Strmcu pri Bukovici in na severnem, obrobju
Kranjskega polja. Psevdoziljski skrilavec ima večji obseg le na zahodnem
obrobju Sorškega polja med Bitnjami in Kranjem ter v Smledniškem
hribu. Na severnem obrobju Kranjskega polja ter na severnem vznožju
Smame gore se pojavlja v obliki pasov med apnencem in dolomitom.
Jurskih plasti na raziskanem ozemlju nisem našel.
Zgornjekredni ploščasti apnenec, skrilavec in peščenjak so ohranjeni
v obliki erozijskega ostanka pri Dobenem, пекоИко večje ozemlje pa pre-
krivajo severno od Rašice. Ploščasti apnenec vsebuje po podatkih Sri-
barjeve in Drobneta (1964) značilno zgornjekredno mikrofavno, ki
pa še ni nadrobneje preiskana.
Na Kranjskem in Sorškem polju, v Skaručenski kotlini ter na ozemlju
severozahodno od Kranja leže pleistocenski sedimenti povečini na terciar-
nih plasteh, ki sestoje iz oligoœnskih in miocenskih morskih usedlin. Pli-
ocenske plasti so se ohranile le v obliki visoko ležečih prodnih terasnih
ostankov. Na zahodnem robu Tunjiškega gričevja prekriva nekatere gre-
bene kremenov prod, ki verjetno pripada pliocenu. Prav tako' je verjetno
pliocenski tudi kremenov prod in pesek južno od Zgornje Besni ce na višini
okrog 500 m, tj. okrog 30 m nad najvišjo pleistocensko konglomeratno
teraso.
Spodnji del oligocenskih plasti sestoji iz konglomerata ali proda. Na
njem leže sivica, pesek, peščenjak in tuf. Erozijske ostanke konglomerata
najdemo na Smledniškem hribu in na vrhovih zahodno od Rašice. Pri
Skofji Loki pa konglomerat prekriva celotno vzhodno obrobje hribovja
med Bitnjami in Skofjo Loko. V ozkem pasu se pojavlja severozahodno
od Moet ter severno od Smartnega. Njegovi izdanki so tudi na južnem
obrobju Smledniškega hriba in pri Povodju.
Sivica, pesek, peščenjak in prod nastopajo predvsem v okoHd, Medvod
ter Goričan in Presike.
Severozahodno od Kranja je oHgocenska sivica ponekod zelo peščena,
drugod pa joi nadomeščata kremenov pesek in peščenjak. V večji meri je
zastopan tudi andezitni tuf. OHgocenske plasti so razkrite v dolini Save,
v ježah pleistocenskih teras nad sotočjem Tržiške Bistrice in Save, v gra-
pah potokov Zgoša, Peračica in Lešnica, v dolinah Lipnice in Nemiljščice,
na zahodnem robu Vojvodnega boršta ter v grapah, ki režejo Vojvodni
boršt.
Miocenski lapor in peščenjak prihajata na površje v Tunjiškem gri-
čevju, burdigalski pesek in lapor pa v ježi najvišje pleistocenske terase
v Plani gmajni severno od Vodic.
8
Po podatkih vrtanja sestoji podlaga pleistocenskih plasti v osrednjem
delu Skaručenske kotline iz miocenskega laporja, morda pa pripada mio-
cenu tudi pesek, ki je bil ugotovljen v vrtinah pri Šenčurju in Bmikih na
Kranjskem polju.
Terciarne plasti oblikujejo tri sinklinale. Največja se razprostira na
Kranjskem in Sorškem polju kot podaljšek vehke kamniške sinklinale.
Njena os poteka približno od zahoda proti vzhodu in je nagnjena proti
vzhodu. Na zahodnem obrobju Sorškega polja so zastopane najstarejše
oligocenske plasti, v talnini pleistocenskih sedimentov na Sorškem polju
pa so mlajše oligocenske plasti, medtem ko se v Plani gmajni in na za-
hodnem robu Tunjiškega gričevja pojavijo že miocenske usedline.
Manjšo terciarno sinkhnalo predstavlja Skaručenska kothna. Na se-
vernem robu na pobočjih Smledniškega hriba in na južnem robu pri Po-
vod j u je razvit oHgocenski konglomerat, medtem ko sestoji osrednji del
sinkHnale po podatkih vrtine S-2 iz miocenskih usedlin.
Severozahodno od Kranja se razprostira precej velika sinklinala oligo-
censkih plasti. Njena os poteka od Bistrice prek Strahinja in Tenetiš proti
vzhodu.
Terciarna sedimentacijska kadunja na tem območju je bila enotna in
se je razprostirala med Rašico, Smamo goro, Skofjo Loko ter Kamniškimi
Alpami. Sele med guban jem v pliccenu, ali pa že v miocenu, so nastale
tri sinklinale. Na Smledniškem hribu in Rašici, ki sta se antikhnalno vzbo-
čila, je erozija odnesla skoro vse terciarne plasti ter razgaHla kredne,
triadne in permokarbonske plasti. Guban j e se je nadaljevalo še v pleisto-
cenu.
Pleistocenske usedline
Geološko kartiranje in podatki vrtin kažejo, da na Ljubljanskem,
Kranjskem in Sorškem polju ter na ozemlju severozahodno od Kranja
nista razvita le dva rečna zasipa, starejši in mlajši, kot so povečini prika-
zovali doslej. Poleg mlajšega, prodnega zasipa so trije starejši, konglome-
ratni zasipi. Med fazami akumulacije so reke zarezale struge v lastne
zasipe in ponekod še v terciarno podlago.
Sestava konglomeratnih zasipov in terasasto površje njihove terciarne
podlage severozahodno od Kranja kažeta, da gre za samostojne zasipe,
ne pa le za eirozijske terase v enotnem konglomeratnem zasipu. Terciarno
podlago vidimo na več krajih ob vznožjih terasnih jež. Reke so se torej
Л- vmesnih obdobjih erozije tako' globoko zarezale v terciarno podlago
zasipov, da akumulacija, ki je sledila eroziji, ni več dosegla nivoja terciarne
talnine starejšega zasipa.
Konglomeratne zasipe sem poimenoval kot starejši, srednji in mlajši
konglomeratni zasip. Iste zasipe severozahodno od Kranja ter na južnem
obrobju Kranjskega in Sorškega polja je S i f r e r (1963) označil kot terase
IB, IA in I, najstarejši prodni zasip pa kot teraso II. Njegova označba ne
ustreza, ker spominja na pojmovanje, da gre genetsko za enotni konglo-
meratni zasip I in prodni zasip II, v celoti torej le za dva zasipa. Ce bi upo-
rabili številke za označbe, bi konglomeratne zasipe morali označiti kot I,
П, III, najstarejši prodni zasip pa kot IV.
9
v osrednjem delu Kranjskega in Sorškega polja ter na Ljubljanskem
polju leže zasipi po podatkih vrtanja eden na drugem. Na vrhu je povečini
prodni zasip. Pod njim je nekaj metrov debela plast rjave gline s pre-
perelimi prodniki. Nato sledijo konglomerat in zbit prod mlajšega konglo-
meratnega zasipa ter pod njim oba starejša konglomeratna zasipa. Plasti
rjave gUne s prodniki, ki ločijo posamezne zasipe in predstavljajo nekda-
nje preperelo površje zasipov, so bile ugotovljene le v posameznih vrtinah.
Erozija, ki je sledila zasipanju, je povečini odstranila preperelo površinsko
glinasto plast.
Pleistocenski zasipi med Kranjem in Podnartom
Sotočje Tržiške Bistrice in Save. Južno od Srednje vasi nad Tržiško
Bistrico pripada starejšemu konglomeratnemu zasipu najvišji greben s
koto 488 m. Sestoji iz rjave peščene gline s preperehmi porfirskimi prod-
niki; konglomerat je viden le na enem kraju.
Terciarna podlaga leži na zahodnem in vzhodnem robu grebena že na
koti 480 m. Po tem sklepamo, da je zasip tod zelo' tanek. Na stiku gUnasto
prodnih in terciarnih plasti izvirata dva studenca, ki ponikneta po kratkem
površinskem toku na koti 475 m v srednji konglomeratni zasip.
Srednji konglomeratni zasip predstavljajo precej obsežna terasa južno
od Dolenje vasi nad Tržiško Bistrico (višina 475 m) ter osamelci Britof
(480 m), Tabor (480 m) in greben (kote 480 do 485 m) severno od Tabora.
Osamelci se dvigajo 12 do' 15 m nad široko konglomeratno terasO' med Ko-
vorjem in Srednjo^ vasjo. Sestoje iz trdno sprij etega konglomerata. Pod
njim sem opazil na vznožju Tabora na višini 470 m izdanek terciarnih
plasti. Konglomerat je torej na tem kraju debel le 10 m. Tabor je uvrstil
Ilešič (1935) v terasni nivo I A.
V srednji konglomeratni zasip je zahodno od Dolenje vasi vrezana še
ena terasa, okrog 15 m nižja. Na njenem zahodnem robu je nad vasjo
Bistrica precej močan kraški izvir, ki je zajet. Voda izvira na koti 450 m
na stiku konglomerata in tercíame sivice. Površje zasipa je na višini 475 m;
torej je konglomerat debel 25 m.
Terciarne plasti pod najvišjo konglomeratno teraso južno od Srednje
vasi so na koti 480 m, pod srednjo terasio pa na koti 450 m. Iz tega skle-
pamo, da si je v erozijski fazi po končanem nanašanju najstarejšega kon-
glomeratnega zasipa reka (Tržiška Bistrica ali Sava) vrezala stmgo skozi
konglomerat še 30 m globoko v terciamo podlago. Nato je sledilo nasi-
panje srednjega konglomeratnega zasipa.
Približno 12 do 15 m pod površjem srednjega konglomeratnega zasipa
leži mlajši konglomeratni zasip. Predstavlja ga ozka konglomeratna terasa
med Savo in Tržiško Bistrico južno od Dolenje vasi. Površje terase je na
višini 450 m. Na njenem vzhodnem robu nad dolino Tržiške Bistrice so
terciarne plasti vidne na višini 410 m, zasip je torej debel 40 m. V zasip
je vrezana še ena, okrog 5 m nižja terasa (si. 1).
Zahodno od Srednje vasi se razprostira proti severu do Kovorja precej
široka terasa, ki predstavlja mlajši konglomeratni zasip. Njegovo površje
strmo pade od severa proti jugu od višine 510 m pri Kovorju do 450 m
zahodno od Dolenje vasi. Strmec površja zasipa je 12 %o.
10
Na zahodnem robu terase nad dolino Lešnice vidimo pod konglome-
ratom terdame plasti na višini od 445 m do' 435 m. Konglomeratni zasip
je debel okrog 20 m. Po nagnjenosti površja zasipa sklepam, da ga je od-
ložila Tržiška Bistrica, ki se je občasno izlivala v Savo nekje pri Pod-
nartu. Med Prezrenjem in izlivom Lipnice v Savo je okrog 300 m široka
terasa iz mlajšega konglomeratnega zasipa. Njegovo površje je nagnjeno
od severozahoda (kota 460 m) proti jugovzhodu (kota 450 m) in ga je skoraj
gotovo nanesla Sava.
SI. 1. Geološki presek doline Bistrice pri Dolenji vasi
Fig. 1. Transverse geologic section across Bistrica valley at Dolenja vas
11
Iz mlajšega konglomeratnega zasipa je tudi ozka terasa med Savo in
Tržiško Bistric» južno od Dolenje vasi.
Okrog 10 m pod površjem mlajšega konglomeratnega zasipa leži prodni
zasip. Predstavljata ga ozka terasa vzdolž desnega brega Tržiške Bistrice
med Podtaborom in Bistrico (višina 461 m do 435 m) in terasa z višino
431 m južno od Bistrice. Strmec površja zasipa je 12 %o.
Terciarne plasti so vidne pod p-rodom ob starem cestnem moistu čez
Tržiško- Bistrico na višini okrog 400 m. Prodni zasip je tu debel 35 m.
Ostanek prodnega zasipa je ohranjen v terasi ob cesti Kranj—Jesenice
nad Podnartom. Površje zasipa je na višini okrog 440 m.
Iz dosedanjega opisa vidimo, da prihajajo terciarne plasti na površje
južno od Bistrice na zahodnem robu terase mlajšega konglomeratnega
zasipa na višini 410 m, medtem ko leže pod prodnim zasipom terase s koto
431 m globlje od 390 m. V erozijski fazi, ki je sledila nasipanju mlajšega
konglomeratnega zasipa, si je reka (Sava ali. Tržiška Bistrica) zarezala
svojo strugo skozi konglomerat še vsaj 20 m v terciarno podlago.
Prodni zasip terase s koto 431 m sta lahko nanesli Sava in Bistrica. Se-
verni del terase, ki je nagnjen proti jugu, je verjetno nasula Bistrica,
južnega pa Sava, ki je v dobi akumulacije verjetno tekla po nakelski do-
lini proti Struževemu. Tej domnevi v prid govori podatek, da v savski
soteski od izliva Tržiške Bistrice do Okroglega ni teras mlajšega konglo-
meratnega niti prodnega zasipa.
Ozemlje med Tržiško Bistrico, Savo, Kokro in Rupovščico. Iz najstarej-
šega konglomeratnega zasipa sestoji najvišja terasa na severozahodnem
robu nakelske Dobrave in Vojvodni boršt severno od ceste Naklo—Kokrica.
Najlepšo sHko o sestavi starejšega konglomeratnega zasipa nam nudi
strmo odsekani severoizahodni rob nakelske Dobrave (kota 469 m). Konglo-
merat leži na skoraj ravni terciarni podlagi, ki sestavlja po'bočje Dobrave
nad sotočjem Tržiške Bistrice in Save do' kote 445 m. Koinglomeratni zasip
je debel 25 m. Proti severovzhodu pada površje tega zasipa z izrazito ježo,
visoko okrog 15 m, proti niže ležečemu površju srednjega konglomerat-
nega zasipa. Ustrezna stopnja je izražena tudi v terciarni podlagi, ki se na
severozahodnem pobočju Dobrave nad Tržiško Bistrico spusti od kote
445 m na koto 420 m. Enaka stopnja je tudi na jugozahodnem pobočju
Dobrave nad Savo, kjer se terciarna podlaga strmo spusti s kote 445 m
na koto 410 m.
V strmem južnem in zahodnem profilu starejšega konglomeratnega
zasipa, odrezanega proti Savi in Tržiški Bistrici, vidimo, da v spodnjem
delu prevladuje izredno debel konglomerat. Posamezni porfirski prodniki
dosežejo premer 1 m. Više je prod nekoHko drobne j ši, vendar je še vedno
znatno bolj debel kot recentni prod v savski strugi. Iz sestave prodnikov
sicer ni mogoče sklepati, ali pripada zasip .savski ali bistriški akumulaciji,
vendar bi ga zaradi bližine savske struge bolj verjetno pripisali savskemu
nasipa van ju.
Veliki prodniki v konglomeratu kažejo na to, da je bila transportna
razdalja mnogo krajša (zaradi pol edeni tve v Radovljiški kotlini), ali pa je
bil strmec mnogo večji in s tem tudi vodna energija (si. 2).
12
SI. 2. Geološki presek vzdolž Dobrave nad Naklim
Fig. 2. Longitudinal geologic section along Dobrava terrace near Naklo
Mnogo večjo površino kot v nakelski Dobravi prekriva starejši konglo-
meratni zasip v Vojvodnem borštu. V ježi terase nekaj sto metrov se-
verno od ceste Naklo—Kokrica so na stiku oligocenske sivice ter peščeno
glinastih in konglomeratnih plasti starejšega konglomeratnega zasipa na
višini 445 m trije izviri, ki poniknejo v srednji konglomeratni zasip na
višini 440 do 430 m. Površina starejšega konglomeratnega zasipa je na robu
terase na višini okrog 455 m, torej je zasip debel le 10 m. Proti severu
njegova debelina narašča.
Površje starejšega konglomeratnega zasipa je severno od Strahinja zelo
strmo, medtem ko je južno od Strahinja skoraj vodoravno. Površje je
močnoi razrezano' po potokih, katerih grape so povečini v terdanii sivici,
medtem ko leži konglomerat le više. Kljub razgibanemu reliefu je mogoče
iz nadmorskih višin planotastih grebenov med potoki ugotoviti, da je
površje zasipa severno od Strahinja nagnjeno za 40 %o proti jugu. Strmec
je torej mnogo večji kot je normalnoi za rečni vrša j. Prodni vrša j Reke
pri Cerkljah ima strmec 26 %o. Naklon prodnega vršaja Tržiške Bistrice
med Zgornjimi Dupljami in Zejami je komaj 10 %o. Nenormalno velik
strmec površja Vojvodnega boršta je torej lahko povzročilo le tektojnsko
delovanje. Terdama podlaga se je po odložitvi starejšega konglomeratnega
zasipa nagnila proti jugu, torej proti Strahinju.
Skoraj vodoravno površje na območju med Strahinjem in MaHm Na-
klim pa kaže, da se je tu terdama podlaga nagnila v nasprotni smeri,
kajti prvotno je bil zasip nedvomno nagnjen proti jugu. Iz naklonov ter-
damih plasti severno od Strahinja ter zahodno od Dolenje vasi je mogoče
sklepati, da imajo terdami skladi na tem območju obliko sinkHnale, ka-
tere jedro poteka v smeri severozahod—jugovzhod prek Britofa, 2ej in
Naklega. Sinklinala, ki je nastala v terdarju, se je torej Lipogibala še po
odložitvi starejšega konglomeratnega zasipa, morda pa tudi med njegovim
odlaganjem.
Debeüna zasipa je na južnem robu nad cesto Naklo—Kokrica majhna,
medtem ko doseže na zahodnem robu Vojvodnega boršta, kjer so pod kon-
glomeratom vidne terdame plasti, do 50 m. Debelina zasipa narašča od
juga poroti severu, kar kaže, da je zasip star vršaj Tržiške Bistrice in Ru-
povšdce, ki je bil najvišji ob izstopu reke iz soteske v ravnino, medtem
ko se je proti jugu vedno bolj nižal.
Zasip je prekrit s peščeno glino s prodniki. Njene debeline nisem mogel
zanesljivo ugotoviti. Konglomeratna podlaga je močno zakrasela, kar do-
kazujejo številne globoke vrtače. Pri Spodnjih Dupljah je znana kraška
jama, ki jo imenujejo Amešova jama. Jamo so izoblikovali podzemeljski
vodni tokovi v konglomeratnih in delno tudi v glinastih plasteh, vloženih
med konglomerat. Glino med konglomeratom pri Zgornjih Dupljah je na
mojo prošnjo preiskal S e r c e 1 j in našel v njej le pelodna zrna bora in
smreke, kar kaže po njegovem mnenju na hladnejše podnebje. Popolna
odsotnost peloda terciarnih drevesnih vrst kaže, da spadata glina in na
njej ležeči konglomerat v pleistocen. Konglomerat pod ghnasto plastjo
uvrščam zaradi podobnosti s sestavo zgoraj ležečega konglomerata prav
tako v pleistocen. Na tem območju ne poznamo nobenih više ležečih kon-
glomeratnih zasipov. Zato štejem zasip v Voj vodnem borštu v najstarejši
14
pleistocen. Na podlagi tega lahko nadalje sklepamo, da pripada ves starejši
konglomeratni zasip najstarejšemu pleistocenu.
Ostanki starejšega konglomeratnega zasipa so ohranjeni tudi na sever-
nem obrobju Kranjskega polja med Olševkom in Cešnjevkom. Površje
zasipa je na višinah 468 do 442 m in je nagnjeno proti jugovzhodu. Sta-
rejši avtorji so imeli te terasne ostanke za pliocenske, vendar iz podob-
nosti v sestavi sklepam, da pripadajo istemu zasipu kot Vojvodni boršt.
Terase so pokrite z rjavo peščeno glino, pod glino pa je na mnogih krajih
SI. 3. Geološki presek nakelske doline
Fig. 3. Transverse geologie section across Naklo valley
15
SI. 4. Geološki presek Okroglo-Polica
Fig. 4. Transverse geologic section Okroglo-Polica
v grapah potokov viden apneni konglomerat. Iz nagnjenosti površja zasipa
sklepam, da ga je nanesla Kokra v najstarejšem pleistocenu.
Pod najvišjo teraso starejšega konglomeratnega zasipa leži 15 do 20 m
niže srednji konglomeratni zasip. Ta sestavlja teraso Dobravo pri Naklem
in široko teraso med Naklim in Kokrico. Cesta Naklo—Kokrica poteka
v vsej dolžini po tej terasi.
16
GEOLOŠKA SKICA BRDSKE IN LIPNIŠKE PLANOTE
PO TELLERJU , KUŠČERJU IN ŽLEBNIKU
GEOLOGIC SKETCH MAP OF BRDA AND LiPNICA PLAINS
ACCORDING TO TELLER , KUŠĆER AND ZLEBNIK
Najlepše so razgaljene konglomeratne in prodne plasti tega zasipa v so-
teski Save na jugozahodnem robu nakelske Dobrave (višina 450 do 437 m).
Zasip ne sestoji le iz konglomerata, ampak v spodnjem delu tudi iz zbi-
tega proda s konglomeratnimi vložki, ki leži na terciarni podlagi. Prod
je dokaj čist, saj vsebuje le 5 "/o melja in 17 ®/o peska. Njegova debelina
se povečuje od zahoda proti vzhodu, od 30 do 50 m.
Neposredno' na terciarni podlagi so prodniki zelo debeli, podobno kot
pri starejšem konglomeratnem zasipu. Više postajajo bolj drobni. V zgor-
njem delu zasipa pa nastopa v osrednjem delu Dobrave ponovno konglo^
merat z zelo debelimi prodniki in nezaobljenimi bloki do 1 m v premeru.
Konglomerat ni izrazito plastovit. Površje zasipa je v tem delu zelo strmo
nagnjeno proti vzbodu. Nastanka tega izredno debelozrnatega zasipa si ne
morem prav razlagati. Vsekakor je bila rečna energija v dobi akumulacije
tega zasipa vehko večja od današnje, pa tudi transportna razdalja je bila
mnogo manjša, ker se sicer ne bi mogli ohraniti nezaobljeni bloki.
Med prodniki v konglomeratu tega zasipa je opaziti zaobljene kose
apnenega konglomerata, ki lahko izvirajo le iz starejšega konglemeratnega
zasipa, kajti na tem območju ni podobnih konglomeratov niti v terciarnih
niti v triadnih skladih. Se jasneje dokazuje to trditev konglomeratni blok
z navpično postavljenimi plastmi, ki, sem ga našel v vrtači tik pod ježo
najvišje dobravske terase starejšega konglomeratnega zasipa. Blok leži
v vodoravnih konglomeratnih plasteh srednjega konglomeratnega zasipa
in se je odtrgal od strme stene najvišje terase v dobi akumulacije sred-
njega konglomeratnega zasipa.
Zaobljeni kosi in bloki starejšega konglomerata v srednjem konglome-
i-atnem zasipu dokazujejo, da je le-ta samostojna tvorba, ne pa le erozij-
ska terasa v tako imenovanem >vstarejšem zasipu<^.
Razen tega je s tem dokazano, da je bil starejši konglomeratni zasip
že pred akumulacijo srednjega konglomeratnega zasipa sprij et. Konglo-
merat se je torej cementiral v dobi erozije, ko so bile za to ugodne raz-
mere. Sprijemanje proda je vehko intenzivnejše pri višjih temperaturah,
kar dokazujejo najmlajše terase ob Soči, Neretvi in Morači, ki so popol-
noma sprijete. Zato sklepamo, da je erozija delovala v topHh medledenih
dobah. V glacialih cementa ci j a ni bila možna zaradi mrzlega podnebja
in sorazmerno kratke dobe. Večina raziskovalcev pleistocena je namreč
prepričana, da so bile medledene dobe mnogo daljše kot ledene.
Najmlajši prodni zasip, katerega würmska starost je na Sorškem in
Ljubljanskem polju dokazana, še ni sprijet, ker v poledenitveni dobi niso
bili ugodni pogoji za cementacijo, postwürmska doba pa je bila prekratka,
da bi se lahko sprij el.
Terciarna podlaga srednjega konglomeratnega zasipa v nakelski Do-
bravi je na višini 410 do 390 m, pod najvišjo dobravsko teraso pa na
\0šini 445 m. Nenaden padec površja terciarnih plasti pod ježo terase kaže,
da je Sava pred pričetkom nasipanja srednjega konglomeratnega zasipa
poglobila svojo strugo 30 m globoko v terdame plasti, potem ko je pre-
rezala ves starejši konglomeratni zasip. Srednji konglomeratni zasip je bil
odložen severno od starejšega, kar kaže, da se je tok Save premaknil proti
severu, proti nakelski dolini. Terasa na desnem, južnem bregu Save pri
2 — Geologija 14	17
Zgornji Be&nici sestoji iz starejšega konglomeratnega zasipa. Nad njo ni
nobene konglomeratne terase, kar je precej zanesljiv dokaz, da pripada
najstarejšemu konglomeratnemu zasipu.
Srednji konglomeratni zasip med NakHm in Kokrioo strmo pada od
zahoda proti vzhodu. Na zahodnem robu leži njegovo površje na višini
437 m, na vzhodnem robu pri Rupi pa na višini 405 m. Strmec površine
doseže na zahodnem robu 42 %o, kar je popolnoma nenormalno. Tako
vehk strmec je lahkoi nastal le s tektonskim premikanjem. Iz istega vzroka
ima enako velik strmec tudi vzhodni del nakelske Dobrave. Vzhodni del
terase med zaselkom Frančelni in Rupo je normalno nagnjen proti vzhodu
(strmec 10 %o). Smer naklona terase kaže, da je zasip odložila Sava.
Terasa je prekrita s plastjo rjave peščene gline s preperelimi porfir-
skimi prodniki. Na zahodnem robu je glinasta plast debela okrog 3 m.
Konglomerat pod njo je na zahodnem robu terase nad Nakhm debel prek
25 m. Točne debeline ni mogoče ugotoviti, ker ni razgaljena terciarna
podlaga. Na vzhodnem robu, ob Rupovščici, je njegova debelina večja od
20 m. Terciama podlaga tudi ob Rupovščici ni nikjer razgaljena.
Terasa je močno zakrasela. Pogostne so vrtače, globoke do 10 m. Vzdolž
ceste Naklo—Kokrica poteka pHtva suha dolina. Površinskih tokov, v na-
sprotju z višjo teraso v Vojvodnem borštu, ni opaziti, kajti površje ter-
ciarnih plasti je znatno globlje kot v Vojvodnem borštu.
Pod srednjim konglomeratnim zasipom leži za 10 do 15 m niže mlajši
konglomeratni zasip. Predstavljajo ga ozki terasi pri Strahinju in Malem
Naklem na zahodnem robu Vojvodnega boršta (višina 430 do 420 m), ne-
koliko širša terasa vzhodno od Zej v nakelski dohni (višina 448 do 436 m),
majhen terasni ostanek pri Malem Naklem (višina 415 m), terasa pri
Okroglem (višina 415 m) ter široka terasa med Polico, Struževim, Kranjem
in Kokro (višina 413 do 398 m) (si. 3).
Pri Malem Naklem je opaziti številne pre vrnjene bloke starejšega
konglomerata med vodoravnimi plastmi nekoliko manj trdno sprij etega
konglomerata mlajšega konglomeratnega zasipa.
Tudi mlajši konglomeratni zasip je povsod prekrit s plastjo rjave pe-
ščene gline s preperehmi prodniki. Za razliko od starejših zasipov je manj
zakrasel; vrtač skoraj ni opaziti.
Terase so povečini normalno^ nagnjene. Terasa zahodno od Britofa ima
strmec 7 %o, terasa med Strahinjem in Žejami 13 %o, planota med Poh co in
Kranjem pa 7 do 8 %o. Terasa pri Okroglem ne kaže nobenega strmca
proti jugovzhodu, pač pa je nagnjena proti nakelski dohni. Konglomeratne
plasti so vodoravne, pri Struževem pa so nagnjene pod kotom 20® proti
jugo—jugovzhodu, kar lahko pripisujemo deltasti plastovi tosti ali pa tek-
tonskim premikom. Ti so povzročih, da se je terasa, katere površje je
prvotno padalo proti jugovzhodu, nagnila proti severozahodu in severo-
vzhodu. Le na ta način je mogoče razloižiti, da skoraj 2 km dolga terasa
nima nobenega strmca.
V teraso se je v neposredni bhžini vasi Okroglo vrezala še ena nižja
erozijska terasa tako na severovzhodni kot tudi na jugozahodni strani.
Tudi v široko teraso med nakelsko doHno, Kranjem in Kokro je vrezana
18
v mlajši konglomeratni zasip izrazita erozijska terasa. Njena ježa poteka
pod Zlatim poljem od doline Save proti dolini Kokre.
DebeHno' mlajšega konglomeratnega zasipa je mogoče ugotoviti le pri
Okroglem, kjer v soteski Save na višini 375 m prihajajo na površje ter-
ciarne plasti. Konglomerat je na tem kraju debel 40 m.
Terasa vzhodno' od 2ej je nagnjena proti jugu, iz česar lahko skle-
pamo, da pripada njen konglomerat nanosu Tržiške Bistrice.
Konglomerat terase pri Okroglem je nedvomno odložila Sava, kajti na
njenem desnem bregu na severnem vznožju Smarjetne gore ni nobenih
konglomeratnih teras. Sava je torej v dobi nasipanja mlajšega konglome-
ratnega zasipa tekla severno od današnje struge. Najverjetneje je tekla
po nakelski doHni ; v savski soteski med izlivom Tržiške Bistrice in Okrog-
lim namreč ni niti sledov mlajšega konglomeratnega zasipa.
Na desnem bregu Save sestoje zgornji deli pobočij iz starejšega in sred-
njega konglomeratnega zasipa, ki leži na si vid, in na levem bregu iz enakih
konglomeratnih zasipov. Tržiška Bistrica se je izlivala v Savo^ v dobi nasi-
panja srednjega konglomeratnega zasipa povečini južno' od 2ej, občasno
pa že pri Podnartu. Reka je potem, ko je zasula s prodom vso ravnino
med Dupljami in Lešnioo, pogostoi menjavala svojo strugo. Prodni zasip
prekriva osrednji del nakelske doline ter oba bregova Tržiške Bistrice.
Pri Zejah je njegovo površje 8 m pod površjem mlajšega konglomeratnega
zasipa, pri Struževem pa okrog 20 m.
Prvotno površje prodnega zasipa je ohranjeno na bregu Tržiške Bistrice
(višina prodne terase pri Zg. Dupljah 458 m, južno od 2ej 427 m), v prodni
terasi pri Polici (višina 405 m) ter pri Struževem (višina 395 m) (si. 4).
V prvotni zasip si je Tržiška Bistrica po končanem zasipanju vrezala
strugo, ki je pri PoHd 25 m globoka, pri Struževem pa več kot 30 m. Pri
Polid si je vrezala epigenetsko' dolino v konglomerat mlajšega konglome-
ratnega zasipa, v prodni zasip južno od Police pa si je vrezala še eno
teraso. Pri Struževem opazimo celo dve nižji terasi v prodnem zasipu.
Severozahodno od Naklega p'ostaja struga vedno plitvejša in končno izgine.
Nastanka doline nikakor ni mogoče pripisati kakemu potoku iz Voj-
vodnega boršta, kot domneva S if r er (1963). Po podatkih opazovanj
poniknejo vsi potoki, ki pritečejo od Dupelj in Strahinja, v prodni zasip.
Le ob največjih nalivih teče voda po suhi dolini do Struževega, vendar
le zelo' kratko dobo. Zdi se mi nemogoče, da bi občasni potok vrezal tako
globoko dohno, ki pri Polici seže celo v konglomerat. Razen tega kaže to-
pografska karta 1:25.000, da poteka struga zahodno od Naklega tik pod
nakelsko Dobravo, ne pa iz smeri Strahinja.
Strmec prodnega zasipa, ki sem ga izračunal po ohranjenih ostankih
nekdanjega površja terase, je med Zgornjimi Dupljami in Zejami 10 %o,
med Tržiško Bistrico in Polico 6 %o, med Polico in Struževim pa 7,8 %o.
V prodni zasip je med Zejami in Struževim vrezana precej globoka dolina,
ki ima znatno večji strmec.
Debeline zasipa v nakelski dohni ni mogoče natančno oceniti, ker ni
nikjer razgaljena terdarna podlaga, verjetno je enaka kot na desnem bregu
Bistrice, kjer doseže 35 m. Verjetno leži prodni zasip v vsej nakelski do-
19
lini neposredno, na terciarnih plasteh, kot na desnem bregu Tržiške Bi-
strice.
V fazi erozije po končanem nasi pan j u mlajšega konglomeratnega za-
sipa se je reka (verjetno Sava) skozi konglomerat zarezala v terciarno
podlago. Kako globoko je segla, ni znano, ker pod prodnim zasipom ni
izdankov terciarnih plasti.
Eroziji je siedilo' nasipanje proda v nakelski dolini, vendar prodni zasip
ni segel do nivoja najmlajše konglomeratne terase. Iz gradiva prodnega
zasipa ni mogoče sklepati, ali ga je nasula Sava, ali Tržiška Bistrica, ker
sta si prodna zasipa Tržiške Bistrice in Save zelo podobna.
Pri nadrobnem ogledu velike gramozne jame pri Polici sem opazil, da
v njej prevladuje droben peščen prod, le na vrhu leži 2 m debela plast de-
belejšega proda. Enaka je sestava prodnega zasipa v najvišji savski prodni
terasi pod Ljubnim in pod Brezjami. Zato pripisujem prodni zasip v na-
kelski dolini savskemu nasipanju. Bistriški prod prodnega zasipa, npr. pri
Zej ah, je znatno debelejši. Tej domnevi v piid govori tudi dejstvo, da v
savski soteski med izlivom Tržiške Bistrice in Struževim ni opaziti nobe-
nih sledov prodnega zasipa, kot je ugotovil že Ilešič (1935). Približno
1 km nizvodno od izhva Tržiške Bistrice opazimo na strmem levem sav-
skem bregu ozko teraso na koti 400 m; sestoji iz konglomeratnih blokov
in proda. Terasa torej poi svoji nadmorski višini in sestavi pripada nekemu
mlajšemu prodnemu zasipu.
Sava se je pretočila v sedanjo strugo neposredno po končani akumu-
laciji, ko je zastila s prodom vso nake'lsko dolino. Akumulacijski fazi je
sledila erozija, ko so se reke zopet začele zarezovati v svoje lastne napla-
vine. Verjetno je pred pretočitvijo tekla po sedanji savski strugi med Pod-
nartO'm in Struževim Nemiljščica, ki je oblik'ovala tudi erozijsko teraso
v konglomeratu pod cerkvijo v Okroglem, katere površje je na koti 405 m.
Na severni strani konglomeratne terase pri Okroglem opazimo na isti
nadmo'rski višini enako teraso, ki jo pripisujemo savski eroziji v fazi
vrezovanja pred akumulacijo prodnega zasipa.
Eden od pritokov Nemiljščice je verjetno pritekel z leve strani v smeri
današnjega spodnjega toka Bistrice. V začetku erozijske faze se je vedno
globlje zadenjsko zarezo'val v prodno bariero, dokler se ta ni tako stanjšala,
da si je Sava utrla pot proti sedanji strugi. Tržiška Bistrica se je pretočila
nekoliko pozneje. Ko se je Sava že preusmerila v sedanjo strugo, je Tržiška
Bistrica še vedno tekla po nakelski dolini proti Struževemu, kjer se je
izhvala v Savo. Ta se je začela vrezovati vedno globlje, vendar je bilo
vrezovanje večkrat prekinjeno, zaradi česar je nastalo več teras. Pri
Okroglem leže pod jugozahoidnim robom konglomeratne terase tri prodne
terase. Najvišja leži na višini 395 m, torej 10 m niže kot prodna terasa pri
Polici. Njihov nastanek je pripisati kratkim fazam nasi pan j a v dobi vrezo-
vanja po končani akumulaciji prodnega zasipa. Podobne terase zasledimo
na več krajih ob Savi nad izlivom Tržiške Bistrice, pa tudi pod Kranjem.
Obenem z vrezovanjem Save se je začela zadenjsko zarezovati tudi
Tržiška Bistrica. Zarezovanje je napredovalo od Struževega proti Naklemu
in Zej am. Na ta način si je Tržiška Bistrica v spodnjem delu toka močno
povečala strmec, zato je začela v zgornjem toku nasipa ti, da je izravnala
20
svoj strmec. Zarezovanje je bilo, podobno kot v dolini Save, večkrat pre-
kinjeno, kar kažeta dve izraziti terasi v prodnem zasipu pri Struževem,
medtem ko je pri Polici razvita le ena terasa. To kaže, da se je pri Polici
erozija pojavila z določeno časovno zakasnitvijo (manjka ena erozijska te-
rasa), medtem ko se pri 2ejah erozija sploh še ni uveljavila, ampak je reka
še nasipala. Ob nekem zelo visokem stanju, ko se je Bistrica široko razlila
po prodni ravnini med Zejami in Dolenjo vasjo, se je preusmerila proti
današnji strugi po isti poti kot prej Sava.
Pleistocenski zasipi med Podnartom in Radovljico
Pri opisu pleistocenskih zasipov nad Podnartom sem se opiral na lastna
opazovanja, delno pa tudi na izsledke Kuščerja in Šifre rja, kajti
ozemlja nisem nadrobno^ kartiral.
Po Sifrerju (1963) je najstarejši konglomeratni zasip ohranjen le
severno od Save na najvišjih gi-ebenih gričevja nad Tržiško Bistrico in
Zgošo. Po nadmorski višini in po kartiranju uvrščam v ta zasip tudi kon-
glomeratno teraso pri Rovtah (kota 483 m), Poljščico (kota 484 m) ter
Zgornjo Dobravo (kota 500 m).
Sif rer je prištel srednjemu konglomeratnemu zasipu terase pri Ceš-
njici. Spodnjo, Srednjo in Zgornjo Dobravo ter teraso- nad Ljubnim. Toda
Zgornja Dobrava je ločena od Srednje z izrazito ježo. To kaže, da pripada
starejšemu konglomeratnemu zasipu.
V Radovljiški kothni sta del istega zasipa Lipniška in Brdska planota.
2e Kuščer (1955) je domneval, da pripada Lipniška planota (višina
540 m) višjemu nivoju kot Bratranca (višina 513 m), ki jo je S if rer štel
k najmlajši konglomeratni terasi. Preperele morene na Brdski planoti
je Sifrer uvrstil v riško poledenitveno dobo, za morene na Lipniški
planoti pa je domneval, da so verjetno iste starosti. Prav tako je imel
za riške morene na Bratranci in Ledevnici, čeprav leže znatno niže kot
na Brdski in Lipniški planoti.
Nejasnosti v Sifrerjevih izvajanjih so me spodbudile, da sem si ozemlje
na desnem bregu Save ogledal nadrobneje. Na Brdski in Lipniški planoti
sem našel dva samostojna konglomeratna zasipa, srednjega in mlajšega.
Na srednjem konglomeratnem zasipu leže morene, ki so pokrite z debelo
plastjo rdečkasto rjave gline, iz katere mole le posamezni porfirski bloki,
ki dosežejo do- 2 m premera. Imenujem jih hribske morene (po zaselku Na
hribu). Morene so morfološko jasno izražene; na Brdski planoti sestoje iz
njih kopasti griči s kotami 567 m, 552 m in 551 m. Na Lipniški planoti so
hribski mor enaki nasipi najlepše izraženi v dveh kopastih gričih s koto
540 m, kjer štrle iz preperine številni porfirski bloki. Pod morenami je
na obeh planotah trdno sprijet konglomerat. Nastanek moren si razla-
gamo na ta način, da se je ledenik pai svojem napredovanju povzpel na
prod, ki so ga ledeniški potoki v dobi stagniranja ledenika nasuli pred
čelnimi morenami. Ugovor, da hribske morene morda pripadajo mlajši
poledenitveni dobi, je lahko ovreči, kajti konglomerat in na njem ležeče
morene so odrezani proti niže ležeči terasi mlajšega konglomeratnega za-
21
sipa s strmo ježo, v kateri prihaja na površje tuf. Posebno lepo je to vidno
severno od kote 551 m na Brdski planoti in v ježi terase na južnem robu
Lipniške planote.
Niže ležeči mlajši konglomeratni zasip je na južnem robu Lipniške
planote že popolnoma sprijet, prav tako tudi nad Kolnico. Na severnem
robu terase nad Kolnioo je pri koti 488 m razgaljen v ježi še skoraj nespri-
jet prod, vendar je možno, da pripada prodnemu zasipu in je samo prislo-
njen ob konglomeratni zasip. Povsod drugod sestoji ta terasa iz konglo-
merata, ki pa je nekoliko manj trdno sprijet kot konglomerat višje terase.
Prodniki mlajšega konglomeratnega zasipa v terasi nad Kolnioo so
drobni in slabo zaobljeni. Med drobnozmati konglomerat so na mnogih
krajih vložene plasti z izredno debelimi prodniki ter bloki do 2 m v pre-
meru. V terasi na južnem robu Lipniške planote je konglomerat sicer
precej debel, vendar tako vehkih blokov tam ne opazimo. Slaba zaoblje-
nost prodnikov in vehki bloki v konglomeratu kažejo na kratko trans-
portno razdaljo ter bližino- moren, odkoder so ledeniški potoki odnašali
material ter ga že na kratko razdaljo zopet odlagali.
Konglomeratni zasip nad Kolni co je v zvezi z morenskim nasipom, ki
se razprostira med starimi morenami Na hribu in mlajšo moreno na Do-
bravi. Morenski nasip imenujem brdsko moreno (po zaselku Brdo). Zvezo
med teraso in moreno je ugotovil že Sifrer. Brdska morena je nekoliko
manj preperela kot stare hribske morene na Brdski in Lipniški planoti,
zato so ohranjeni na površju razen porfirskih tudi apneni bloki. V vseku
ob poti od Lancovega proti zaselku Na hribu je morena razgaljena, v njej
pa sem opazil številne apnene oražence.
Površje mlajšega konglomeratnega zasipa pada od kote 520 m nepo-
sredno pod morenskim nasipom do kote 495 m nad Kamno gorico, kjer je
nekohkoi nižje kot Bratranca (kota 513 m). Vendar moramo upoštevati, da
leži na tej terasi vsaj 10 m debela morena, torej je površje pod njo ležečega
konglomeratnega zasipa na višini okrog 500 m. Iz tega sledi, da so zasipi
nad Kolnioo, na južnem robu Lipniške planote in na Bratranci enaki ne le
po sestavi, temveč tudi po miorfologiji. Nadaljnji sklep, ki sledi iz tega, je,
da pripada više ležeči konglomeratni zasip na Brdski in Lipniški planoti
srednjemu konglomeratnemu zasipu. Ce uvrstimo morene na Bratranci in
brdsko moreno v riško poledenitveno- dobo, tedaj so više ležeče hribske
morene na Brdski in Lipniški planoti mindelske (si. 5),
Mlajši konglomeratni zasip se nadaljuje vzhodno od Bratrance, kjer je
prekrit z moreno, v konglomeratni terasi zahodno od Mošenj in v brez-
janski terasi. Po sti'mem zahodnem delu brezjanske terase je sklepal
Sifrer na bližino' ledenika.
Na robu terase pri Brezjah so v gramozni jami lepo razgaljene plasti
mlajšega konglomeratnega zasipa. Zgoraj prevladuje zelo debel in že po-
polnoma sprijet konglomerat, spodaj, neposredno na terciarnih plasteh,
pa leži droben in zelo malo sprijet prod.
Na desnem bregu Save je mlajši konglomeratni zasip ohranjen v terasi
pri Prezrenju in v malem terasnem ostanku pri Poljščici, Ta terasa se na-
daljuje v terasi južno od Bistrice. Med Kamno gorico in Prezren jem ta
zasip na desnem bregu Save ni nikjer ohranjen.
22
Ob brdsko moreno je na Brdski planoti prislonjena würmska morena,
iz katere sestoji Dobrava. Imenujem jo dobravsko-šmidolska morena. Na
levem bregu Save je namreč dobravski moreni ekvivalentna šmidolska
morena. Na površju morene so pogostni apneni in porfirski bloki, v cest-
nem vseku iz zaselka Na hribu v Lancovo pa je morena s številnimi
oražend lepo razkrita. Proti jugovzhodu prehaja v prodni zasip, ki pa je
ohranjen le v neznatnih terasnih ostankih v Lancovski dolini (višina
490 m), prislonjenih ob mlajši konglomeratni zasip.
Na levem savskem bregu so po Kuščerj evem (1955) opisu enake
razmere. Prodni zasip se nadaljuje od šmidolskih moren v prodni terasi
južno od Bratrance (kota 487 m) na drugi breg Zgoše (višina 480 m) in prek
Mošenjskega potoka ob južnem robu brezjanske terase (višina 470 do 463 m)
v ljubensko teraso (višina 451 m). Prodni zasip pod Brezjami in v Ijuben-
ski terasi je zelo droben, prav tako kot v nakelski dolini.
Iz opisa, ki sem ga podal, je vidno, da so srednji in mlajši konglome-
ratni zasip ter prodni zasip v tesni zvezi z ustreznimi morenami. Nikjer pa
niso ohranjene morene, ki bi ustrezale starejšemu konglomeratnemu za-
sipu. Za ostale tri zasipe pa lahko trdimo, da tvorijo z ustreznimi more-
nami glaciofluvialne sisteme.
Najmočneje so reke nasipale neposredno pred čelnimi morenami, kjer
se je odlagal ves debelejši material, vendar samo v dobah, ko se je ledenik
topil in so ledeniške reke močno narasle. Verjetno so reke nanesle večji
del zasipov v dobah rahlega umikanja ledenikov, ko so močno narasle in
so odnašale vehke množine materiala iz moren ter ga nato odlagale. V
mrzlejših obdobjih, ko je ledenik napredoval, so reke upadle in nanašale
le drobnejši material, ki so ga odložile že po kratki razdalji. V mlajšem
konglomeratnem zasipu nad Kolnico v neposredni bližini brdske morene
se menjavajo plasti konglomerata iz zelo drobnih slabo zaobljenih prod-
nikov in plasti konglomerata z bloki do 2 m premera. Enako menjavanje
plasti opazimo tudi v Bratranci in celo v nakelski Dobravi, ki je oddaljena
od ustreznih hribskih moren na Lipniški planoti 10 km. Vsekakor je mogla
Sava prenašati do 1 m debele bloke, kakršni so v nakelski Dobravi, le
z zelo veliko vodno< energijo.
Tej domnevi v prid govore tudi razmere v Radovljiški kotlini. Tam leže
morene skoraj povsod na prodnih in konglomeratnih zasipih, kar kaže, da
so le-ti nastah tedaj, ko je ledenik stagnira! ali pa se rahlo umikal, nato
pa je ob višku poledenitve prekril pred seboj ležeče prodne naplavine.
Razmere v Radovljiški kotlini in nizvodno v savski dolini kažejo, da se
je prod v manjši meri odlagal tudi v interstadialih in v postwürmski dobi.
V Radovljiški kotlini so po Kuščerjevih (1955) ugotovitvah nastale v
enem od würmskih interstadialov deltaste plasti III. terase. V savski dolini
so po Ilešiču (1935) med Radovljico in Kranjem ohranjene številne
postwürmske prodne terase. Nastale so v obdobjih, ko je erozija stagnirala
in je Sava nasula tanke plasti proda.
Verjetno so reke občasno nanašale prod tudi v intergladalnih obdobjih
v presledkih med splošnim poglabljanjem. Debehna prodnih naplavin, ki
so jih reke odložile v teh presledkih, je bila majhna. V gladalni dobi, ko
23
SI. 6. Shematski prikaz razvoja konglomeratnih in prodnih zasipov na Sorškem
polju
Fig. 6. Schematic presentation of the development of the conglomerated and
gravel fills on Sorsko polje
24
25
so reke začele močneje nasipati, so postopno popolnoma prekrile vse
prodne terase, ki so- nastale v fazi erozije; zato niso nikjer vidne.
Nastanek debelih konglomeratnih plasti v Vratih, Kotu in Kranjski
gori, ki jih je Rakovec (1949) uvrstil v zadnji interglacial, še ni po-
jasnjen. Po Rakove u se je zadnji interglacial začel z erozijo, ki ji je
sledilo nasipanje, nato pa se je pred würmsko poled eni tvijo zopet uvelja-
vila erozija. V akumulacijski fazi med obema erozijskima fazama so bile
v riško-würmskem interglacialu odložene debele plasti proda. Ni pa nujno,
da je bilo nasipanje v tej fazi tako močno v vsej dolini Save. Veliko debe-
hno plasti proda lahko pripisujemo lokalnemu grezanju visokoalpskih
dolin v tej fazi.
Pleistocenski zasipi na Kranjskem in Sorškem polju
Konglomeratne zasipe teras, ki so severozahodno cd Kranja na površju,
prekriva na Kranjskem in Sorškem polju prodni zasip. V osrednjem delu
Kranjskega in Sorškega polja so po podatkih vrtanja vložene med kon-
glomerat in prod plasti rjave peščene gline s preperelimi porfirskimi
prodniki, ki predstavljajo ostanek preperelega površja starejših zasipov.
Najgloblje plasti rjave peščene gline s preperelimi prodniki sem zasledil
v vrtini S-24 v Drulovki na višini 274 m, v vrtini S-26 pod Žerjavko na
višini 292 m, v vrtini S-20 severno od Trate na višini 330 m in v vrtini
v Brniku na višini 315 m. Ti podatki kažejo, da se nekdanje površje sta-
rejšega konglomeratnega zasipa dviga od sredine polja proti Zejskemu
hribu in Plani gmajni. Ce predpostavimo, da površje Zejskega hriba vpada
proti severu pod prodni zasip in oba mlajša konglomeratna zasipa ter
se nadaljuje v omenjene glinaste vložke, je v Zerjavki površje starejšega
konglomeratnega zasipa 80 m niže, v Drulovki pa 100 m niže. Za toliko se
je torej pogreznila sredina polja glede na Zejski hrib po odložitvi starejšega
konglomeratnega zasipa.
Jasno sliko o intenzivnosti grezanja na ozemlju med Drulovko in 2ej-
skim hribom bi dobili, če bi na tem območju izvrtali še nekaj vrtin (si. 6).
V dobi akumulacije starejšega konglomeratnega zasipa se je sredina
Sorškega polja enako intenzivno grezala kot njegov rob, kajti v Zejskem
hribu je pri Zejah zasip debel 15 m, pri Jeperci 20 m, v Zerjavki 16 m in
v Drulovki 17 m. Nasprotno pa se zdi., da se je osrednji del Kranjskega
polja močneje grezal kot obrobje, kajti na Plani gmajni je starejši konglo-
meratni zasip v vzhodnem delu debel 10 m, v zahodnem delu prek 10 m,
v vrtini S-28 v Brniku pa 40 m, vendar podatki te vrtine niso povsem
zanesljivi. Večanje debeHne zasipa pa lahko pripišemo tudi načinu odla-
ganja proda v kokrškem vršaju, ki je bil v severnem delu ob iztoku reke
iz ozke doline gotovo debelejši kot v južnem delu.
Terciarna podlaga pleistocenskih plasti leži v sredini Kranjskega in
Sorškega polja zelo globoko. Največjo globino doseže na Sorškem polju,
kjer so bile terciarne plasti ugotovljene v vrtini S-24 pri Drulovki na višini
257 m in v vrtini S-19 na Meji na višini 261 m. Osrednja kotanja na Sor-
škem polju se nadaljuje na Kranjsko polje, kjer je nekoliko plitvejša.
V vrtini S-32 pri Šenčurju je terciarna podlaga na višini 300 m, v vrtini
S-27 v Vogljah na 394 m, v vrtini S-28 pri Brniku pa na 275 m. Robovi
26
kotanje se precej strmo dvigajo proti zahodu, severu in jugu. Skupna de-
behna pleistocenskih plasti v osrednjem delu kotanje skoraj povsod pre-
sega 100 m.
Ko sta se Sava in Kokra zaradi splošnega dviganja ozemlja zarezali
v starejši konglomeratni zasip, je akumulaciji starejšega konglomeratnega
zasipa sledila erozija. Zaradi upogibanja sinklinale, v kateri je bil odložen
starejši konglomeratni zasip na Kranjskem in Sorškem polju, se je nagnilo
površje zasipa proti sredini polja. Površje Zejskega hriba in najvišje terase
v Plani gmajni pa kljub temu ne moremo enostavno podaljšati v ghnaste
vložke na sredini polja, kajti terasi sta na severozahodu, oziroma severo-
vzhodu omejeni z izrazito ježo. To kaže, da so tod potekale v erozijski
fazi dokaj globoke struge rek, ki jih lahko zasledujemo le na robovih
najvišjih teras, medtem ko njihovega nadaljevanja proti sredini polja ne
moremo zanesljivo ugotoviti. Stare rečne struge v osrednjem delu polja
bi bilo iskati na krajih, kjer v vrtinah ni bilo glinasto prodne plasti, ki
predstavlja preperelo površje zasipa. V erozijski fazi je namreč reka na
krajih, kjer je vrezovala svorjo strugo, to plast odnesla.
Na Kranjskem in Sorškem polju verjetno pripadajo srednjemu konglo-
meratnem zasipu konglomeratne in prodne plasti med najnižjim glinasto
prodnim vložkom in naslednjim višjim. Na Sorškem polju bi bilo mogoče
uvrstiti v ta zasip prodne in konglomeratne plasti v vrtini S-23 v globini
od 56 do 95 m, v vrtini S-20 pa od 13 do 32 m. Površje zasipa je torej
v vrtini S-23 na višini 316 m in v vrtini S-20 na 359 m, medtem ko je pri
Gorenji vasi zasip ohranjen na površju na višini 360 m. Navedeni podatki
kažejo, da se je površje zasipa po njegovi odložitvi nagnilo proti sredini
polja podobno kot pri starejšem konglomeratnem zasipu, kjer sta ga po-
zneje prekrila mlajši konglomeratni in prodni zasip.
Na Kranjskem polju razmere niso popolnoma jasne. Prodni vršaj Kokre
prekriva ves mlajši konglomeratni zasip in leži na severnem robu Plane
gmajne neposredno na obeh starejših konglomeratnih zasipih. Zato je in-
terpretacija razvoja pleistocenskih plasti na tem območju problematična,
kajti mlajši prodni pokrov prekriva stik med mlajšim in srednjim kon-
glomeratnim zasipom. Po analogiji z razmerami na Sorškem polje skle-
pamo, da vpada srednji konglomeratni zasip Plane gmajne proti severu
P'od mlajši konglomeratni zasip. Ta ga je prekril potem ko se je površje
srednjega konglomeratnega zasipa zaradi tektonskega delovanja nekoliko
nagnilo proti severu (si. 7).
V	vrtinah S-28 v Brniku, S-32 v S^enčurju in S-27 v Vogljah je bilo
ugotovljenih po več glinastO' prodnih plasti. Zgornje prodne in ghnaste
plasti, do globine 10 do 15 m pod površjem, sem uvrstil v prodni zasip;
prod med glinastimi plastmi je namreč tu povsem nesprijet, medtem ko so
v globlje ležečih prodnih plasteh pogostni konglomeratni vložki.
V	vrtinah S-27, S-32 in V-I/48 (na aerodromu v Brniku) se v globljih
plasteh pojavlja le ena izrazita plast gline s prodniki, zato ni mogoče
zanesljivo ugotoviti, če so razviti vsi trije konglomeratni zasipi. Vsekakor
pa lahko- uvrstimo v srednji konglomeratni zasip konglomeratne in prodne
plasti neposredno pod glinasto prodno plastjo, ki leži v vrtini S-27 v glo-
bini 41 m, v vrtini S-28 pa 21 m pod površjem.
27
SI. 7. Shematski prikaz razvoja konglomeratnih in prodnih zasipov na Kranjskem
polju in Plani gmajni
Fig. 7. Schematic presentation of the development of the conglomerated and
gravel fills on Kranjsko polje and Plana gmajna
Površje srednjega konglomeratnega zasipa je na severnem robu Plane
gmajne na višini 363 do- 368 m, v vrtini V-1, 48 na višini 362 m, v vrtini
S-32 371 m, medtem ko je v vrtini S-27 zelo globoko, na višini 328 m.
Površje srednjega konglomeratnega zasipa se po teh podatkih sodeč
skoraj vodoravno nadaljuje iz Plane gmajne proti severu, kjer ga pre-
krivata mlajši konglomeratni in prodni zasip. Le proti severozahodu v
smeri Vogelj je nekoliko strmeje nagnjeno.
Na rjavi peščeni glini s porfirskimi prodniki preperelega površja sred-
njega konglomeratnega zasipa leži mlajši konglomeratni zasip. Ta je na
Kranjskem polju in v osrednjem delu Sorškega polja prekrit s prodnim
zasipom, le v zaho'dnem delu Sorškega polja v Smrekovi in Veliki Do-
bravi ter vzdolž Save med Prašami, Zejami in Svetjem se dviga nad
prodni zasip. Proti severu vpada mlajši konglomeratni zasip Velike Do-
brave pod prodni vršaj Save. Zasip pada proti jugovzhodu od višine 365
do 355 m. Strmec zasipa je 5 %o. V skrajnem severnem delu je površje po-
polnoma ravno in vpada pod prodni zasip. Po podatkih vrtin S-20 in S-18
je na površju 2,3 do 3,1 m debela plast rjave peščene ghne, pod njo pa
se menjavajo prodne in konglomeratne plasti. Mlajšemu konglomerat-
nemu zasipu prištevam le prodne in konglomeratne plasti do najvišjega
ghnasto prodnega vložka, ki leži v vrtini S-20 v globini 13 m.
Istemu zasipu pripada tudi terasa na ozemlju med Prašami, Mavči-
čami, Mošami, Podrečo, Zejami in Svetjem. Terasa se dviga do 5 m nad
prodni zasip, proti severu pa vpada pod njega. Terasa je namreč med
Mavčičami in Prašami rahlo nagnjena proti severu in je zato razumljivo,
da jo pri Prašah prekriva prodni zasip, ki je močno nagnjen proti jugu
(strmec 6%o). Pri Mavčičah je površje prodnega zasipa okrog 3m niže od
konglomeratne terase, prav tako tudi pri Podreči, medtem ko je višinska
razHka pri Zejah 5 m. Od Mavčič proti Podreči je mlajši konglomeratni
zasip strmeje nagnjen (strmec 6 %o), zato je višinska razlika med konglo-
meratnim in prodnim zasipom konstantna. Med Podrečo in Svetjem ni
opaziti nobenega strmca površja, kar kaže, da se je nagnilo proti severu,
oziroma se je južni rob dvignil. V skladu z dvignjenim južnim robom se
poveča višinska razlika med prodnim in konglomeratnim zasipom na
5 m. V prid teze o nagibanju konglomeratnega zasipa govorijo tudi rahlo
proti severu nagnjene konglomeratne plasti pri smledniškem mostu, ki
leže na terciarni sivici. Zasip prekriva rjava peščena glina, debela 2 do 3 m.
Debelina zasipa je znana le na južnem robu med Zejami in Svetjem,
kjer se nad Savoi in Soro kaže terciarna sivica. DebeHna niha od 15 do
24m. V osrednjem in severnem delu terase ni podatkov o debehni tega
zasipa, ker v savski soteski nisem zasledil nobenih glinasto prodnih vložkov
med konglomeratnimi plastmi, po katerih bi mogel sklepati na njegovo
debelino. Verjetno so bili ti vložki zaradi erozije pred nasipanjem mlaj-
šega konglomeratnega zasipa odneseni.
V osrednjem in severnem delu Sorškega polja ter na Kranjskem
polju severno od Plane gmajne je mlajši konglomeratni zasip prekrit
z največ 10 m debelo plastjo proda. Prodni zasip je debelejši le v fosilni
savski strugi, ki pofbeka od Drulovke proti Jeperci, in verjetno v stari
kokrški strugi, katere potek ni točno znan (si. 8).
29
Iz podatkov vrtanja vidimo, da je pod prodnim zasipom povsod, razen
v fosilnih strugah, ohranjeno preperelo ghnasto površje mlajšega konglo-
meratnega zaisipa. Preperina pa je tanjša kot v Vehki in Smrekovi Dobravi,
kjer mlajši konglomeratni zasip ni prekrit s prodom. Stanjšanje vrhnje
glinaste plasti je mogoče razlagati z rahlo bočno erozijo, med katero je
reka odnesla del preperele plasti, potem ko je zapolnila s prodom staro
strugo in se na široko razlila po polju. Sele na to, nekoliko erodirano
površje, je odložila prod.
Severno od Meje in na Kranjskem polju leži prodni zasip na nestanj-
šani glinasti plasti, ki prekriva mlajši konglomeratni zasip. Razlog za
to je iskati v zelo položnem površju reliefa na tem območju. Ko se je reka
razhla iz ozke in strmo nagnjene dohne nad Kranjem, je le odlagala in
si sčasoma nasula dokaj strm vršaj.
Po končanem nasipanju mlajšega konglomeratnega zasipa sta začeh
Sava in Kokra močno erodirati. Na Sorškem polju si je v tej dobi Sava
vrezala v konglomerat 35 do 40 m globoko strugo, ki je potekala, kot je
pokazalo vrtanje od Drulovke prek vrtin S-24, S-23, S-15 in nato med
Senico in Jeperco do Sore. Južno od Jeperce in Senice je erozija odstranila
ves konglomerat starejših zasipov in je stara struga vrezana v terciarne
plasti.
Na Kranjskem polju je bilo mogoče ugotoviti zasuto staro strugo, ki
jo je verjetno izdolbla Kokra, le pri Dragočajni, njenega nadaljevanja proti
severu in jugu pa ne poznamo zanesljivo. Vsekakor je možno, da je stara
struga, Kokre potekala v bližini današnje savske struge proti Primsko^
vemu, kjer se kanjon Kokre precej razširi in na levem bregu ni več opa-
ziti konglomerata, ampak le prodni nanos.
Vrezovanje je bilo posledica splošnega dviganja ozemlja, ki pa je bilo
zelo neenakomerno. Na Kranjskem in Sorškem polju se je najbolj dvigalo
obrobje, verjetno zaradi sinkhnalnega upogibanja terciarnih in na njih
ležečih pleistocenskih plasti. Dokaz za taka tektonska premikanja je de-
formirano površje mlajšega konglomeratnega zasipa.
Vrezovanju je sledilo zasipanje, ki ga je povzročilo bodisi stagniranje
v dviganju, rahlo grezanje ozemlja ah pa poledenitev. V dobi zasipanja so
reke zapolnile stare struge, se nato na široko razlile in odložile obsežne
vršaje.
Največji obseg zavzemajo naplavine prodnega zasipa na Kranjskem in
Sorškem polju v starih vršajih Save in Kokre. Po podatkih vrtin skle-
pamo, da je prodni zasip na Sorškem polju povečini tanek in prekriva
preperelo površje mlajšega konglomeratnega zasipa. Prodni zasip pa je
znatno debelejši v stari savski strugi, ki si jo je Sava vrezala v ero'zijski
fazi po končani akumulaciji mlajšega konglomeratnega zasipa. Med Je-
perco in Senico, kjer leži ta zasip neposredno na terciarnih plasteh, je
debel do 38 m. V vrtini S-14 pri Senici leži pod prodom 3,3 m debela
plast šote, ki ji S e r c e 1 j po sestavi peloda pripisuje interglacialno ah
interstadialno starost, najverjetneje pa pripada zadnjemu interglacialu,
ker ne vsebuje nobenih starejših elementov. Pod šoto leži okrog 3 m debela
plast peska z neapnenim prodom, pod njim pa sivica. Prod nad šoto je
vsekakor mlajši od zadnjega interglaciala, torej je würmske starosti (si. 9).
30
v osrednjem delu Sorškega polja v stari zasuti savski strugi ni mogoče
v vrtinah vedno zanesljivo ločiti prodnega od starejših zasipov, ki pove-
čini niso sprijeti. Edina opora za razlikovanje je značilna siva barva p'rod-
nega zasipa, medtem ko so starejši zasipi svetlo sivi, rumenkasti in ru-
menkasto rjavi. Razen tega vsebuje prod starejših zasipov pogostne vložke
konglomerata, pa tudi prod je zelo močno zbit, kar se je pokazalo- v po-
časnejšem napredku vrtanja.
Po podatkih vrtine S-24 pri Drulovki je prodni zasip debel 42 m, seveda
če je bila meja s konglomeratnim zasipom pravilno določena.
Stara zasuta savska struga poteka po podatkih vrtin in kartiranja od
Drulovke, kjer je široka le nekaj sto metrov, prek vrtin S-24, S-23, S-15
proti Jeperci in Senici, kjer se razširi na 1200 m. V vrtini S-19 na Meji je
bilo zgoraj 6 m proda, pod njim pa je bil konglomerat. Stara struga torej
poteka bodisi med cesto in to vrtino, ali pa med vrtino S-19 in Prašami.
Bolj verjetno je, da poteka vzhodno od vrtine S-19, kajti podaljšana os
stare struge od Drulovke prek vrtin S-24 in S-23 poteka 200 m vzhodno
od vrtine S-19. Približno 200 m od vrtine S-16 proti Jeperci je v gramozni
jami opaziti na strani, ki je obrnjena pTO-ti cesti, konglomerat že okrog
2 m pod površjem, medtem ko sestoji nasprotna stena gramoznice le iz
proda do dna 6 m globoke jame. Gramozna jama je torej izkopana v desni
breg stare zasute savske struge.
Ko je Sava popolnoma zasula svojo strugo, se je na širokoi razlila po
polju in odložila prodni vršaj na tektonsko že пекоИко- premaknjen mlajši
konglomeratni zasip. Prodne naplavine niso bile odložene samo v smeri
Jeperce, ampak tudi p-roti Skof ji Loki, kjer doseže prod debelino 10 m. Tu
leži prod na glinastih plasteh zahodnega obrobja polja.
Na severnem in južnem obrobju Sorškega polja leži prodni zasip niže
kot mlajši konglomeratni zasip, medtem ko ga v osrednjem delu polja
prekriva. Ta pojav si je mogoče razlagati le z upogibanjem mlajšega kon-
glomeratnega zasipa proti sredini ter z relativnim dviganjem obrobja in
grezanjem osrednjega dela. Zasip se je upognil v erozijski fazi po kon-
čanem zasipavanju, ko se je celotno ozemlje dvigalo.
Povprečen strmec vršaja je 4 %o, torej je enak kot med РоИсо in Šmart-
nim pri Kranju.
Na Kranjskem polju stare struge Kokre ni mogoče zanesljivo^ slediti.
Le pri Dragočajni sem našel na levem savskem bregu, ki je sicer zgrajen
iz konglomerata, ozko, s prodom zapolnjeno strugo. Njeno dno leži nekaj
metrov nad rečnoi gladino. Skoraj gotovo je ta stara struga nekdanja
struga Kokre, ki poteka od tod verjetno v neposredni bližini sedanje sav-
ske struge proti Primskovemu, kjer se verjetno stara struga stika z da-
našnjo. Južno in severno od Primskovega sestoji ves levi kokrški breg
iz konglomerata, zato lahkoi leži vtok v staro strugo le na tem kraju,
kjer na levem bregu ni opaziti konglomerata.
Prodni zasip prekriva na Kranjskem polju v obliki vršaja preperelo
površje mlajšega konglomeratnega zasipa, vendar so po podatkih vrtanja
že v prodni zasip vložene številne glinaste plasti. Prodnega zasipa tudi tu
ne moremoi zanesljivo ločiti od konglomeratnega, ker tudi ta povečini še
31
ni sprijet, vendar so v njem pogostni konglomeratni vložki. Debelina
prodnega zasipa ni veHka, največ 15 m.
Vršaj je bil nasut, kot na Sorškem polju, šele potem, ko je Kokra zasula
svojo staro strugo do vrha in se razlila po polju. Ker se je površje konglo-
meratnih zasipov močno nagnilo proti sredini polja, leži prodni vršaj z juž-
nim in jugovzhodnim robom neposredno na srednjem in celo starejšem
konglomeratnem zasipu.
Občasno je Kokra prodrla po eni izmed šte\alnih zdaj suhih dohn
v Plani gmajni v Skaručensko: kotlino, kjer je odložila prod na nekoliko
pogreznjen mlajši konglomeratni zasip. Debelina prodnega zasipa po po-
datkih gramoznic ne presega 4 m.
V vzhodnem delu polja je izrazit vršaj Reke. Nasut je bil verjetno
istočasno kot kokrški vršaj, ki sega na vzhodu le do Brnika. Med Brnikom
in Mengeškim poljem ne opazimo prodnih naplavin, kar kaže, da v to
smer Kokra tudi občasno ni več prodrla, verjetno zaradi močnega zasi-
panja Reke, ki je Kokro odrivala proti zahodu. Po pKxiatkih vodnjakov
v Lahovčah in Nasovičah tam prevladuje »grumpež-« z vložki proda in
konglomerata.
Strmec kokrškega vršaja je v zgornjem delu 12 %o, pod Šenčurjem pa
9 %o. Prodni vršaj Reke je mnogo bolj strm, saj doseže 26 %o.
Od Sorškega polja sledimo prodni zasip proti Ljubljanskemu polju,
kjer prekriva mlajši konglomeratni zasip enako kot na Kranjskem in Sor-
škem polju. Pri Pimičah je površje zasipa na višinah 340 do 333 m. Niz-
vodno od tod je ohranjen prodni zasip na desnem bregu Save pri Med-
nem, kjer leži na višini 324 m, pri Stanežičah na višini 323 m, pri Vižmar-
jih pa se zasip zelo razširi in prekriva velik del Ljubljanskega polja.
Po končani akumulaciji prodnega zasipa so reke začele vrezovati svoje
sedanje struge. Ker je bilo vrezovanje večkrat prekinjeno, so nastale
neposredno ob rečnih dohnah akumulacijske in erozijske terase.
Najbolj izrazita in največja je erozijska terasa med Šmartnim pri
Kranju in Prašami. Široka je 500 m do 1 km in leži 3 doi 4 m niže od površja
Sorškega polja. Zarezana je povečini v prod, v bhžini soteske Save pa tudi
v konglomerat. Južno od Praš terasa izgine.
Enaka široka terasa je tudi na levem bregu Save med Prebačevim in
Mošami. Njena ježa poteka jugozahodno- od Voklega prek ceste Voklo—
Trboje, kjer jo sestavlja prod, nato pa se priključi na konglomeratni za-
hodni rob Plane gmajne, ki predstavlja mejo med srednjim in mlajšim
konglomeratnim zasipom. Površje terase leži okrog 4 m niže kot površje
prodnega zasipa na desnem bregu Save na Sorškem polju. Severno od
Trboj je terasa na nadmorski višini 362 m, na zgornjem robu ježe pri
Jami pa je površje prodnega zasipa na koti 366 m, razlika je torej 4 m.
Terasa je nastala z vrezovanjem Save, ki je pri, Prašah prešla na levi breg
in tekla mimo Trboj in Moš proti Dragočajni. Od današnje struge jo je
ločila konglomeratna bariera mlajšega konglomeratnega zasipa, ki se pri
Mošah dviga okrog 5 m nad teraso.
Fazi bočne erozije, v kateri je nastala ta terasa, je sledila faza navpične
erozije, ko si je Sava vrezala današnjo epigenetsko dolino med Drulovko
in Medvodami.
32
Južno od Mos je še ena erozijska terasa, ki je okrog 3m nižja in jo
moremo pripisati le savski eroziji. Na vzhodu jo loči od mlajšega konglo-
meratnega zasipa okrog 5 m visoka ježa, v kateri vidimo ponekod kon-
glomerat.
Se nižje in mlajše terase, ki jih prekriva povečini tanka plast proda,
so pri Bregu, Prašah, Trbojah in pri Zbiljah.
Severozahodno od Kranja so se nižje terase ohranile pri Okroglem,
kjer jih prekriva prod, kar kaže, da je v presledkih med erozijo Sava tudi
akumulirala.
Pleistocenski zasipi na južnem in jugovzhodnem obrobju Kranjskega in
Sorškega polja
Na južnem in jugovzhodnem obrobju Kranjskega in Sorškega polja
imajo konglomeratni zasipi obhko teras, podobno kot severozahodno od
Kranja. Obirobje se je močneje dvigalo kot osrednji del polja ter se obenem
nagnilo proti severu, zato so se tu ohranüi konglomeratni zasipi v obliki
teras, ki vpadajo- proti severu pod prodni zasip.
Na južnem obrobju Kranjskega in Sorškega polja je ohranjen starejši
konglomeratni zasip v osrednjem delu Plane gmajne, v Zejskem hribu,
v konglomeratni terasi pri Komendi in Gori. Konglomeratni terasi sta
ostanek starega kokrškega vršaja.
Površje starejšega konglomeratnega zasipa je v Plani gmajni na višini
365 do 370 m in je vodoravno ali celo rahlo nagnjeno proti severozahodu.
Na Tragarici je zasip prerezan s precej široko grapo, kjer prihaja na
površje terciarni peščenjak na nadmorski višini 355 do 360 m. Prav tako
so vidni terciarni skladi v ježi na severnem robu terase in v doHni potoka
severno od Lokarij na nadmorski višini okrog 355 m.
Konglomerat prihaja na površje le na nekaj krajih na južnem in sever-
nem robu terase, ki sestoji povečini le iz p>eščene gline s porfirskimi
prodniki, ker je konglomerat že popolnoma preperel. Osrednji del terase
v okolici kraja Na Tragarici sestoji iz glinastih plasti, kar dokazujejo po-
polnoma ravno površje brez vrtač in številni izviri na severnem robu
terase, ki nato^ poniknejo v konglomerat niže ležečega srednjega konglo-
meratnega zasipa. V tem delu Plane gmajne ni bila doslej izvrtana še
nobena vrtina, zato mi ni uspelo- dobiti vzorcev pleistocenske gline, ki bi
jih mogel na podlagi pelodnih analiz natančneje stratigrafsko uvrstiti.
Po svoji legi je starejša od gline iz Lokarij, ki jo je Sercelj po pelodnih
analizah uvrstil v zgornji del starejšega аД spodnji del mlajšega pleisto-
cena. Vrh Plane gmajne moramo torej vsekakor uvrstiti v starejši pleisto-
cen. Ker sta južno od najvišje terase v Plani gmajni razviti še dve nižji
konglomeratni terasi, jo uvrščam prav tako kot Vojvodni boršt in druge
najvišje terase nad Kranjem v najstarejši pleistocen, tj. v starejši kon-
glomeratni zasip.
Debelina zasipa v vzhodnem delu Plane gmajne ne presega 10 m, med-
tem ko v zahodnem delu ni znana. Verjetno je zasip v tem delu znatno
debelejši, kar kaže, da se je ozemlje v dobi akumulacije neenakomerno
grezalo, in sicer najbolj v severozahodnem delu. Možno je tudi, da je bilo
že terciarno površje pred odložitvijo zasipa močno razrezano.
3 — Geologija 14	33
stari konglomeratni zasip v zahodnem delu Plane gmajne je nanos
Save ali Kokre. V vsakem primeru bi moralo biti njegovo površje na-
gnjeno proti vzhodu ali jugu. Iz specialke 1:25.000 pa vidimo, da je skoraj
vodoravno, kar je mogoče pripisati le tektonskim premikom pio odložitvi
zasipa, pri katerem se je Plana gmajna nagnila proti severozahodu.
Plana gmajna in Zejski hrib ležita na južnem krilu kamniško-tuhinjske
sinklinale. Premiki pleistocenskih teras kažejo, da se je sinklinalno guba-
nje nadaljevalo še v kvartarju.
V erozijskih fazah se je celotna sinklinala dvigala, vendar zaradi ne-
prestanega upogibanja močneje na robovih kot v sredini.
Na taka premikanja kažejo tudi odnosi med starejšim ter srednjim
konglomeratnim zasipom na severozahodnem robu Plane gmajne. Proti
severozahodu postaja namreč višinska razlika med njunim površjem vse
manjša in končno- izgine. Zato ju ni mogoče točno razmejiti. Razlago za ta
pojav je iskati v tektonskih premikih, ko sta se terciarna podlaga in z
njo vred starejši konglomeratni zasip pred pričetkom akumulacije sred-
njega konglomeratnega zasipa nagnila proti severu in postala vehko bolj
položna. Ko se je končala akumulacija srednjega konglomeratnega za-
sipa, ki je bil normalno nagnjen proti jugu, je ta prekril severozahodni
rob starejšega konglomeratnega zasipa, jugovzhodno od tod pa je zaradi
večjega naklona že prišel pod starejši konglomeratni zasip.
Dviganje južnega krila terciarne sinklinale, oziroma njeno- upogibanje,
je bilO' močnejše na zahodu; kajti le tako si je mogoče razložiti, da je
površje starejšega konglomeratnega zasipa v Zejskem hribu, ki leži okrog
4 km južneje kot Plana gmajna, na isti nadmorski višini (okrog 370 m).
Pod Zejskim hribom leži terciama podlaga na višini 355 m, medtem
ko je njegovo površje na višini 370 m. Zasip je torej debel 15 m. Zasip
je globoko prepe-rel in močno zakrasel, saj so nekatere vrtače globoke
10 m. Konglomerat prihaja na površje le v spodnjem delu ježe terase.
Zasip je prekrit z debelo plastjo rjave peščene gline s piro-dniki.
Zelo- pomemben je ostanek starejšega konglomeratnega zasipa pri Ver-
jah na južnem pobočju hriba s koto 433 m. Konglomerat leži na terciarni
sivici na višini 365 m, medtem ko je površje zasipa na višini 370 m,
torej na isti višini kot v Plani gmajni in Zejskem hribu, čeprav leži juž-
neje od o-beh. Dviganje je bilo torej pri Verjah močnejše kot v Zejskem
hribu in Plani gmajni.
Starejšemu konglomeratnemu zasipu pripadata tudi terasi pri Ko-
mendi (višina 358 m) in pri Gori (višina 360 m). Dvigata se okrog 10 m
nad srednji konglomeratni zasip. Konglomerat je debel le okrog 10 m,
pod njim so vidne v ježi terase terciarne plasti.
Morda pripadata istemu zasipu tudi -osamelca pri Lahovčah (kota 364 m)
in Goričica (kota 356 m), vendar ni izključeno, da sestojita le iz terciarnih
plasti.
Pribhžno 5 do 10 m pod najvišjo teraso v Plani gmajni leži srednji
konglomeratni zasip; iz njega sestoji večji del Plane gmajne severno in
južno od najvišje terase.
Srednji konglomeratni zasip sega povečini na terciarno talnino sta-
rejšega konglomeratnega zasipa in jo prekriva. V osrednjem in vzhodnem
34
delu Plane gmajne, kjer se je starejši konglomeratni zasip dvignil, je bila
gladina reke, ki je tekla v končni fazi nasipanja srednjega konglomerat-
nega zasipa ob robu najvišje terase, nižja od površja te terase; zato je ni
mogla zasuti.
Na severnem robu najvišje terase v Plani gmajni srednji konglome-
ratni zasip ne sega na terciamo talnino starejšega konglomeratnega zasipa.
Terciarne plasti so- vidne v najnižjem delu ježe terase.
Površje srednjega konglomeratnega zasipa južno- od najvišje terase
v Plani gmajni je skoraj vodoravno in leži na višini 364 do 360 m. Severno
od najvišje terase pa je nagnjeno proti jugovzhodu. Njegov strmec je tu
5 do 7 %o.
Srednji konglomeratni zasip je prekrit z debelo plastjo rjave peščene
ghne s preperelimi porfirskimi prodniki. Preperina je po podatkih vrtin
debela do 10 m.
Zahodni in severni del terase sestoji iz konglomerata in je močno za-
krasel. Pogostne so vrtače do 10 m globine in globoke suhe dohne. Ves
jugovzhodni del Plane gmajne sestoji po podatkih kartiranja in vrtine
S-4 iz glin z vložki konglo-merata.
Sercelj (1960) je uvrstil gline iz Lokarij v hladno obdobje zgor-
njega dela starejšega ah. spodnjega dela mlajšega pleistocena. Pa p p in
za njim Pavlovec (1960) sta na podlagi številnih mehkužcev ugoto-
vila, da so gline pleistocenske. Razen pri Lokarjih so razvite enake ghne
tudi v Plani gmajni, torej ni razloga, da bi jih imeh. za mlajše, kar je
domneval Sifrer. Analize peloda v vzorcih ghne iz vrtine S-4 na robu
Plane gmajne kažejo po Serceljevem mnenju morda na riško ledeno- dobo
ali pa še na kako starejše obdobje.
Terciarna podlaga srednjega konglomeratnega zasipa je na Plani gmajni
v vrtini S-4 na višini 310,5 m, medtem ko je pod starejšim konglomerat-
nim zasipom na višini 355 do 360 m. V erozijski fazi pred akumulacijo
srednjega konglo-meratnega zasipa so se torej reke zarezale skozi starejši
konglomeratni zasip še 45 do 50 m globoko v terciarno podlago.
Ghnasto površje srednjega konglo-meratnega zasipa so razrezaU potoki.
Del terase, ki sestoji iz konglomerata, ima rahel strmec proti jugu oziroma
jugovzhodu, vendar ga točno ni mogoče ugotoviti, ker je površje- zelo- va-
lovito zaradi številnih vrtač in suhih dolin. Južni rob Plane gmajne je med
Lokarji in Valburgo popolnoma raven, čeprav sestoji delno iz konglo-
merata. Prvotno je bil zasip- verjetno nagnjen proti vzhodu; o-b tektonskem
delovanju pa se je nagnil v nasprotno smer in p-ostal vodoraven. Pri nagi-
banju zasipa ter pod njim ležečih terciarnih plasti so se plastične ghne
v Lokarjih, kjer je bilo nagibanje najmočnejše, lokalno nagubale, kar je
lepo vidno v ghnokopu pri Lokarjih.
Na južnem robu Sorškega polja se dviga pri Gorenji vasi okrog 5 m nad
najnižjo konglomeratno teraso majhen terasni osamelec, ki sestoji iz sred-
njega konglomeratnega zasipa. Na južnem robu so v železniškem vseku
vidne terciarne plasti. Konglomerat je debel le do 15 m.
Južni rob Plane gmajne je odrezan proti niže ležeči suhi dolini z ježo,,
visoko okrog 20 m. Suha do-hna poteka od Valburge prek Vodic p-roti
M-ostam. Sestoji iz konglomeratnih in prodnih plasti. Njena terciarna pod-
35
laga je po podatkih vrtanja okrog 20 m niže kot na južnem robu Plane
gmajne v vrtini S-4.
Sestava zasipa je v vrtinah S-3 in S-4 različna, kar vidimo iz geološkega
preseka vzdolž projektirane gorenjske avtomobilske ceste. Suha dolina je
bila po teh podatkih več ali manj na debelo zasuta s prodom, potem ko se
je reka (verjetno Sava) skozi ves srednji konglomeratni zasip zarezala še
okrog 20 m globoko v terciarne plasti.
Zaradi pogrezanja severnega in severozahodnega dela Plane gmajne
je mlajši konglomeratni zasip tu prekril srednjega. Na južnem robu Plane
gmajne, kjer se je v erozijski fazi ozemlje močno dvignilo, zasipanje ni
doseglo površja srednjega konglomeratnega zasipa, ampak se je končalo
okrog 20 m pod njim.
Na jugozahodnem robu Plane gmajne, pri Dragočajni, je meja med
srednjim in mlajšim konglomeratnim zasipom zabrisana. Reka, ki se je
v erozijski fazi med akumulacijo srednjega in mlajšega konglomeratnega
zasipa zarezala v zahodni rob Plane gmajne, je v naslednji akumulacijski
fazi zasula svojo strugo prav do roba. Lep dokaz, da se na zahodnem robu
Plane gmajne stikata dva različna zasipa, čeprav med njima ni višinskih
razlik, nam nudijo vrtine na Sorškem polju in S-29 na robu Plane gmajne.
V vrtini S-29 je vrhnja plast rjave peščene gline s prodniki debela prek
10 m, medtem ko je bila preperina v vrtinah na Sorškem polju debela naj-
več 4 m. Preperela plast je torej v Plani gmajni več kot dvakrat debelejša,
kar kaže, da je površje zasipa preperevalo znatno dlje in je torej tudi
zasip, ki ga preperina sestavlja, znatno starejši.
Južno od Sorškega polja je ohranjen mlajši konglomeratni zasip le v
obliki neznatnega konglomeratnega ostanka pri Spodnjih Pirničah. Površje
konglomerata je na nadmorski višini 338 m in sestoji iz tanke preperine.
Debelina konglomerata pa ne presega 5 m.
Opisani konglomeratni ostanek je zanimiv zaradi tega, ker kaže, da je
Sava v času akumulacije mlajšega konglomeratnega zasipa tekla vsaj za-
časno prek medanskih vrat proti Ljubljanskemu polju ali pa med Smamo
goro in Smledniškim hribom proti Skaručni.
V erozijski fazi, ki je sledila akumulaciji mlajšega konglomeratnega
zasipa, sta Kokra in Sava izdelali globoki dolini na Sorškem polju in za-
hodnem robu Kranjskega polja, ki sta ju v naslednjem, akumulacijskem
obdobju zasuh s prodom. Na južnem robu Sorškega polja, kjer se je mlajši
kojnglomeratni zasip dvignil, prodni zasip ni dosegel roba tega zasipa,
ampak je ostal okrog 5 m niže. Na južnem robu Kranjskega polja je Kokra
v zadnji fazi nasipavanja prodnega zasipa občasno prodrla po prodnem
vršaju prek Plane gmajne po eni številnih grap v Skaručensko kothno,
kjer je odložila okrog 4 m debelo plast proda med Vodicami in Skaručno.
Pleistocenski zasipi v Skaručenski kotlini ter na podolju med Šmarno
goro in Smledniškim hribom
Večji del Skaručenske kotline prekriva mlajši konglomeratni zasip. Ta
leži v podaljšku suhe doline, ki poteka od Valburge proti Vodicam. V osred-
njem delu polja med Vodicami, Bukovi co in Skaručno je mlajši konglome-
ratni zasip prekrit s kokrškim prodnim zasipom, debelim okrog 4 m.
36
v suhi dohni med Valburgo, Vodicami in Mostami je mlajši konglo-
meratni zasip zelo položno- nagnjen proti vzhodu, v Skaručenski kotlini pa
proti jugu. Strmec površja je manjši od 2 %o. Vrhnji del zasipa sestoji iz
plasti rjave peščene ghne s prodniki, debele 5 do 6 m, torej nekoliko več
kot na Sorškem polju. Terciarna podlaga je nagnjena proti vzhodu in
jugu, torej proti sredini Skaručenske kothne. V vrtini S-10 so terdame
plasti na višini 318,4 m, v S-9 v Zapogah na 296,4 m, v S-3 pod 290,4 m, v
S-8 v Mostah na 271 m, v S-7 pri Bukovici na 254,4 m in v S-2 v sredini
Skaručenske kothne na 236,2 m.
Debelina zasipa je najmanjša v zahodnem delu suhe doline, v vrtini
S-10 33 m, v vrtini S-9 pa 43 m. V vrtini S-8 v vzhodnem delu suhe dohne
ob izstopu na Mengeško polje pa doseže 58 m. V vrtini S-9 je vložena med
prod in konglomerat ghnasto prodna plast v globini 37 m, v S-8 v globini
36 m in v S-2 v globini 27,3 m. Spodnji del proda in konglomerata pod
glinasto prodno plastjo morda pripada že srednjemu konglomeratnemu
zasipu.
V	vrtini S-3 na prehodu iz suhe doline v Skaručensko kothno je vrh-
nja ghnasta in ghnasto prodna plast debela 13,3 m, pod njo pa je še več gh-
nasto prodnih vložkov. Taka sestava sedimentov kaže, da je reka v fazi
nasipanja mlajšega konglomeratnega zasipa le občasno vdrla v Skaru-
čensko kothno in prek Povod j a proti Ljubljanskemu polju. Ko- tod reka ni
nasipala, je na površju nastala debelejša ah tanjša plast glinaste preperine.
Dokaz, da je reka tekla v času nasipanja tega zasipa prek Povodja proti
Ljubljanskemu polju, je ostanek konglomeratnega zasipa na levem bregu
Gameljšdce pri Povodju. Konglomerat leži na karbonskem skrilavcu, po-
vršje konglomeratne terase je na višini okrog 335 m, torej 4 m više kot pri
cerkvi v Skaručni.
Površje Skaručenske kothne je rahlo' upognjeno proti sredini; na jugu
pri skaručenski cerkvi leži na koti 331 m, na odcepu proti Polju na koti
325 m, severno od tod pod Repnjami pa na koti 333 m. Zaradi te upognje-
nosti zasipa imamo tudi omenjeno konglomeratno teraso pri Povodju za
ostanek mlajšega konglomeratnega zasipa.
V	Skaručenski kothni je po podatkih vrtine S-2 znatno več glinastih
in glinasto prodnih vložkov kot na Kranjskem in Sorškem polju; zato tod
ni mogoče zanesljivo razhkovati posameznih zasipov. Razen vložkov rjave
peščene ghne s preperelimi prodniki nastopajo tudi plasti rjave ghne z
apnenim prodom, ki verjetno niso nastale pri preperevanju zasipa, ah pa
je bilo preperevanje zelo kratkotrajno. Vsekakor je mogoče po analogiji
z razmerami na Kranjskem in Sorškem polju sklepati, da sta v osrednjem
delu kothne ohranjena pod mlajšim konglomeratnim zasipom oba starejša
konglomeratna zasipa. Debehna vseh konglomeratnih zasipov doseže v
vrtini S-2 87,9 m.
V	podolju med Smledniškim hribom in Šmarno goro sta na južnih po-
bočjih Smledniškega hriba dve izraziti terasi, medtem ko predstavlja
osrednji del podolja najnižjo teraso.
Površje najvišje terase leži na višini okrog 370 m in je skoraj ravno.
Okrog 15 m niže leži naslednja terasa, ki je prav tako ravna. Najnižja te-
37
rasa je rahlo nagnjena proti vzhodu. Njeno površje pada od višine 340 m
na zahodu do 330 m na vzhodu, kjer prehaja v Skaručensko kotlino.
Vse tri terase sestoje iz rjave in sive gline z vložki konglomerata, ki
so v najnižji terasi bolj pogostni.
Najvišja terasa se razprostira od konglomeratne terase pri Verjah
skoraj do Repen j. V skrajnem zahodnem delu sestoji iz apn enega kon-
glomerata, ki leži neposredno na sivici. Osrednji in vzhodni del terase sta
glinasta. Pod glino vidimo na več krajih v globokih grapah ohgocenski
konglomerat. Debelina zasipa doseže 20 m. Teraso pri Verjah sem po vi-
šini uvrstil v starejši konglomeratni zasip, ki mu pripadajo verjetno tudi
ghnaste plasti, najvišje terase na južnem pobočju Smledniškega hriba.
Naslednja terasa sestoji iz sive gline z redkimi vložki konglomerata.
Na videz je glina zelo podobna glini v Lokarjih, ki sem jo uvrstil v sred-
nji konglomeratni zasip. Vzorci gline niso vsebovali peloda. Debelina gli-
naste plasti ni znana, ker niso terciarne plasti razkrite niti v najglobljih
grapah.
Osrednji del podolja predstavlja najnižjo teraso, ki se nadaljuje v Ska-
ručensko kothno'. Kot je znano, pripada zgornji del pleistocenskih plasti
v kotlini mlajšemu konglomeratnemu zasipu, zato uvrščam v ta zasip tudi
ghnaste plasti v osrednjem delu podolja. Med glinastimi plastmi so dokaj
pogostne leče apnenega konglomerata.
Na zahodnem obrobju podolja je ohranjen pri Spodnjih Pirničah osta-
nek konglomeratne terase na višini 338 m. Konglomerat leži na triadnem
apnencu. Terase sestoje večidel iz ghne. To kaže na močvirsko in jezersko
sedimentaci jo. Le na zahodnem robu podolja, pri Pirničah in Verjah, in na
vzhodnem, pri Skaručni, so rečne naplavine. V podolje sta občasno prodrh
Sava in Kokra, kar dokazujejo vložki apnenega konglomerata.
Pleistocenski zasipi na Ljubljanskem polju
Podobno kot na Kranjskem in Sorškem polju leže tudi na Ljubljan-
skem polju pleistocenski zasipi eden na drugem. Na vrhu je prodni zasip,
pod njim pa leže starejši pleistocenski konglomeratni zasipi.
Na jugozahodu in jugu segajo pleistocenske savske naplavine do vznož-
ja Medanskega in Šentviškega hriba, do Pržanja in Kosez, dalje do Rožnika
in prek Tivohja do Gradu ter nato do vznožja Golovca in Kašeljskega
hriba.
Na severu sega pleistocenski prod do roba visoke terase, ki poteka od
Mednega prek Vižmarij, Kleč, Ježi ce, Tomačevega, Hrastja in Zadobrove
do Gradišča pri Zalogu. Pod robom visoke pleistocenske terase leži holo-
censka terasa, ki poteka vzdolž Save v 0,5 do 2 km širokem pasu od Med-
nega do Zaloga. Višinska razlika med visoko teraso in nizko holocensko
teraso se zmanjša od Mednega do Zaloga od 15 m do 8 m.
Na severnem robu sta v visoko^ pleistocensko teraso vrezani 1 do 2 nižji
erozijski terasi. Višinska razlika med površji visoke terase in erozijskih
teras je 2 do 10 m. Največja je na severnem robu pri Mednem (okrog 10 m),
najmanjša pa pri Tomaoevem in Zadobrovi (2 do 5 m).
Na južnem robu polja je Ljubljanica med Mostami in Kašljem vrezala
v visoko pleistocensko- teraso Save 1 do 2 nižji erozijski terasi. Pri Mostah
38
je višinska razlika med visoko pleistocensko teraso in Ljubljanicino ero-
zijsko- teraso okrog 5 m, pri Zavogljah in Zgornjem Kašlju pa 8 do 9 m.
Višinska razlika se nizvodno veča. Obratno se višinska razlika med nizko
holocensko' teraso- o-b Savi in površjem pleistocenske terase nizvodno
manjša. To razliko je povzročila Ljubljanica, ki je zadenjsko zarezovala
svoje erozijske terase od izliva v Savo navzgor; pri tem je sledila vre-
z o van j u Save.
Podatki številnih geo tehničnih vrtin na ožjem mestnem obm-očju Ljub-
ljane kažejo', da sestoji visoka pleistocenska terasa na vrhu iz tanke
plasti humusa, nato pa iz dokaj čistega peščenega proda. Prevladujejo
prodniki apnenca, znatno manj je porfirskih in peščenih prodnikov. Prod-
na plast je debela 4 do 13 m. V vrtini L 8 v bližini Tovarne dekorativnih
tkanin v Dravljah je debehna 5,8 m, v pivovarni Union (L 9) 10 m, pri pod-
vozu na Celovški cesti (Lil) 7,5—8,5 m, pri vodarni vKlečah (L 7) okrog
7 m, pri podvozu na Titovi cesti (L 10) 7 m, v Dimičevi ulici (L 12) 10,5 m, ob
Domžalski cesti (L 13) 9,5 m, pri toplarni (L 14) 7,5 m do 8 m, v Savskem
naselju (L 15) okrog 4 m, v vodnjaku nove kurilnice (L 16) 7 m, pri silosu
v Zalogu (L 17) okrog 5 m ter v vrtinah L 18, L 19 in L 20 pri Zadobrovi
11,5 do 13 m.
Vrhnja p-rodna plast visoke pleistocenske terase je bila po ugotovitvah
Rak ovca (1932 in 1955) odložena v würmski poledenitveni dobi. Isto
velja tudi za prodni zasip na Kranjskem in Sorškem polju, ki ga prek
prodnih teras pri Pimičah, Vikerčah in Mednem sledimo na Ljubljansko
polje. V nasprotju s Sorškim in Kranjskim poljem pa na Ljubljanskem
polju ni bilo mogoče ugotoviti globoko zarezane stare savske struge, zasute
s pro-dom. Verjetno je bila matno phtvejša kot na Sorškem polju.
Pod prodnim zasipom leži po p-odatkih vrtin povečini plast rjave gline
in ghne s preperehmi pro-dniki, ki predstavlja preperelo vrhnjo plast
mlajšega konglo-meratnega zasipa. Po analogiji z razmerami na Kranjskem
in Sorškem polju je ghnasta prepe-rina nastala v topli medle-deni dobi, ver-
jetno v riško-würmski. Konglomerat in pro-d, ki ležita pod glino- sta ekvi-
valent mlajšega konglomeratnega zasipa na Kranjskem in Sorškem polju.
Glina se pod pr-o-dnim zasipo-m razprostira na zahodnem in jugozahod-
nem obrobju polja med vznožjem Šentviškega hriba, Zapužami, Kosezami
ter vznožjem Rožnika in Gradu do Ljubljanice na jugu, na severovzhodu
pa približno do črte: Železnica od Šentvida do razcepa s kamniško progo,
pivovarna Union, podvoz na Titovi cesti in štajerska proga do toplarne. Na
desnem bregu Ljubljanice ghne povečini ni.
V osrednjem delu polja nastop-a rjava glina, oziroma ghna s prodniki
povečini v obliki večjih leč. Ponekod leži prodni zasip ne-p-osredno na
konglo-meratu. V Klečah je bila glina p-o-d prodom ugotovljena v vodnjakih
1 do 8, 13 in 14, v drugih pa ne. Prav tako je bila ugotovljena v Savskem
naselju in v Dimičevi ulici.
Med Zapužami in Kosezami prehaja proti zahodu rjava preperinska
glina v jezersko ghno. Še dalje proti zahodu izgine tudi vrhnja prodna
plast, kar kaže, da Sava v najmlajši ledeni dobi ni več prodrla skozi ožino
med Šentviškim hribom in Rožnikom proti Barju.
39
Meja med barsko glino in glinastim meljem Ljubljanice ter savskimi
mlajšepleistocenskimi prodnimi naplavinami med Rožnikom in Gradom
ni zanesljivo ugotovljena. Po dosedanjih podatkih poteka prek Tivohja in
Trga revolucije do vznožja Gradu. Barski sedimenti segajo še dalje proti
vzhodu do Cankarjeve, Dalmatinove in Komenskega uhce ter Ambrože-
vega trga, kjer so prekriti s savskim prodom, debelim 4 do 5 m. Vrtine
na Trgu revolucije (L 23), Ferantovem vrtu (L 22) in na Glincah (L 24)
kažejo, da je pod barskimi plastmi v globini 10 do 20 m pod površjem
savski prod in konglomerat.
Rjava glina, oiziroma glina s preperelimi prodniki, ki, leži pod vrhnjim
prodnim nanosom, je na Ljubljanskem polju ponekod tanka, drugod pa
doseže vehko debehno. Med Šentvidom in Šiško je debela 1,1 do 10 m.
V vrtinah L 29 in L 30 na območju soseske SS-8^1 v Dravljah med Celov-
ško in Vodnikovo cesto je de^bela 7 do- 10 m, v vrtini L 8 v bližini Tovarne
dekorativnih tkanin pa le 0,5 m, v pivovarni Union (L 9) 4,5 m, pri podvozu
na Celovški cesti (Lil) 7,5 m, pri hotelu Lev 6,5 m, v posameznih vod-
njakih v Klečah okrog 2 m, v Dimičevi lihe! (L 12) 1,5 m, v vrtini L 10 na
Titovi cesti celo 9,5 m, v vrtini pri toplarni (L 14) 3,5 do 5,5 m, v vodnjaku
nove kurilnice v Mostah (L 16) 2 m, prav toliko pa tudi v vrtini L 17
pri, silosu v Zalogu.
SI. 10. Geološki presek vodarne v Klečah
Fig. 10. Transverse geologie section across the wells of the Ljubljana water
supply at Kleče
40
Pod glino, oziroma glinastim prodom, sledita konglomerat in peščen
prod s tankimi vložki konglomerata, ki pripadata mlajšemu konglomerat-
nemu zasipu. Sestava globlje ležečih plasti je slabo znana, ker soi le redke
vrtine segle skozi vse pleistocenske naplavine do permokarbonske podlage.
V osrednjem delu polja so globlje le vrtine ob železniški progi pri
Tovarni dekorativnih tkanin (L 8) in v okolici vodarne v Klečah. Vrtina
L 8 v bližini Tovarne dekorativnih tkanin kaže, da nastopa v globini 7 m
pod 0,5 m debelo plastjo prodnate gline prod s tankimi vložki konglomerata,
ki ga lahko po analogiji z razmerami na Sorškem polju uvrstimo v mlajši
konglomeratni zasip. V globini 14 m je še ena, 4 m debela plast rjave
ghne s preperelimi prodniki, ki verjetno predstavlja preperino srednjega
konglomeratnega zasipa. Ta plast je nastala v toplem obdobju po kon-
čani akumulaciji srednjega konglomeratnega zasipa. Ko je Sava začela
akumulirati, je začela odlagati naplavine mlajšega konglomeratnega zasipa
neposredno na preperinsko plast srednjega konglomeratnega zasipa. V
večji globini y tej vrtini ni več glinastih vložkov, kar pa še ne pomeni, da
41
na Ljubljanskem polju niso bile odložene naplavine starejšega konglo-
meratnega zasipa. Glinaste in glinasto prodne preperinske plasti, ki ločijo
posamezne zasipe, so bile namreč povečini pred pričetkom akumulacije
posameznih zasipov erodirane.
V	vrtinah na lokacijah vodnjakov št. 8, 9, 10 in 11 v Klečah so bili ugo-
tovljeni glinasti vložki še v večjih globinah. Dokaj izrazita sta ghnasta
vložka v globini 35 do 37 m in 54 do 56,5 m, ki verjetno prav tako predstav-
ljata preperelo površje nekdanjih zasipov (si. 10).
V	vrtinah L 6 ob Komenskega ulici, L 5 na Navju, L13 ob Dom-
žalski cesti, L 14 pri toplarni in L 16 pri novi kurilnici je bila le ena gli-
nasta plast neposredno pod vrhnjim prodnim zasipom. V večji globini ni
bilo' več ghnastih vložkov, kar je mogoče pojasniti z rečno erozijo. Sava je
namreč pred pričetkom odlaganja prodnih naplavin v fazah akumulacije
odnesla vrhnjo preperelo plast starejših naplavin.
Ghnaste plasti so- bile ugotovljene tudi v vrtinah L 18, L 19 in L 20
v bližini Zadobrove. V eni od vrtin so bile tri tanke plasti gline s pre-
perehmi prodniki v globini 11 do 12 m, 15 do 16 m ter 25,5 do 27 m.
V globini 31 do 36 m pa so prevrtali šoto in barsko glino.
Mlajši konglomeratni zasip se kaže na površju predvsem v strugah
Ljubljanice in Save. V strugi Save smo ga zasledili pri Tomačevem in
v večjem obsegu pri Jaršah, kjer se je Sava zarezala v visoko pleistocensko
teraso.
Ob strugi in v strugi Ljubljanice vidimo konglomerat na več krajih.
Prvi izdanki so že pri tovarni Zima nad Fužinami, nato pa v večjem obsegu
pri jezu v Fužinah. Največji obseg zavzema mlajši konglomeratni zasip
med Vevčami in Zgornjim Kašljem, kjer poteka nekdanja struga Ljub-
ljanice. Verjetno si je Ljubljanica to strugo^ vrezala v najmlajšem pleisto-
cenu ah holocenu, ko se je začela zarezovati v lastne prodne naplavine
tudi Sava.
Podatki o debehni pleistocenskih plasti in o globini do permokarbon-
ske podlage SO' dokaj nepopolni. Nekoliko bolj preiskano je ozemlje med
Mednim in Ježi co, kjer je bilo izvrtanih 8 vrtin do podlage. Poleg vrtanja
je bilo izvedeno tudi geoelektrično sondiranje. Vse te preiskave kažejo, da
je debelina prodnih plasti neposredno na desnem bregu Save zelo majhna,
ponekod pa je ta breg zarezan v permokarbonske plasti. Pri medanskem
visečem mostu, nad Brodom, pribhžno 400 m nizvodno od tacenskega
mostu ter med izhvom Gameljščice in železniškim mostom na Ježi ci je
savska struga zarezana v permokarbonske plasti, ki povečini sestavljajo
tudi desni in levi breg.
Geoelektrične preiskave kažejo, da so prodne plasti na desnem bregu
Save na krajih, kjer njena struga ni zarezana v permokarbonske plasti,
debele 5 do 15 m.
Permokarbonska podlaga vpada od Save proti Vižmarjem in Klečam
zelo strmo. Pri črpališču v Vižmarjih je že globlje kot 55 m, tj. niže od
kote 257 m. Med Mednim in Klečami so po podatkih geoelektričnih pre-
iskav vrezani v permokarbonsko podlago trije globoki jarki. Eden poteka
od vrtine L 1 v gramoznici v Stanežičah prek vrtine L 2 proti črpališču
42
v Vižmarjih, drugi od L 27 prav tako proti črpališču v Vižmarjih in vod-
njakom. v Klečah ter se združi s prvim jarkom. Tretji jarek, ki je nekohko
phtvejši, poteka od vrtine L 28 proti vrtinam L 4 in L 7 v Klečah. Razum-
ljivo je, da je debelina pleistocenskih naplavin, ki zapolnjujejo te globoke
jarke, znatno večja kot na ostalem ozemlju (si. 11). Prav tako se debelina
teh naplavin veča od Save proti Klečam, kjer doseže po podatkih vrtin
L 8 in L 4 debelino 96 do 101 m. Permokarbonska podlaga je na širšem
območju vodarne v Klečah na koti 209 m do približno 205 m.
Na osrednjem delu Ljubljanskega polja med vodarno v Klečah, Poljem
in Zadobrovo' soi podatki o skupni debelini prodnega zasipa in konglome-
ratnih zasipov ter o globini permokarbonske podlage zelo nepopolni.
Vrtina L10 pri podvozu na Titovi cesti, globoka 60 m, še ni dosegla
podlage, in L 5 na Navju, ki je bila enako globoka, tudi ne. Do permo-
karbonske podlage sta segh le vrtini L 6 ob Komenskega ulici, ki je dosegla
permokarbonske plasti v globini 45 m na koti 251 m, in vrtina L 13 ob
Domžalski cesti, ki je zadela na podlago v globini 48,5 m na koti 239. Vod-
njaki v Hrastju SO' globoki 45 m in ne segajo do permokarbonske podlage.
Vrtine L 18, L 19 in L 20 pri Spodnji Zadobrovi so zadele na permokar-
bonsko podlago na koti 238,5 do 240 m. Pleistocenske prodne in glinaste
naplavine so debele 34 do 41,5 m.
Vrtina L 21 pri zaloškem mostu čez Ljubljanico kaže, da je podlaga
zelo plitvo, na koti 261,6 m. Prod je debel le 8,4 m.
Vsi navedeni podatki kažejo, da se globoka kotanja Ljubljanskega
polja pri Zadobrovi že dviga. Kje je njen najgloblji del, zaenkrat ni
mogoče reči. Vsekakor moremo' pričakovati največjo globino v osrednjem
delu polja med vodarno v Klečah in Zgornjo Zadobrovo.
Zelo zanimive so vrtine na ožjem mestnem območju, ki kažejo, da je
med Rožnikom in Gradom v podlagi globel, zasuta zgoraj z barskimi
sedimenti, spodaj pa s savskim prodom. Vrtina L 22 na Ferantovem vrtu
še v globini 40 m ni zadela na permokarbonske plasti, prav tako ne
vrtini L 25 v Beethovnovi ulici in L 26 v Dalmatino\n. uhci, ki sta bili
globoki 26,2 m, oziroma 25,5 m. Globel se nadaljuje čez Vič v barjansko
udorino', ki doseže po podatkih geoelektričnih preiskav pri Dolgem mostu
globino prek 200 m. Približno 500 m zahodno od Dolgega mostu je bila
izvrtana vrtina L 3, ki je v globini 67 m ostala v savskem produ.
Med Rožnikom in Šentviškim hribom ter Podutikom in Vičem &o
geološke razmere nejasne, ker doslej tod ni bila izvrtana nobena globlja
vrtina. Ni izključeno, da je na tem območju podobna globel kot med Rož-
nikom in Gradom. Tej domnevi v prid govori dejstvo, da so pri vseh glob-
ljih vrtinah na Viču zadeli v večji globini na savski prod. Tega je nanesla
Sava v dobi, ko je tekla skozi ožino med Šentviškim hribom in Rožnikom
vzporedno z Glinščico skozi Vič ter skozi ožino med Rožnikom in Gradom
nazaj na Ljubljansko polje. V podkrepitev naši domnevi naj navedemo,
da vodnjak v Tovarni dekorativnih tkanin v Dravljah v globini 63 m še ni
dosegel permokarbonske podlage. Prav tako je permokarbonska podlaga
po podatkih vrtin L 29 in L 30 v soseski SS-8 'l v Dravljah med Vodnikovo
in Celovško cesto globlje od 30 m.
43
Povzetek
Po programu raziskovalnih del za razširitev ljubljanskega vodovoda
sem v letih 1963 do 1967 geološko kartiral Ljubljansko polje, Kranjsko
polje in Sorško polje ter delno tudi ozemlje severozahodno od Kranja proti
Radovljici. Kartiranje so dopolnile številne vrtine.
Rezultati raziskav kažejo, da na Ljubljanskem polju ter na Kranjskem
in Sorškem polju kot tudi na ozemlju severozahodno od Kranja nista raz-
vita samo dva rečna zasipa, starejši in mlajši, kot so povečini prikazovali
d'Ctólej. Poleg mlajšega, prodnega zasipa, so razviti trije starejši, konglo-
meratni rečni zasipi.
Nadrobna raziskava sestave konglomeratnih zasipov in površja nji-
hove terciarne podlage me je prepričala, da gre za samostojne zasipe, ne
pa za erozijske terase v enotnem konglomeratnem zasipu. V mlajših
konglomeratnih zasipih so zaobljeni kosi in bloki konglomerata starejših
zasipov. V površju terciarne podlage opazimo i>od ježami teras izrazit skok,
kar potrjuje, da so reke med akumulacijo posameznih konglomeratnih
zasipov močno erodirale in se skozi lastne zasipe zarezale še globoko
v terciamo podlago. V ježah nekaterih konglomeratnih teras so v spod-
njem delu razgaljene terciarne plasti, kar kaže, da zasipanje, ki je sledilo
eroziji, ni več doseglo nivoja terciarne talnine starejšega zasipa.
Konglomeratne zasipe sem poimenoval kot starejši, srednji in mlajši
konglomeratni zasip, ki jih predstavljajo severozahodno' od Kranja in na
južnem obrobju Kranjskega in Sorškega polja starejša, srednja in mlajša
konglomeratna terasa.
V osrednjem delu Kranjskega in Sorškega polja kot tudi na Ljubljan-
skem polju leže zasipi eden na drugem. Na vrhu je povečini prodni zasip.
Pod njim leži nekaj metrov debela plast rjave ghne s preperehmi prod-
niki ter nato- konglomerat in zbit prod mlajšega konglomeratnega zasipa.
Sledita oba starejša konglomeratna zasipa. Plasti rjave ghne s prodniki,
ki predstavljajo nekdanje preperelo površje zasipov, so bile ugotovljene
le v nekaterih vrtinah. Erozija, ki je sledila zasipanju, je povečini pre-
perelo površinsko glinasto plast odstranila.
Pleistocenski zasipi leže na severnem in južnem obrobju Kranjskega
in Sorškega polja ter na ozemlju med Radovljico in Kranjem v terasah
eden nad drugim, proti sredini polja pa vpada j o eden pod drugega. Na
obrobju polja leži terasa najstarejšega zasipa najvišje, v osrednjem delu
polja pa najgloblje. Višinska razlika je okrog 100 m, medtem ko- se pri
mlajših zasipih zmanjšuje. Deformacije površja zasipov so nastale zaradi
tektonskih premikov, ki so se začeh v terdarju in so se nadaljevah v plei-
stocenu. Na Kranjskem in Sorškem polju se je v pleistocenu upogibala ter-
ciarna sinkhnala, z njo vred pa tudi pleistocenske plasti. Razen upogi-
banja se je celotno ozemlje tudi dvigalo, vendar je bilo- dviganje večkrat
prekinjeno. V fazah dviganja so- reke zarezovale, v fazah mirovanja pa
nasipavale. Stari zasip se je v osrednjem delu Kranjskega in Sorškega
fx>lja zaradi upogibanja sinklinale v fazi dviganja pogreznil glede na
obrobje; zato ga je v fazi mirovanja, tj. akumulacije, naslednji, mlajši
zasip popolnoma prekril. Na obrobju polja je postalo površje starega za-
44
sipa zaradi upogibanja bolj strmo; zato ga naslednji, mlajši zasip, ki je tudi
imel normalen strmec, ni več dosegel.
V nasprotju s Kranjskim in Sorskim poljem na obrobju Ljubljanskega
polja niso ohranjeni starejši pleistocenski zasipi v obliki teras, ampak
leže po podatkih vrtin eden na drugem. Le na severozahodnem obrobju
Barja je v viški terasi ohranjen staropleistocenski konglomerat kot
podlaga ghnastih plasti. Večji del Ljubljanskega polja, z izjemo^ oizemlja
neposredno vzdolž Save in Ljubljanice, predstavlja visoko pleistocensko
prodno teraso. Prodni zasip, ki prekriva terasio, je debel po podatkih
A'rtin 4 do 13 m. Pod njim sledi mlajši konglomeratni zasip, sestavljen iz
konglomerata in proda. Oba zasipa loči plast gline s preperelimi porfirskimi
prodniki, ki predstavljajo preperelo površje mlajšega konglomeratnega za-
sipa. Glina s preperehmi prodniki ni ohranjena nepretrgano na vsem
polju, ampak leži ponekod prodni zasip neposredno na konglomeratu
mlajšega konglomeratnega zasipa. Vzrok temu je iskati v rečni eroziji v
obdobju neposredno pred akumulacijo prodnega zasipa.
Pod mlajšim konglomeratnim zasipom leže še starejši pleistocenski
konglomeratni zasipi, vendar točnejša razčlenitev ni mogoča, ker je bilo
premalo globokih vrtin. Skupna debelina pleistocenskih prodnih in kon-
glomeratnih naplavin je v osrednjem delu polja pri vodami v Klečah
96 do 101 m. Na severozahodnem in sevemem obrobju pri Mednem in Viž-
marjih ter na vzhodnem obrobju pri Zalogu je debelina pleistocenskih
plasti sorazmemo majhna (5 do 15 m) in počasi narašča proti sredini
polja. Nasprotno pa so pleistocenske naplavine zelo debele na jugozahod-
nem in južnem robu polja med Šentviškim hribom. Rožnikom in Golov-
cem ; dosežejo 45 do 60 m in celo več.
Dosedanje raziskave ne zadostujejo, da bi bilo mogoče razjasniti potek
nasi pan ja pleistocenskih naplavin na Ljubljanskem polju. Njihovi re-
zultati kažejo, da so se pleistocenske plasti odložile v tolikšni debehni
predvsem zaradi močnega grezanja polja, medtem ko je velike razlike
v debelini pleistocenskih naplavin v severozahodnem in južnem delu
polja pripisati erozijskemu preobhkovanju permokarbonske podlage. Polje
se ni grezalo' enakomerno kot enotna udorina; s prelomi je namreč raz-
deljeno v več grud, ki so se pogreznile v različno globino. Točen potek
prelomov na Ljubljanskem polju še ni znan.
Polje se je grezalo predvsem v ledenih dobah. Takrat so reke odlagale
vehke množine proda, ki so ga odnašale iz morenskih nasipov. Povečini
apneni konglomerat v podlagi viške terase, savski prod in konglomerat
pod barjanskimi glinastimi sedimenti pri Dolgem mostu ter zahodno od
Dravelj dokazujejo, da je Sava tekla po Ljubljanskem polju že v starej-
šem pleistocenu. Ostanki mlajšega konglomeratnega zasipa v terasah pri
Spodnjih Pimičah in pri Povodju kažejo, da je Sava v riški ledeni dobi
prodrla na vzhodni del Ljubljanskega polja.
Srednji in mlajši konglomeratni zasip in prodni zasip na Ljubljanskem
polju ter Kranjskem in Sorškem polju so v zvezi z ustreznimi morenami
v Radovljiški kotlini. Na Lipniški in Brdski planoti prekrivajo srednji
konglomeratni zasip preperele morene. Odložil jih je ledenik na višku
45
poledemtve, ko se je iz svoje kotanje povzpel na prod, ki so ga nanesli
ledeniški potoki neposredno pod čelnimi morenami.
Na Brdski in Lipniški planoti je siednji konglomeratni zasip odrezan
proti mlajšemu konglomeratnemu zasipu z visoko ježo, kjer izdanja por-
firski tuf. To dokazuje, da sta višku poledenitve sledila umikanje ledenika
in erozija; reka je prerezala moreno in konglomeratni zasip ter načela
tufsko podlago. Eroziji je sledila akumulacija mlajšega konglomeratnega
zasipa. V terasi pri Kolnici sestoji zasip iz slabo zaobljenega proda in
velikih blokov, kar dokazuje, da je bil nanesen v neposredno bližino čel-
nih moren. V terasi Bratranci na levem bregu Save pa leže na mlajšem
konglomeratnem zasipu morene. Prodni zasip je na levem bregu Save
v neposredni zvezi s šmidolsko moreno, kar je dokazal že K u š č er (1955).
Najstarejše morene, ki bi bile v z\'-ezi s starejšim konglomeratnim
zasipom, niso nikjer ohranjene.
Iz vsega navedenega sledi, da izvirajo zasipi iz ledenih dob, ko so
ledeniške reke odnašale material iz čelnih moren in ga odlagale vzdolž
vsega toka od konca ledenika navzdol. Zaradi vehki čelnih in talnih
moren, ki so jih ledeniki na debelo nasuh v rečnih dolinah, se je močno
povečal začetni strmec ledeniških rek in s tem njihova energija; zato so
odnašale velike množine materiala. Ko so ledeniki zapolnili rečne dohne,
so močno skrajšali rečne tokove. V konglomeratnih zasipih pri Naklem
niso redki prodniki in nezaobljeni bloki do 1 m v premeru, kakršnih
v recentnem nanosu Save ni.
Prodniki in bloki starejšega konglomerata v mlajših konglomeratnih
zasipih in v prodnem zasipu kažejo, da je bil vsak starejši, zasip že pred
pričetkom akumulacije mlajšega sprijet. Prod se je cementiral v fazah
erozije, ko se je gladina podtalne vode zaradi vrezovanja rek znižala in je
bil omogočen dostop zraka v porozni prodni zasip. Sprijemanje proda je
dolgotrajen proces, ki ga pospešuje višja temperatura. Oba pogoja sta
bila lahko izpolnjena v interglaciahh, ko je bila temperatura višja, razen
tega pa so bih interglaciah mnogO' da Ijši kot glaciah. Prodni zasip, za ka-
terega je dokazano, da je bil o'dložen v würmu, je še sipek, kajti toplejše
postglacialno obdobje, ki se je začelo po daunskem umikalnem stadiju,
je bilo prekratko, da bi se prod sprij el.
Stratigrafska uvrstitev zasipov je zaradi pomanjkanja rasthnskih in
živalskih ostankov nezanesljiva. Prodni zasip je nedvomno' würmske sta-
rosti, kajti v vrtini S-14 v Senici leže pod prodom organske ghne. V njih
je našel Sercelj pelod, ki dokazuje zadnji interglacial ali pa kak
würmski interstadial.
V Lokarjih sestoji srednji konglomeratni zasip večidel iz ghne. V njej je
našel Sercelj pelod, ki kaže na hladnejše obdobje zgornjega dela spod-
njega pleistocena ali pa spodnjega dela zgornjega pleistocena.
Zaporedje štirih zasipov v Ljubljanski kothni ustreza štirim ledenim
dobam, günski, mindelski, riški in würmski; günške morene niso nikjer
več ohranjene. V ledenih dobah so- reke nanašale, v medledenih pa so se
vrezale v že sprijet prod starega zasipa in še globlje v terciarno podlago.
V dobi akumulacije so zasule svoje stare struge. Na obrobju Kranjskega in
Sorškega polja, kjer se je ozemlje v erozijski fazi dvignilo in nagnilo' proti
46
osrednjemu delu polja, mlajši zasip ni več dosegel starejšega; zato so se
izoblikovale terase. V osrednjem delu Kranjskega in Sorškega polja ter na
Ljubljanskem polju, kjer se je ozemlje pogreznilo, so reke najprej zasule
svoje stare struge do vrha, nato pa so se razhle po polju in prekrile starejše
zasipe.
Pleistocene Deposits of the Kranj, Sora, and
Ljubljana Fields
Ljubo Zlebnik
The Kranj, Sora, and Ljubljana fields, as well as the area between
Kranj and Radovljica towns, have been geologically mapped during the
years 1963—1967. The mapping was supplemented by numerous explora-
tory bores. These investigations aimed at the increasing the water supply
of the Ljubljana town.
In the region mentioned above there are not only two fluvial fills, one
older, the other younger, as generally described up to now. Besides the
younger gravel fill there exist three older conglomerated fluvial fills.
Detailed investigation lead to the conclusion that the conglomerated fills
are independent and don't be explained as erosional terraces of a single
conglomerated fill. In younger oonglomerated fills rounded cobbles as well
as boulders of conglomerate from the older fills are found. Below the con-
glomerated terrace scarps the Tertiary bedrock is step-like incised. These
géomorphologie features prove a strong erosion during the accixmulation
of the different conglomerated fills. In the places where the Tertiary
beds crop out is shown that the younger fxUing following the erosion did
not reach the bottom of the older fill.
In further text the oonglomerated fills will be called older, inter-
mediate, and younger conglomerated fills. Northwest of Kranj and on
the southern borders of the Kranj and Sora fields they are represented by
the older, intermediate, and younger conglomerated terraces.
In the central part of the Kranj—Sora field, as well as in the Ljubljana
field, the fills occur in normal position. On the top he the gravel fill as
the youngest formation. It is underlain by a bed of brown clay, with weat-
hered pebbles. The thickness of the clay amounts to- a few meters. Next
appear conglomerate and compacted gravel of the younger oonglomerated
fill, and then both the intermediate and older conglomerated fills. The
brown clay with pebbles, representing the surface layer of the fills, was
discovered only in a part of the bores. The erosion which followed the
filhng, carried away the weathered surface bed in most places.
On the northern and southern borders of the Kranj and Sora fields,
and between Kranj and Radovljica, a flight of terraces can be seen in
reverse order. The lowest is the youngest gravel fül terrace, the highest
is the oldest oonglomerated terrace. The difference in height of the oldest
conglomerated fill at the border and in the centres of the fields amounts
to about 100 meters. The reasons for deformations forming a synclinal
47
valley were tectonlcal movements, starting in Tertiary and continuing in
Pleistocene. Besides downfolding, the region was intermittently uplifted.
During the lifting period the streams incised in their vaUey fill, during the
sinking periods they built up the fill. In the phases of regional uplifting,
the older fill in the central part of the Kranj and Sora fields was sinking
with respect to the border parts, due to downfolding of the synclinal
valley. Therefore it was here completely cov^ered by younger fill. On the
borders of the fields, the dip of the older fill increased due to folding,
therefore it could not be reached by the younger fill having a normal dip.
On the borders of the Ljubljana field, the older Pleistocene fiUs are not
preserved as terraces, but they overlie each other. Only on the north-
western border of the Barje in the Vič terrace the old Pleistocene con-
glomerated fill is underlaying the clayey beds. The main part of the
Ljubljana field, with exception of the banks of the Sava and Ljubljanica
rivers, represents a Pleistocene gravel terrace. The thickness of the gravel
fill varies between 4 and 13 meters. It is underlain by the younger con-
glomerated fill. Between both fills, a layer of clay with porphyric pebbles
occur in, some parts of the field, in others it is missing due to erosion
immediately before the gravelfill accumulation.
The younger conglomerated fill is underlain by older conglomerated
fills. Due to the scarcity of bores, a more exact differentiation in age is
not p'ossible, here. The total thickness of Pleistocene gravel and conglo-
merated fills near the pumping station Kleče amounts 101 meters, and
' decreases in eastern direction towards Zalog, as well as in northern direc-
tion towards Medno and Vižmarje to only about 5 to 15 meters. The Plei-
stocene beds in southern and southwestern direction between the Šentvid,
Rožnik and Gk>lovec hiUs are still of considerable thickness between 45
and 60 meters.
Investigations carried out up to now are not sufficient to explain the
process of deposition of Pleistocene fills in the Ljubljana field. They still
show, that the considerable thickness of the Pleistocene fills is due to
sinking of the field. The differences in thickness in the northwestern and
southern parts of the field, however, are probably due to not uniform
sinking of the Permocarbonian basement, divided by faults in downthrown
blocks. The exact position of the faults in the field itself has not yet been
determined.
The field was downthrown mainly during glacial epoch, when large
amounts of moraine deposits were carried to the fields. The limestone
conglomerate of the Vič terrace, the Sava gravel and the conglomerate
below the clayey sediments of the Barje near Dolgi Most and western of
Dravlje show, that the Sava stream was flowing through the Ljubljana
field already in older Pleistocene. Remnants of the younger conglomer-
ated fill in the terraces at Spodnje Pirniče and Povodje show, that in the
Riss glaciation the Sava found her way into the eastern part of the Ljub-
ljana field.
The intermediate and younger conglomerated fills, and the gravel
fill of the Ljubljana, Kranj, and Sora fields are connected with correspond-
ing moraines in the Radovljica valley. On the Lipnica and Brdo plains
48
the intermediate oonglomerated fill is overlain by the weathered moraine
deposits.
On the Brdo and Lipnica plains the intermediate oonglomerated fill
is separated from the younger conglomerated fill by a high escarpment,
where porphyrite tuff is outcropping. This proves, that the recession of
the glacier was followed by erosion. The stream has cut through the
moraine and conglomerated fill, and has incised into the underlaying tuff.
The erosion was foUowed by deposition of younger conglomerated fiU. In
the terrace near Kolnica the fill consists of subangular gravel and large
boulders, which proves that it was deposited near the frontal moraine.
The younger conglomerated terrace near Bratranca on the left bank of the
Sava, however, is overlain by moraines.
The gravel fill on the left bank of the Sava is directly connected with
the Smidol moraine, as already proven by K u š č e r (1955).
The oldest moraines, which should be related with the older conglom-
erated fill, are not preserved.
From the aforementioned constatations follows, that the fills were
formed from glacial streams, which deposited material from the frontal
moraines along all their course. Due to the large size of the frontal and
ground moraines, the initial hydraulic gradient of the streams in their
upper course was very high, and because of their increased energy large
quantities of moraine debris were carried away. In the conglomerated
fills near Naklo angular boulders larger than one meter in size are often
encountered, but can not be found in the recent deposits of the Sava river.
Gravels and boulders of older conglomerates in the younger con-
glomerated fills and gravel fill show, that every older fill has been con-
glomerated before the deposition of the more recent fill. The gravel was
cemented during the erosional phases, when the level of the ground water
table was lowered due to cutting of the streams into their beds, and the-
refore air found access into the porous deposits. The cementation of the
gravel is a long process, which is accelerated by higher temperature. Both
conditions were fulfilled in interglacial stages, which were also longer
than the glacial stages. The gravel fill, proven to have been deposited du-
ring the Würm glaciation is still unoonsohdated, as the warmer postglacial
recessing period which started with the Daun stage, was to short for
cementation of the gravel.
Stratigraphie classification of the fiUs is not secure, due to- scarcity of
fauna and flora remnants. The gravel fill is undoubtedly of Würm age,
as below the gravel in bore S—14 in Senica it is underlain by organic clay.
In this Sercelj found pollen, which proves either the last interglacial,
or a certain Würm interstadial stage.
In Lokarje the intermediate conglomerated fill consists mainly of clay.
In this, Sercelj foimd pollen which indicates a colder period of the
upper part of the Lower Pleistocene, or a lower part of the Upper Pleisto-
cene.
The four fluvial fills in the Ljubljana basin correspond to the four
glaciations, Günz, Mindel, Riss, and Würm. The Günz moraines are not
preserved. During glaciations the streams deposited gravel, during inter-
4 — Geologija 14	49
glacial stages they cut into the already conglomerated gravel flH, and into
the underlaying Tertiary beds as well. During deposition, the streams fil-
led up their former beds. At the borders of the Kranj and Sora fields,
which were during the erosional phasis upthrown and tilted towards the
central part of the fields, the younger fill did not reach up to the older
one, and therefore terraces were built. In the central part of the Kranj
and Sora field, which was downthrown, the streams filled at first their
beds, and later flooded the field and covered the older fills.
Literatura
Ampferer, O., 1917, Über die Saveterrassen in Oberkrain. Jahrb. geol.
R. A., 67, Wien.
Breznik, M., 1967, Študija o preskrbi Doma tiska v Ljubljani s hladilno
vodo. Arhiv »Tehnike«, Ljubljana.
C a d e ž , N., 1960, Orientacijske geološke razmere na območju Ljubijana-
Šiška. Arhiv HMZ, Ljubljana.
Drobne, F., Tovornik, S., 1961, Obvestilo o raziskavah geoloških po-
gojev za gradnje na območju mesta Ljubljane. Geologija, Ljubljana.
Gantar, J,. 1955, Amešova luknja. Poročila, Acta carsologica, Ljubljana.
Ilešič, S., 1935, Terase na Gorenjski ravnini. Geogr. vestnik, XI, Ljub-
ljana.
Kos s ma t, F., 1906, Das Gebiet zwischen dem Karst und Zuge der Juli-
schen Alpen. Jb. geol. R. A., Wien.
K o s s m a t, F., 1910, Erläuterungen zur geologischen Karte Bischof lack und
Idria, Wien.
Kos s mat. F., 1916, Die morphologische Entwicklung der Gebirge im
Isonzo und oberen Savegebiet. Z. Ges. Erdk. Berlin.
K1 e b e 1 s b e r g, R., 1949, Handbuch der Gletscherkunde und Glazialgeo-
logie, Zweiter Band, Wien.
K ü h n e 1, W., 1933, Zur Stratigraphie und Tektonik der Tertiärmulden bei
Kamnik (Stein) in Krain. Prirod, razprave, II, Ljubljana.
Kuščer, D., 1955, Prispevek h glacialni geologiji Radovljiške kotline.
Geologija, 3, Ljubljana.
Lucerna, R., 1906, Gletscherspuren in den Steiner Alpen. Geogr. Jahres-
bericht aus Österreich. Jhg. IV, Wien.
M e 1 i k , A., 1930, Bohinjski ledenik, Geogr. vestnik, V—VI, Ljubljana.
Nosan, T., 1962, Poročilo o hidrogeoloških raziskovalnih delih za dodatno
vodopreskrbo tovarne »•Belinka'«. Arhiv Geol. zavoda, Ljubljana.
P a v 1 o v e C , R., Drobne, F., Š e r c e 1 j, A., 1960, Nekaj analiz ter pro-
blematika pleistocenskih sedimentov v Lokarjih pri Vodicah. Kamniški zbor-
nik, VI, Ljubljana.
Penck, A., Brückner, E., 1909, Die Alpen im Eiszeitalter, I, III, Leip-
zig.
P1 e m e 1 j, A., 1963, Poročilo o tehničnih podatkih obstoječih vodnjakov
pri stari kurilnici in tovarni dekorativnih tkanin v Ljubljani. Arhiv ZRMK,
Ljubljana.
Radin j a, D., 1951, Sava na Ljubljanskem polju. Geogr. vestnik, Ljub-
ljana.
Ra k ove C, I., 1930, K razvoju osamelcev in hidrografskega omrežja med
Savo in in Kamniško Bistrico. Geogr. vestnik, 5—6, Ljubljana.
Rakovec, I., 1932, H geologiji Ljubljane in njene okolice. Geogr. vestnik,
Ljubljana.
Rakovec, I., 1940, H geologiji Kranjsko-sorškega polja. Geogr. vestnik,
16, Ljubljana.
50
Rakovec, I., 1949, Dolina Vrat v pleistocenski dobi in razvoj Peričnika.
Geogr. vestnik, XX—XXI, Ljubljana.
Rakovec, I., 1955, Geološka zgodovina ljubljanskih tal. Ljubljana.
Rakovec, I., 1956, Razvoj pleistocena na Slovenskem. Zbornik: Prvi
jugosl. geol. kongres, Ljubljana.
R u p n i k , V., 1948, Tehnično poročilo hidrološke raziskave podtalnice Ljub-
ljanskega polja in okolice. Diplomsko delo, Ljubljana.
S m re ker, O., 1888, Projekt für das Wasserwerk Laibach, Erläuterungs-
bericht, Laibach.
Sketelj, J., 1963, Preskrba s hladilno vodo za Trg revolucije. Arhiv. Inst.
za zdravstveno hidrotehniko, Ljubljana.
S t u r, D., 1888, Zur Wasserversorgungs-Frage der Landeshauptstadt Lai-
bach.
Sifrer, M., 1961, Porečje Kamniške Bistrice v pleistocenu. Razprave IV.
razr. SAZU, 12, Ljubljana.
Sifrer, M., 1963, Kvartarni razvoj Dobrav. Poročilo za Sklad Borisa Ki-
driča, Ljubljana.
Tomšič, 1960, Glavni projekt za vodovod nove kurilnice ŽTP-Ljubljana
v Mostah. Arhiv Industr. biroja, Ljubljana.
Troll, C., 1944, Diluvial-Geologie und Klima. Klimaheft der Geologischen
Rundschau, Bd. 34, Stuttgart.
W e n t z e 1, J., 1901, Ein Beitrag zur Bildungsgeschichte des Thaies der
Neumarktier Fedstritz. Jahresber. d. Staats-Oberrealschule in Laibach, Ljub-
ljana.
We nt zel, J., 1922, Zur Bildungsgeschichte des Laibacher Feldes und Lai-
hacher Moores. Lotos, 70, Prag.
2 i bri k, K., 1960, Orientacijsko hidrološko poročilo o obstoječih razmerah
podtalnice na območju Ljubljanskega polja v zvezi z določitvijo lokacije vod-
njaka za potrebe umetnega drsališča v Tivoliju. Arhiv HMZ, Ljubljana.
55