— 178 —
Cvetice iz rajskega vrta
7. Oorečnost.
orečnost je tista čednost, ki nas nagiblje, da voljno storimo vse, kar pospešuje božjo čast in naše duSno zveličanje. NajlepSi zgled te čednosti nam daje vse življenje Zveličar-jevo na zemlji. Malo nam je znano iz Je-zusove mladosti, pa prav to, kar je zapi-sano v sv. pismu, nam kaže njegovo go-rečnost za čast božjo. Dvanajstletni Jezus je z veseljem Sel z Marijo in Jožefom v jeru-zalemski tempelj. Še večje pa je bilo njegovo veselje. ko je prvikrat slopil v prekrasno svetišče in ondi molil svojega nebeškega Očeta.
Oorečnost mora biti — kakor že beseda sama kaže — nek notranji ogenj, ki vnema in ogreva srce kristjana. da zvesto Bogu služi. Ogenj ima to lastnost, da vedno kvišku šviga in plapola. Tudi misli in želje gorečega in vnetega kristjana se morajo dvigati kvišku: hrepeneti mora po tem, da vedno bolj in botj spozna Boga, da ga Ijubi in mu služi. — V dobrem goreč otrok se bo prav pridno učil krščanskega nauka; ko-likor bolj je kdo poučen v verskih resnicah, toliko bolj spozna Boga, toliko bolj ga potem tudi Ijubi. Katoliška cerkev zato prav z mnogovrstnitni pripo-močki pospešuje učenje kržčanskega nauka. V Rimu se vrši vsako leto meseca vinotoka v navzočnosti enega iztned kardinalov, ninogo duhovnikov in drugih od-ličnih oseb očitno izpraSevanje iz kršCanskega nauka in potem obdarovanje otrok, ki so posebno dobro znali. Tistemu učencu. ki vse druge prekosi, da kar-dinal častni naslov Bcesar krSčanskega nauka". Zanj je pripravljen lep, vzvišen prestol, na katerega sme sesti. Otroka, ki dobita drugo in tretje darilo, se mu pri-družita kot cesarjeviča; trije drugi za njimi obdarovani pa dobe čast najvišjih cesarskih uradnikov. ^Cesarje-vanje" traja samo eno leto, pa mladi ,,cesar" vživa v tem času veliko slave in Casti.   Celo k sv. očetu sme
- 179 -
iti. ki ga sami bogafo obdare. — Če se torej* dobro znanje krščanskega nauka že pred svetom toliko časti, kolike vrednosli je šele pred Bogotn.
Gorečnost se mora kazati zlasti v molitvi. Svet-niki so že v mladosti goreče molili. Sv. Alojzij je molil po cele ure in sicer ves čas zbrano in pobožno. Kakor gredo drugi olroci radi igrat, tako rad je sveti Alojzij šel molit. Sv. Magdalena Paciška je velikokrat zapustila svoje tovarišice in šla v kak kotiček, da je ondi nihče ni motil v molilvi. Včasih morda, Ijubi otrok, težko moliš in se moraš veliko premagovati, da dokončaš navadne molilve, pa tedaj ima Bog še posebno veselje nad teboj, ker vidi, kako si mu zvest. — Zlasti veliko gorečnost so razodevali svetniki v če-ščenju sv. Rešnjega Telesa. Ko je sv. Stanislav Kostka hodil na Dunaju v šolo, je vselej zjutraj in popoldne pred poukom obiskal Jezusa v najsvetejJem zakra-mentu. Sv. Jožef Kopertinski je kot deček po berglji lazil v cerkev, ker je imel bolno nogo; ko pa tudi po berglji ni mogel več hoditi, je prosil, da so ga nosili v cerkev, da je bil le blizu Zveličarja.
Ogenj ima tudi to lastnost, da sega in lovi okolo sebe, da bi užgal (udi druge reči. Prava gorečnosf se pa kaže v tem, da smo tudi vneti za zveličanje bliž-niega, da zanj molimo, da mu dajemo v vsem lep zgled in da ga tudi opominjamo k dobremu. Tako gorečnost razodevajo otroci, ki kot udje nDejanja sve-tega detinstva" vsak dan molijo, da bi se izpreobrnili ubogi paganski otroci.                                     "
Spoznali ste, Ijubi otroci, sedem cvetic, k\ jih je božji Zveličar v resnici iz nebes prinesel: to so sed-mere čednosti, ki jih je On učil z besedo in zgledom. Vadite se v mladosti v njih; vse vas bo potem rado imelo in Ijubilo. Kakšno vrcdnost imajo ti nebeški cveti, bote pa izvedeli — v nebesih.              A. Stroj
12"