[TOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 10 D na leto. Za inozemstvo 20 D. — Posamezna številka stane 50 para. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanilalse zaračunjajo po nastopnih cenah: Inssrat na pol strani 4 $ r>, na i U strani 200 D, na >/, strani 100 O, na «/,, stran: 65 D, na '/„ strani 35 D Vsaka beseda v .Malih naznanilih* stane 25 par , najmanj pa skupaj 6 D
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoiieni le tedaj, če se navede vir
Št 19.: Ljubljana, 15. oktobra 1922. Letnik XXXIX.
Obseg: Živinorejci, nabavite si takoj seno! — Kako je odpraviti hudobnost bikov? — Imenitno domače umetno gnojilo, ki ga ni treba kupovati. — Mladinske organizacije na kmetih. — Bodite pravični in ne smatrajte cen umetnih gnojil previsokih z ozirom na sedanje razmere, zato gnojite to jesen svoje travnike s Tomasovo žlindro, kalijevo soljo ali kajnitom! — Izvoz vina iz Jugoslavije v Češkoslovaško. (Dalje in konec.) — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Uradne vesti. — Listnica uredništva. — Inserati.
Živinorejci, nabavite si tahoj seno!
Cene suhi klaji (senu in slami) neprestano rasejo in bo bržkone kmalu vse seno, kjer ga imajo čez svojo potrebo, pokupljeno, zlasti od špekulantov. Pozimi in zgodaj pomladi teh krmil sploh ne bo dobiti, odnosno le po pretirani ceni. Kmetijska družba za Slovenijo je že meseca avgusta nakupila primerno množino slame in sena ter sedaj oddaja samo še seno, ker je vsa kupljena slama že oddana. Družba oddaja sladko seno po 9.20 K za kg iranko vseh železniških postaj v Sloveniji, in sicer le v celih v a go n i h. Naročitev na drobno družba ne sprejema.
Kmetovalce poživljamo ponovno, da potom svojih kmetijskih podružnic ali županstev takoj skupno naroče potrebno seno v celih vagonih ter jih nujno svarimo se zanašati na nakup konci zime ali pomladi.
Naročeno seno je naprej plačati, kajti družba je morala tudi vse kupljeno seno takoj plačati, je založila v to svrho denar po visokih obrestih in zato mora računiti le s takojšnjim plačilom, če naj ne trpi občutne izgube pri plačevanju obresti.
Naročniki na seno pa morajo z dostavo nakuplje-nega blaga potrpeti, kajti seno pride iz Slavonije in ker so vse železniške proge med Slavonijo in Slovenijo tako
7. vagoni zabasane, da potrebuje odpremljen vagon po več tednov preden pride na namembno postajo v Slovenijo.
Kmetijska družba pa pri tej priliki ne sme zamolčati svojega obžalovanja nad dejstvom, da vse vprek govori o silnem pomanjkanju sena, a njene podružnice in županstva se pa vendarle ne zganejo, da bi takoj zbrala naročila na seno in kupnino zanj ter bi potem pri družbi naročila cele vagone. Kmetijska družba je v očigled dejanskemu pomanjkanju sena v Sloveniji založila za nakup več milijonov kron in hoče s to pomožno akcijo pomagati živinorejcem, toda poklicani krogi kažejo nedopustno nebrižnost.
Kako je odpraviti hudobnost bikov?
Obilokrat se čita, a še večkrat sliši o nesrečah, ki lih napravijo človeku starejši, hudobni plemenski biki. Pri takih živalih so posebno v nevarnosti vsi oni, ki imajo večkrat opravka ž njimi, pa ne znajo z bikom pravilno ravnati. Ni še dolgo tega, ko se je v vasi I. strgal bik, podrl najprej na dvorišču stoječega gospodarja, ki si je pri padcu zlomil desno roko, in prav nevarno obdelal z rogovi deklo, ki je prihitela gospodarju na pomoč. Danes ležita še oba v postelji, dočim so bika takoj odpeljali mesarju pod nož. In koliko je sličnih primerov!
Podivjanosti bikov so več ali manj krivi kmetovalci sami. Hlapci, dekle, žalibog večkrat tudi gospodarji, ravnajo z bikom na način, kakor bi bila žival divja zver.
Pretepavanje, suvanje, pogostokrat neumno in neumestno norčevanje z živaljo, se utisne biku v spomin; zato ob prvi priliki, ko se otrese železne verige, se maščuje nad vsem, kar vidi živega okrog sebe.
Podoba št. 20.
Da se pa zavarujemo proti vsaki možnosti napada, je najpriporočljivejše, da dobi bik, ko je star H leta, obroček v nos. Našim bikorejcem je ta naprava še jako malo znana. Večina bikov nima obročkov, vsled česar je možnost ukročenja razborite živali nemogoča. S tem je pa tudi slabo ravnanje z bikom v zvezi.
Nosni obroček, ki se vtakne skozi hrustanec smrčka, kakor kažeta podobi 19. in 20., lahko izvrši vsak biko-rejec ,sam. To delo je preprosto pri mladem bikcu, težje in napornejše je pa to pri starejšem biku. Pri takih
Podoba št. 19.
Taki hudobni nagibi bikov se prav izlahka odpravijo. Tudi od narave trmaste živali se ukrote, treba je le dobre volje in potrpežljivosti. Kakor ima vsaka žival rada mir, lepo ravnanje in dobro oskrbo, tako je pri biku odvisno njegovo zadržanje le od teh činiteljev. Ce je le možno, naj bika oskrbuje, krmi in spušča vedno ena in ista oseba. Ako je oskrbnik z bikom potrpežljiv, miren in spravljiv, tedaj se mu ni treba bati napada.
živalih je po možnosti to izvršiti v navzočnosti živino-zdravnika, kateri ima v to svrho nalašč pripravljene instrumente.
Danes se uporabljajo že najrazličnejši nosni obročki. Najpreprostejši način vtikanja je oni, ki ga kaže pod. 19. Tak obroček se raztegne in je na obeh koncih oster. Vzame se ga v desno roko in porine hitro skozi hrustanec, medtem, ko dva moža trdno držita glavo. Ko je hri-pelj predrt, se naravnata oba konca obročka, privijeta z malim vijakom, kateremu se s kleščami odščiipne glavico.
Nosni obroček se prične uporabljati takrat, ko se opazi, da postaja plemenjak hudoben. Napačno ra.vnajo oni bikorejci, ki privežejo na nosni obroček vrv in skušajo na ta način krotiti žival. Tako ravnanje največkrat ne doseže zaželjenega uspeha. Najboljše in najzanesljivejše je 4—5 cm debela in 1 m dolga palica, ki nosi na koncu železno zapono, v katero se vtakne nosni obroček. S to palico se lahko kroti najhudobnejše bike. Cukanje palice ponepotrebnem naj se opušča, ker. to žival le vznemirja.
Nosni obročki se dobivajo v vsaki trgovini z želez-nino ter jih ima tudi Kmetijska družba v zalogi.
Ciril Prijatelj.
Imenitno domače umetno gnojilo, ki ga ni treba kupovati.
Navzlic brezštevilnim spisom in mnogih knjig, ki so izšle med Slovenci o umetnih gnojilih, so naši kmetovalci še vedno slabo poučeni o umetnih gnojilih. Večina misli, da so umetna gnojila le tista, ki se morajo kupiti. To domnevanje je napačno.
„D o b e r" h 1 e v s k i gnoj v zvezi z umnim obdelovanjem zemlje je bil, je in ostane najboljši, ker ima v sebi vše pofrebne raštTTnsTarTira^ nilne snovi.
Naš hlevski gnoj pa ni dober, odnosno je za naša zemljišča pomanjkljiv, ker nima v sebi dovolj neobhodno potrebnih hranilnih snovi in ker naša že od narave na fosfor o vi kislini in kaliju revna zemljišča teh hranilnih snovi nimajo dovolj v sebi. To napako mora umen kmetovalec popraviti z umetnimi gnojili.
Hlevski gnoj ima v sebi vse hranilne snovi, četudi včasih nekaterih premalo, dočim ima umetno gnojilo v sebi le eno, dve ali tri rastlinske hranilne snovi. V tem tiči razlika med hlevskim in umetnim gnojem in umetni gnoj ostane umetni, če ga kupimo, doma pridelamo ali kjerkoli dobimo.
Ta spis je namenjen imenitnemu, doma pridelanemu gnoju, ki ga naši kmetovalci veliko premalo cenijo in ž njim potratno ravnajo. Mislim na pepel od lesa.
Z malimi izjemami se pri nas skoraj izključno kuri z lesom. V kuhinji se kuri vse leto, pozimi pa tudi v pečeh za segrevanje stanovanj. Pozimi torej pridelamo v vsakem gospodarstvu obilne množine veliko vrednega pepela.
Pepel od lesa ima v sebi razmeroma veliko najvažnejših in najdražjih rastlinskih hranilnih snovi, t. j. fosforove kisilne in kalija, poleg nekaterih drugih manjvaž-nih. Pepel od mehkega lesa je manj vreden nego od trdega. Večinoma kurimo s trdim (bukovim in hrastovim) lesom.
Povprečno je v 100 kg našega pepela slabih 3 kg v vodi raztopne fosforove kisline in 9 kg kalija.
Ker po današnjih cenah Tomasove žlindre plačamo za 1 kg fosforove kisline 42 K in v kalijevi soli 1 kg kalija po 14 K, je torej 100 kg pepela vredno 150 kron! To
je pa že lepa vsota, ki nas sili ves doma pridelani pepel skrbno zbirati in ga kot umetno gnojilo na pravem mestu porabiti, kot poboljšek gnojenja s hlevskim gnojem. Rastlinske hranilne snovi v pepelu brzo učinkujejo, zato ž njim štupamo pomladi ozimino, gnojimo ž njim ob setvi jarino, izborno prija krompirju in zlasti strniščni ajdi. Pepel od lesa kot umetno gnojilo sploh dobro prija vsem kmetijskim rastlinam, v vinogradu pa trtam ž njim po1-mladi prav posebno hitro pomagamo.
Zbirajte torej prav skrbno ves pepel od lesa, in ce ga ima kdo naprodaj, ker ga sam ne potrebuje, kupujte ga od njega kg vsaj po eno krono. Verjemite, da ta izdani denar pri sedanjih cenah umetnih gnojil ni zapravljen, saj Vas po taki ceni prideta fosforova kislina in kalij cenejše stati, kakor pri nakupu umetnih gnojil!
Na vse to Vas opozorimo zlasti sedaj pred zimo, ko se bo do pomladi zaradi zimske kurjave v vsakem gospodarstvu velika pepela nabralo. Seveda se nekaj1 pepela tudi porabi za kuhanje potrebnega luga, a tudi prekuhan pepel ni brez vsake vrednosti, zato tudi tega ni zavreči. Ostali lug, ki ima v sebi še vso fosforovo kislino in veliko kalija, pa ni izliti v jarek ali na dvorišče, ampak na gnoj ali pa na mešanec (kompost), da vsaj tamkaj pride do veljave.

Mladinske organizacije na kmetih.
1. Potreba stanovskih organizacij.
Naša ljudska šola ne zadostuje potrebam ljudske vzgoje zunaj po deželi. Naši mladini je treba na vsak način več stanovske vzgoje, da postane bolj vneta in bolj sposobna za svoj kmetski poklic.
Naša kmetija potrebuje vnetih in razumnih gospodarjev, zvestih poslov in dobrih delavcev. Kmetska mladina se po končani ljudski šoli preveč zanemarja in zapušča. Telesno rase, duševno zastaja. Domača vzgoja ne zadostuje. Večkrat je celo nasprotna ciljem in interesom kmetskega poklica, če oče doma vedno le toži o težkem in nehvaležnem delu, o slabih letinah, o težkem izhajanju, in če ne vidi nikake svetle točke v svojem poklicu, potem ni nič čudnega, če se sin naleze tega duha, če ga začne mikati po lažjem zaslužku in lažjem življenju, po tuji sreči, in če se nazadnje izneveri svojemu poklicu. Kar ne stori v tem pogledu domača hiša, to pomaga slaba druščina, to pospešujejo pa tudi razna društva, ki so se razvila po deželi, in ki že v zgodnji mladosti zavajajo mladino na stranska pota in jih zastrupljajo s svojimi strankarsko-političnimi cilji. S takim delom se pospešuje stanovska nezvestoba in omalovaževanje lastnih stanovskih interesov, s takim tfelom se vceplja in vzgaja nasprot-stvo in strankarsko sovraštvo med tovariši in sosedi, s takim delom se zavaja mladina na potrebe in razvade, ki se prav malo prilegajo razmeram in potrebam našega kmetijstva in kmetskega življenja zunaj po deželi. Kaj ni to žalosten pojav, da se n. pr. naša mladina ne udeležuje kmetijskih predavanj, ki se prirejajo po deželi in da se odteguje svoji izobrazbi, ker ji gredo vse druge muhe in marnje po glavi?
Kmetijski naraščaj potrebuje stanovske o r g a n i z a c i j e , da se bo z večjim veseljem in boljšim umevanjem poprijel domačega dela in da se bo bolje zavedal svojega poklica in svojih nalog. Z boljšim umevanjem bo raslo zanimanje! z večjim zanimanjem pa marljivo delo in boljši uspehi! V tem na-
ziranju je treba mladino utrjevati in v tem z m i -s 1 u podpirati domačo vzgojo. Naši mladini je treba odpirati oči in glavo, da bo izpregledala in razumela, da se da na kmetih najbolj s r eč n o živeti, da ima zemlja še bogate zaklade v sebi in da jih je treba znati odpirati, da se bo blagostanje dvignilo. Naša mladina se mora učiti zunaj v naravi opazovati in sploh več misliti o vzrokih in učinkih naravnih pojavov v kmetijstvu. Dopovedati ji je treba, da je kmetija zmožna napredka in večjega uspeha. Vse to jo bo privedlo tako daleč, da bo vzljubila svoj poklic, da se ga bo z veseljem oklenila in da ne bo zapuščala rodne zemlje tako lahkim srcem, kakor se. to danes godi. Kot najbolj uspešno sredstvo za povzdigo stanovske vzgoje se smatrajo danes kmetijsko-nadaljevalne šole in mladinske organizacije, takozvani mladinski kmetijski klubi.
2. Uredba mladinskih organizacij.
Mladinske kmetijske organizacije so nastale v novejšem času. Poklicala jih je v življenje današnja potreba. Kazvile so se v Ameriki, kjer so danes močno razširjene. Te organizacije imajo nalogo, vzgajati kmetsko mladino za dom in za kmetijski poklic. Osnovane so po načelu samozdruževanja in brez predpisov društvenega zakona. To so enostavno urejeni klubi, ki delujejo s pomočjo svo^ jih pravil in navodil. Združuje jih stanovska zavest in tiste naloge, ki jih predpisujejo klubova pravila.
V teh organizacijah, ki se lahko povsod snujejo, kjer imamo moške učne moči, naj se zbira naša kmetska mladina po deželi. Prinesle ji bodo s svojo smotreno vzgojo« več koristi, kakor vse druge organizacije, ki se danes snujejo in širijo po deželi.
Za te organizacije je treba požrtvovalnega dela predvsem na strani učiteljstva. Za krajevno vodstvo teh organizacij ni noben drug tako poklican kakor ljudskošolski učitelj. On pozna mladino, pozna starše, pozna krajevne razmere in posestne razmere; ima pa tudi največ stika z mladino, tako da ima tudi s tega stališča najlepšo priliko za svoje udejstvovanje na vzgojnem polju kmetskega prebivalstva. Pomagati mu morajo pri tej organizaciji kmetijski strokovnjaki — današnji okrajni ekonomi, ki imajo tudi po svojih službenih navodilih nalogo, pospeševati postanek in delovanje takih stanovskih klubov. Pomagati pa mu mora tudi Kmetijska družba v Ljubljani, ki mora kot centrala za te organizacije dajati potrebna navodila za delovanje teh klubov in njihovih članov in ki mora priskrbovati tudi potrebna gnojila in semena za kmetijske poskuse.
Četudi manjka pri nas tiste naprednosti in tiste: dovzetnosti, kakor jo opazujemo danes v Ameriki in četudi nismo tako zreli za take organizacije, bi se dalo ob potrebnem zanimanju in resni volji vendar tudi pri nas začeti in mnogo dobrega doseči. Vsaj naše podeželske in gospodarske razmere nas v to silijo, če hočemo priti z našo ljudsko vzgojo naprej.
Glavni pogoj je in ostane za tako mladinsko stanovsko organizacijo požrtvovalno deloven učitelj, ki mora biti in ostati od vsega početka naprej duša takim združitvam. Kakorhitro bo led prebit, pa se bodo tudi pri nas te organizacije razvile. Prvi ugodni uspehi bodo vzdramili tudi druge kraje, da se bodo oprijeli teh organizacij.
Mladinske organizacije so važne v naših krajih predvsem za moško mladino v starosti od 14. leta dalje.
3. Delo v mladinskih kmetijskih organizacijah.
Mladinske organizacije delujejo na sledeči način:
1.	Mladina v teh klubih mora prevzeti gotova dela in jih samostojno izvrševati na domači kmetiji. Ta dela se tičejo pridelovanja in gnojenja posameznih rastlin. Potrebna navodila daje Kmetijska družba. Na ta način se vežba mladina v boljših načinih proizvajanja kmetijskih pridelkov. Jeseni se mora s svojimi uspehi udeleževati ogledov in tekmovanja. Ti tekmovalni ogledi so najboljša spodbuda ne le za vztrajanje pri teh organizacijah, ampak tudi za napredek v kmetijskem pridelovanju sploh.
2.	Mladina v teh klubih se mora udeleževati i z -obraževalnega dela, ki se prireja s kmetijskim poukom in s potnimi predavanji, s pomočjo poučnih izletov, s pomočjo ogledovanja kmetij v domači okolici itd. Mladina naj spoznava, da je domača kmetija zmožna napredka, večjega blagostanja in srečnejšega življenja, in da je pri tem veliko ležeče tudi na sposobnostih gospodarja, tako kakor pri vsakem drugem stanu. Mladini naj se pri takih prilikah razodenejo naloge gospodarjev, pa ne samo naloge, ampak naj se opišejo in pojasnijo poleg dolžnosti tudi vse pravice, vse lepe strani in prednosti kmetskega življenja nasproti življenju po mestih in tvornicah.
3.	Z društveno organizacijo in z društvenim delovanjem samimnasebi se vežba in pripravlja mladina tudi za
društveno življenje, za skupno nastopanje in za društveno pospeševanje gospodarskih interesov. S takim delovanjem pospešujemo društveno vzgojo. Mladina se pa tudi navzamc vse lažje tistega duha in zmisla za zadružno gospodarstvo, ki ga danes tako manjka naši generaciji in ki nam je za boljšo bodočnost neobhodno potreben.
Take so torej naloge mladinskih organizacij. Ob dobrem izvajanju bodo lahko veliko pripomogle k boljši vzgoji našega kmetskega naraščaja, Vplivale bodo najugodneje pa tudi na ves bodoči razvoj našega kmetijstva.	V.Rohrman.
Bodite pravični in ne smatrajte cen umetnih gnojil previsokih z ozirom na sedanje razmere, zato gnojite to jesen svoje travnike s Tomasovo žlindro, kalijevo soljo ali kajnitom!
Lanska in letošnja suša sta nam na travnikih, seno^ žetih, košenicah in rovtih v Sloveniji, v krajih, kjer je živinoreja poglavitni vir kmetijskih dohodkov, prizadeli ogromno škodo.
Kdor obdolžuje samo sušo, ta se moti! Velik del krivde je pripisovati izčrpani zemlji, ker jo že 8 let premalo ali nič ne gnojimo. Naša gnojišča so prišla v nered in malokdo misli še na gnojenje z gnojnico, saj so gnoj-nične sesalke in gnojnične posode skoraj vse razbite.
S travo porasla tla si posredno sama deloma pomagajo z dušikom iz zraka, a nedostaja jim fosforove kisline in kalija, zato brez teh važnih rastlinskih hranilnih snovi tudi brez suše ni misliti na obilen pridelek. V kraju, ki je bil po suši posebno prizadet, mi je pravil posestnik A. M. v B., da je letos pomladi pognojil del svojih travnikov s superfosfatom in kajnitom ter je zato navzlic suši imel boljšo kot srednjo košnjo. Torej, posnemajte ga!
S komur govorim in kamor sem letos poleti prišel, sem čul od vseh strani jadikoivanje, da bi bilo drugače, če bi imeli Tomasovo žlindro in kalijevo sol, odnosno kajnit. Na moj ugovor, da je ta umetna gnojila že zdavnaj zopet dobiti pri Kmetijski družbi, sem redno dobil odgovor, da so jim cene previsoke. Seveda sem to trditev primerno zavrnil.
Dandanes je navidez res vse drago, a pridelovalec mora prav računiti in imeti pred očmi, če drago prodaja, mora tudi pridelovalna sredstva v tisti meri dražje kupovati. Večji dohodek je vedno zvezan z večjim izdatkom!
Prosim, računajte.
Danes je napram predvojnim cenam približno in povprečno dražje:
sirovo železo......100 krat,
seno ......... 200 „
mleko.........60 „
jajca..........100 „
krompir........150 „
žito..........80 „ i. t. d.
Nasproti je pa tudi dražje:
Tomasova žlindra .... 100 krat,
superfosfat.......85 „
kalijeva sol.......45 „
kajnit.........50 „
V splošnem so se za živinorejca umetna gnojila manj podražila nego proizvodi živinoreje, ki jih on prodaja, iz-vzemši žive živine, zato ugovor, da so umetna gnojila predraga, v splošnem ne velja. Kmetovalec je pa upravičen kazati še na druge svoje ogromne izdatke, ki ga navzlic sedanji h njegovih navidezno visokih skupičkov ženejo v novo zadolževanje, če se tudi ne drži osemur-nega delavnega časa, ampak mora delati od ranega jutra do poznega večera. Kmetijskega obrata mestjan niti približno ne pozna, zato prav nič ni upravičen zmerjati pri nas kmeta z oderuhom,-
Ce naj naš kmetovalec za silo izhaja, ne preostane mu drugega, nego več pridelovati, t. j. umnejše gospodariti* in eno takih sredstev v to svrho je raba umetnih gnojil na travnikih, ki mu več prineso, nego znaša razmerje njih cene napram ceni proizvodom živinoreje.
Ako pognojiš letos jeseni 1 ha (10 mernikov posetve) travnika vsaj s 300 d o 400 kg Tomasove žlindre in s 100 kg kalijeve soli (ali namesto te s 300 do 400kg kajnita), moreš računiti že bodoče leto na bogato poplačilo večih stroškov gnojenja ne glede na dejstvo, da se bo tako gnojenje gotovo 4 leta in še dlje poznalo. Vsako leto pomladi pa ne pozabi travnik z brano prevleči, kk s tem mah za-treš, odpreš tla dostopna zraku, kar vše silno pospeši rast trave. Če pa vrhu tega pozimi navoziš še gnojnice na travnik, boš pa toliko sena pridelal, da Ti bo zmanjkalo shramb!
To leto so tudi črvi (ogrci) travniško rušnjo silno pokončali, če boš pa ravnal po gorenjih navodilih, se bo rušnja takoj zopet naredila.
Da sta Tomasova žlindra v zvezi s kalijevo soljo ali kajnitom izborni in neobhodno potrebni gnojili za travnike, pri nas itak že vsak dobro ve na podlagi dolgoletnih izkušenj, zato ni treba nikakih preizkusnih gnojenj ali posebnih priporočanj; ta spis ima edinole namen razpršiti napačno mnenje, da so ta umetna gnojila predraga. Njih
\
cena se res sliši visoka, toda napram ceni sena in z ozirom na njih uspeh je pa prej razmeroma prenizka nego previsoka.
Bodimo odkritosrčni! Živimo v čludnih časih in v čudnem razpoloženju, a razmere izboljšati pa vsak zase premalo stori. Smo pač vsi enaki: kupovali bi radi po predvojnih cenah, a prodajali po sedanjih. Žal to ne gre. Dokler bo svet stal, bo vladala vedno težnja nakupovalne cene spraviti v sklad z nakupnimi. Če danes še ni tega pravega sklada v vseh pogledih, so to bolečine, ki nam jih je vojna prizadjala; imejmo potrpljenje, vsak dan bo boljše, če bo vsak zase storil svojo pravo krščansko, stanovsko in človeško dolžnost ter ne bo poslušal hujska-čev in sirovih zmerjačev, ki v današnjih zmedenih časih iščejo le svojo korist in hočejo na tuje stroške brez težkega dela živeti, ne da bi sami za ozdravljenje razdrapa-nih razmer hoteli kaj storiti.	G. P.
Izvoz vina iz Jugoslavije v Češkoslovaško.
(Dalje in konec.)
3. da odpade dosedanja dolžnost uvoznikov naših vin, da morajo nakupiti eno tretjino vina, pridelanega v Češkoslovaški republiki.
To je torej vsebina dogovora med našo in češkoslovaško vlado.
Na nas je sedaj ležeče, da ga čim bolj mogoče izkoristimo.	| Mii&^fci
Če se primerno organiziramo in v Češkoslovaški republiki upeljemo, izvozimo lahko omenjeni kontingent vina, medtem, ko so Čehi izjavili, da so zadovoljni, če uvozijo k nam le 60.000 lil piva, ker vedo, da se pri obstoječem visokem kurzu češke krone bo le malo češkega piva pri nas moglo prodati.
Da izvozimo nam kontingentirano množino vina v Češkoslovaško, je najbolj odvisno od naših vinskih trgovcev in izvozničarjev. Treba si je zagotoviti v češkoslovaški republiki dobre in stalne odjemalce. Zato je treba dobrih in r e e 1 n i h trgovcev. Nereelnost nam lahko vse pokvari. Treba bo tudi nekoliko požrtvovalnosti. Prireditev vzorčne razstave, ki sem jo priporočal že za letošnjo jesen in ki se — žal — ni izvršila, bo treba na vsak način uprizoriti vsaj prihodnjo pomlad meseca marca.
Naša legitimna vinska trgovina naj se torej s krepko roko zavzame za to, da izkoristi dovoljeni kontingent in da pribori našim vinom v Češkoslovaški republiki ono stališče, ki mu gre po njegovi dobri kvaliteti. Zagotov-Ijenje stalnih, dobrih odjemalcev v Češkoslovaško bo v korist tako našim vinotržcem kakor našim vinogradnikom.
Da se bo izvozni kontingent na vse pokrajine naše države izvoznim potrebam primerno razdelil, predlagala sva s kol. Stojanovicem vladi, naj se določi, koliko od tega kontingenta bi imelo odpasti na posamezne pokrajine naše države.
Ako bo naš predlog sprejet v ekonomsko financij-skem komitetu, bi odpadlo na Slovenijo 30.000 hI vina. Naš predlog je šel tudi za tem, da se prepreči izvoz zelo šibkih in slabih vin, to je vin izpod 8% lk. in pa vin iz direktnorodečih trt (Otelo itd.), ker bi taka vina mogla pokvariti v Češkoslovaški dober glas naših vin. Da se končno prepreči zloraba uvoznih dovoljenj, naj bi ista ugasnila, ako se ne izkoristijo tekom 3 mesecev. Kontrolo vrši naš generalni konzulat v Pragi. Končno sva tudi predlagala, da naj sestavi naša vlada seznam naših izvoznih vinskih trgovin in ga sporoči našemu gen. kon-
zulatu v Pragi v svrho publikacije, nasprotno pa naj bi se pri nas publiciralo imena čeških uvoznih tvrdk. Ta korak ima namen, da seznani naše vinske trgovce s češkimi in obratno.	1
i.
Pogoji in zgledi za izvoz vina v Češkoslovaško.
Pogoj za uvoz vina v Češkoslovaško^ je po tamošnjih zakonitih predpisih, da mora biti uvoznik oseba, ki ima v Češkoslovaški obrtno koncesijo. Iz tega sledi, da morajo naši izvozniki gledati, da se spojijo s češkimi tvrd-kami (vin. trgovci, gostilničarji, zadrugami itd.), ki imajo tam svojo obrt, ali pa, da si tam sami ustanoyijo trgovine in si pridobe obrtno pravico. Slednje bi bilo dobro iz tega vzroka, ker bi se tako zagotovilo, da bodo vinski odjemalci na Češkem dobili naša vina v roke taka kakor so, medtem, ko si drugače češki trgovec naša vina lahko prikroji po svoji potrebi. To bi bilo gotovo neprikladno, posebno za naša fina kvalite.tna vina, s katerimi bi se dalo na Češkoslovaškem brez dvoma veliko doseči. Gotovo je, da se mnoga ljutomerska in druga vina lahko merijo s francoskimi, soternskimi vini, ki se v Pragi prodajajo v buteljkah po 30—50 čsl. kron.
Ta naša vina bi bilo na vsak način zaščititi, da se ne i prodajajo pod drugo nego našo marko.
Uvoznik, ki bo hotel uvoziti naše vino v Češkoslovaško, mora najprej zaprositi pri ministrstvu trgovine v Pragi za uvozno dovoljenje, pri čemer mora izpolniti spredaj navedeni pogoj, to je, da ima v Češkoslovaški republiki obrtno pravico. V prošnji je navesti ime odpoi-šiljatelja in ime prejemnika.
Na podlagi izdanega dovoljenja bo moral uvoznik tekom treh mesecev spraviti vino preko češkoslovaške meje, ker po preteku tega roka uvozno dovoljenje zapade.
Eventualne vzorce do Yt 1 od vsake vrste vina sme legitimni trgovec ali uvoznik poslati v češkoslovaško republiko prosto carine, ostalo vino je pa z a ca rini t i.
Carina se odmerja v Češkoslovaški od brutto težine, in sicer 4.20 čsl. kron od kg. Ker odpada na 100 1 približno 1.7 kg tare, znaša carina na liter vina okroglo 5 čsl. kron.
Daljši davek na vino znaša v Češkoslovaški republiki pri litru: tc^pšarina 80 v in prometni davek 60 v. Iz tega sledi, da znaša ves davek s carino vred pri litri/Vina^^O čsl. kron. ^Poleg tega smejo posamezne občine-pribiti še občinsko doklado, še do 25% drž. davka, tako da bi znašal ves davek največ 6.75 čsl. kron. Prevozni in drugi stroški iz Slovenije v Prago znašajo približno 1 čsl. krono, tako da znese vse skupaj največ blizu 7.75 čsl. kron.
Navadna vina se prodajajo v republiki na debelo po 10 čsl. kron, v čemur pa ni zapopadena trošarina, ki jo plača kupec. Totej bi odpadla na navadno vino prodajna cena kake 3.25 čsl. krone, torej kakih 36 naših kron za liter, v kateri ceni bi bila zapopadena nakupna cena vina in pa dobiček uvoznika.
Pri nadrobni prodaji se da doseči seveda daleko višji dobiček. Dobra vina se prodajajo v Pragi na drobno po 5 do 6 čsl. kron za četrtinko, torej liter po 20 do 24 čsl. kron (240—260 jsl. kron). Še dražja so buteljska vina, po 30—50 K ena steklenica od 7/10 litra.
Iz tega sledi, da bi se dala od nas iz Slovenije izvažati na Češko z najboljšim uspehom le najboljša bela vina, pri katerih bi se mogel doseči lep dobiček. Cenejša namizna vina bo dobavljal lahko Banat, črno vino in vino za rezanje pa Dalmacija.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Podrobna navodila k vprašanjem glej 1. številko.
Vprašanje 114. Prosim Vas med ..Vprašanji in odgovori" podati življenjeslovje hrošča ..čerička", njegovo nemško in latinsko ime, zakaj se ravno v vinogradih drži in le o zoritvi poje? (M. J. v M.)
Odgovor: Hroščec čeriček, ki se slovenski imenuje tudi čriček, čerič, čirič, čurk, se nemški imenuje „Weingrille" ali „Weingartengrille", „Weinzikade" ali „Weingartenzirpe", latinski pa „Oecantus italicus". Nemško ime „Zikade" je napačno, ker to pomeni neko drugo žuželko, ki se pri nas ne nahaja. Ceriček spada med ravnokrilce ter je nekako na sredi med kobilicami in grili. Samec je podoben domačemu stričku ali skočnjaku, samica pa mali travniški kobilici. Oba sta vitkega telesa in manjša od imenovanih dveh ravnokrilcev, kajti samec je dolg 12 do 15 mm, samica je pa kake mm daljša. Barve je čeriček bledozelenorumene ter ima preko čela, temena in tilnika zagorelorjav trak. Po trebuhu na zadku se vleče od prsi navzdol širok svetlorjav trak. Vobče so samci bolj zelenkasti, samice pa bolj rjavkaste. Samica ne poje, temveč le samec in se pravilno niti ne sme govoriti o petju, ampak le o neke vrste škripanju, kakor bi kdo s škarjami rezal, kajti glas ne prihaja iz pljuč, ampak le iz krilc (perutnic), ki imajo v to svrho posebno sestavo. Da čeriček poje ob času zoritve grozdja, prihaja odtod, ker se takrat pari in kliče samice. Ceriček se pa ne nahaja samo v vinogradih, ampak tudi drugje po mejah in mu ugajajo le solnčna brda, dočim se senčnih leg izogiblje. Hrani se od listja in mladic onih rastlin, na katerih najrajše živi, n. pr. na divjem majaronu, rmanu, pelinu, črnemu lučniku, košati lobodi, robidnici, sroboti in vinski trti. Pa tudi jabolk, hrušk, breskev, sliv, solate in zelja ne zametuje. Nikakor pa ne mara listja ali mladic vinske trte in grozdne jagode se loti le tedaj, ako je načeta, cele se ne loti, zato čeriček v vinogradu ni imena vreden škodljivec. Podrobnosti o živ-ljenjeslovju čerička najdete v spisu umrlega mariborskega profesorja Janeza Koprivnika, ki je izšel kot ponatis iz „Popot»i-ka" leta 1888. (založba pisatelja, tisk tiskarne Sv. Cirila v Mariboru). Ta ponatis je služil kot podlaga ?a ta odgovor, ki ga je priredila Vinarska iti sadjarska šola v Mariboru, pri kateri bi lahko takoj dobili odgovor, če bi se nanjo obrnili, ker bivate itak poleg nje. Sicer nam je pa všeč, da smo mogli na Vaše vprašanje odgovoriti, ker s tem razpršimo neosnovano mnenje, da je čeriček pomena vreden škodljivec vinske trte. — Sicer pa spis profesorja Koprivnika ni točen in je zastarel, kajti danes imamo o življenjeslovju čeriča in cikade obširno literaturo, katere objava v našem listu ni umestna in bi bilo treba za njeno objavo porabiti več številk našega lista, kar bi pa našim kmetskim zemljedelcem prav nič ne hasnilo.
Vprašanje 115. Pred hišo imam hruškovo drevo, ki je vsako leto polno, toda vsak plod je črviv; letos ni niti en plod brez črva. Nekateri pravijo, da so vzrok peščena tla, na katerih stoji hruška. Kaj je temu vzrok in kako bi se tej nepri-iiki odpomoglo? (M. J. v M.)
Odgovor: Na to vprašanje se ne da točno in zanesljivo odgovoriti, kajti škodljivca bi morali videti. Obrnili smo se na Vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru in od tam so nam odgovorili, da utegne črvivost Vaših hrušk povzročati jabolčni zavijač, ki tudi hruško napada in katerega popis in zatiranje je opisano v 11. številki letošnjega „Kmetovalca" na 105. strani. Na razmnoževanje škodljivca nima kakovost zemlje nika-kega vpliva, ampak le opuščeno zatiranje škodljivca samega in njegove zalege.
Vprašanje 116. Ali je dolžan dedič po svojem očetu, oziroma po materi, poravnati škodo od preveč posekanega lesa, ker se je meja posestva ugotovila šele po devetih letih, dasi so starši že prej vedeli, da meja ni prava? (S. B. v M.)
Odgovor: V zmislu § 196. III. d. n. k obč. drž. zak. zastara odškodninska tožba v treh letih, računši od dne, ko je oškodovanec izvedel za škodo in osebo, ki mu jo je povzročila. V tem primeru je bila dedičem škoda gotovo že več kakor tri leta dobro znana in istotako je vedel tudi za storilca, ki ga pa ni tožil. Odškodninski zahtevek v prvi vrsti zaraditega ne obstoji, ker je že zastaran.	Dr. T.
Vprašanje 117. Pretečeno leto sem kupil večje množine najboljšega vina od rizlinga, ki je ostalo vso zimo nekoliko motno, poleti ie pa osem tednov prav močno naknadno kipelo. Kakor hitro je sod čez polovico prazen, pa se vino naglo skisa (scika). Kaj je temu vzrok, kako se tako vino popravi, odnosno kako je ravnati, da se še ostalo vino ne pokvari? (J. K. v Ž.)
Odgovor: Vaš primer ni osamljen, marveč se je to pojavilo, oziroma se pojavi pri vsakem vinu, ki jeseni ni popolnoma pokipelo in je ostalo še sladko. Vaš mošt, odnosno vino je bilo gotovo še sladko, ko ste ga spravili v svojo klet, zato se še pozimi ni učisjilo, marveč je vedno po malem kipelo, znamenje, da nimate premrzle kleti. Spomladi, oziroma poleti, ko se je klet še bolj razgrela, je pričelo vino še bolj kipeti in je vsled razkrajanja sladkorja, na alkoholu še pridobilo, t. j. postalo je še močnejše, zato pa je izgubilo na sladkobi. Taka vina poleti rada ciknejo, zlasti če se nastavi velik sod, ki se polagoma prazni. Spomladi ali poleti kipeča vina, se morajo po končanem kipenju, ko se umirijo in že nekoliko učistijo, pretočiti v snažne, zdrave, sproti nekoliko zažveplane sode in te vedno polne držati; torej dolivati vsak teden; s tem se cikanje prepreči. Scikana vina se dajo popraviti le s pasteriziranjem, t. j. s segrevanjem vina na 50—60° C v zaprtih kotlih, odnosno v steklenicah, obdanih z na 70—80° C segreto vodo. V tem primeru morajo biti z vinom napolnjene steklenice narahlo zaprte in meriti se mora le vinska temperatura v steklenicah, ki naj ne presega 60° C v teku 5—10 minut. Pri večjih, v gostilni nastavljenih in polagoma praznečih se sodih, pa preprečite cikanje s tem, da pretočite vino v sod kakor hitro je na pipi stoječi že polovico prazen. S tem ohranite vinu tudi boljši okus. Koristno je tudi nastavljanje na veho posebnih z alkoholom ali glicerinom napolnjenih kipelnih ali zračnih veh. Gč.
Vprašanje 118. Pri nas je letos povzročil črv žitnim rastlinam in travnikom ogromno škode. Ker se bojim, da mi ta golazen vse uniči, prosim pojasnila, kako se zatira črv majni-kovega hrošča? (J. B. v G.)
Odgovor: Velikansko škodo, ki jo delajo črvi v zemlji, žalibog naš'i kmetovalci prehitro pozabijo. Tega škodljivca preklinjajo le takrat, ko vidijo pred seboj že storjeno škodo: ne-porasla mesta na polju in rumenkastorjave ploskve po travnikih, ki zgledajo, kakor bi bile požgane. Ko dobimo hroščevo leto, se pa ne bo nihče zmenil za zatiranje škodljivca in tako bo vsaka samica zopet-zalegla po 20 do 30 jajčec, to je 20 do 30 črvov, ki bodo izpodjedali korenine vse prvo poletje, vse drugo leto in tretjo pomlad. Na ta način naredi že samo ena zalega občutno škodo, kaj šele povzročajo milijoni teh rojev! Črva zatirati zamoremo le na ta način,:- ako ga po oranju pobiramo in uničujemo. Hlastno pobirajo črve za brazdo tudi postovke, vrane, kavke itd. Neizmerno veliko nam koristi v tem oziru krt. Najboljše priporočilo oziroma sredstvo za zatiranje črvov, pa je pokončavanje hrošča v letih, ko nastopa. Za to imamo sicer tudi deželno postavo, ki ukazuje skupno zatiranje škodljivca, a se žalibog premalo izvršuje. ..Kmetovalec" bo v hroščevem letu opozarjal in rotil pravočasno vse kmetovalce, da se zatiranja tega škodljivca z vsemi močmi popri-mejo, da se s tem obvarujejo poznejše škode, povzročene po črvu. Takrat storite vsi svojo dolžnost in uspeh bo gotov!
P-i.
Vprašanje 119. V moji žitnici so se zaredili temnorjavi žužki. Opazil sem, da je veliko zrna že izglojenega. Ker je
tega škodljivca v žitnici vedno več, prosim pojasnila, kako naj zatiram v žitnici žitnega rilčkarja? (J. P. v Dr.)
Odgovor: Črni žitni rilčkar, imenovan tudi žižek ali žužek, je komaj 3 mm dolg hroščec, ki ima na koncu glave ozek rilček, s katerim gloda v trdih žitnih zrnih. Pozimi ali zgodaj spomladi ga lahko opazite po oprašenih kotih, po špranjah in razpokah tramovja, kjer prezimuje. Spomladi se samice vzbu-de, zglodajo z rilčkom v zrnje majhno luknjica in zležejo v vsako po eno jajčece. Po preteku 10 dni se izleže majhen čr-viček, ki se zavrta globokeje v zrno ter ga počasi popolnoma izje. Na to se ta v zrnu zabubi in meseca julija izleze iz zrna žužek, ki se zopet oplodi, tako; da nastane še pred zimo en rod. Žužek napravlja po žitnicah neizmerno škodo. Skriva se naj-rajše v žitnih kupih, ker ljubi toploto in mir. Najlažje se mu boste ubranili, če skrbite za čisto, zračno in svetlo žitnico. Večkratno obračanje in premešavanje žita mu ne ugaja. Starejše žito je dobro zvejati na čistilnem mlinu. Razpoke na tra-movjih je zamazati s katramom ali apnom. 2e napadeno žito prehesite takoj iz žitnice na snažen in svetel prostor. V žitnico pa položite suknene cunje ali ovčjo kožo; pod temi se bodo kmalu poskrili ter jih lahko potem pohodite. Ako imate malo žita, Vam priporočamo, istega spraviti ža nekaj ur v gorko krušno peč. Toplota v peči pa ne sme imeti več nego 50° C. Pri tej vročini ostane žito še kaljivo, dočim pa se zalega zamori.	P-j.
Vprašanje 120. Kaj je vzrok, da se sveže mleko takoj po molži skisa in sesiri? (J. B. v T.)
Odgovor: Takojšnje skisanje in zasirjenje mleka povzročajo glivice, ki prihajajo v mleko med in po molži. Skupina glivic, ki se imenujejo glivice mlečne kisline in med katerimi je najvažnejša vrsta Bacillus acidi lactici, razkrajajo mlečni sladkor v mlečno kislino in ogljikov dvokis. Prva vpliva na širino v mleku in jo zasiri. Če hočete torej preprečiti prehitro zasirjenje Vašega mleka, morate paziti na največjo snago pri molži in nadaijnjem ravnanju z mlekom. Svetujemo Vam, da vime pred molžo dobro očistite, iz vsakega seska prve curke mleka, ki so polni omenjenih glivic, iztisnite v, posebno posodico, ali pa vsaj na tla. Vse mlečne posode je razkužiti v topli vodi, ki se ji pridene nekaj sode, in potem še enkrat poplakniti z mrzlo, čisto vodo. Hlev naj bo svetel in stojišče vsak dan osna-ženo. Zrak in svetloba uničita silno veliko teh glivic. Ker ljubijo te glivice toploto, se priporoča, mleko takoj postaviti v mrzlo vodo, ki naj ima po možnosti 10° C. Z največjo snago lahko v teku nekaj dni odpravite to napako v mleku. P-j.
Vprašanje 121. Ne samo jaz, ampak tudi drugi številni živinorejci pri nas imamo izkušnjo, da so krave križanke med pinegavkami in simodolci, in istotako narobe, boljše molznice nego čiste pinegavke ali simodolke. Kaj je Vaše mnenje o tem pojavu, so to Se slučajni pripetljaji, in če niso slučajni, kako se dajo razlagati? (I. T. v B.)
Odgovor: O enakih izkušnjah smo že opetovano čuli v Ljubljanski okolici, in na Gorenjskem poznamo umnega gospodarja, ki redi pinegavsko živino in trdi, da mora vsake čase pinegavskega bika namenjati s simodolskim, če naj vzreja dobre molznice. Od Vas omenjeni pojav, odnosno praktična izkušnja, ni nikak slučaj, ampak dejstvo, ki se da znanstveno utemeljiti. Mlečnost je podedljiva lastnost. Če se križata dve goveji pasmi, ki imata v sebi skupino prevladoličnih (dominantnih) činiteljev (faktorjev), kateri so v zvezi z dobro mlečnostjo, pa se v zarodu (bastardu) ti činitelji nakupičilo in povzročijo potem boljšo mlečnost nego je običajna pri dotičnih čredah nekrižanih živali. Takih zgledov je vsepolno pri gojitvi rastlin in vzreji živali ter se ta pojav imenuje ..luksuriranje", kar bi po slovenski smeli reči, podedljiva lastnost (v tem primeru mlečnost) postane bohotnejša. Z umno odbiro po pravilih Mendelovih podedovalnih zakonov se da zarod takih zboljšanih križancev stalen v svojih lastnostih ohraniti, Men- '
delizem (t. j. oni del nauka o podedovanju, ki ga je razkril opat Mendel) v zvezi s hipno nastalimi novostmi (mutacijo) pojasni tako nastoj pasem domačih živali in kmetijskih rastlin, ne da se misli samo na znanstveno bieznačcln.o plemensko odbiro. Ne da se ne pozna nauka o podedbvanju, je izključen vsak pouk o napredku živinoreje in rastfftiarstva, zato je dolžnost Kmetijske družbe kot prosvetne organizacije, da nauk o podedovanju med slovenskimi kmetovalci udomačuje ter tako brzo sledi tozadevnemu prizadevanju omikanih narodov, ki so v tem pogledu zadnja dva desetletja ogromno delo zvršili.
Vprašanje 122. Pri nas v Bohinju je reja koz zelo razširjena in se pri njih že nekaj let semkaj pojavlja neka bolezen, zlasti konci zime in v pričetku pomladi. Koze, mladice kakor matere, dobe trajno disko, ki je doslej nismo mogli z ničemur odpraviti, in hoja dela kozam težave. Doječe matere izgube čez kakih 14 dni po storitvi vse mleko. Kadar pridejo koze samo na pašo, t. j. na predplanine in visoke planine, se polagoma večinoma sameodsebe ozdravijo in dojne koze pridejo zopet do navadne množine mleka in tudi hitreje ozdravijo, dočim letnice dlje časa hirajo in se ozdravijo šele proti koncu planinske dobe. Bolezen napada takorekoč kužno vse koze, bodisi domačega plemena ali čiste sanske in njih križanke. Čudno je, da zbole koze največ pri tistih posestnikih, ki imajo večje trope, dočim pri tistih, ki imajo le eno ali dve kozi, pa malokatera ali nobena. Kaj utegne biti to za ena bolezen pri naših kozah? (M. D. v S.)
Odgovor: Glede Vašega vprašanja smo se obrnili za pojasnilo na drž. višjega živinozdravnika g. Janka Vizjaka v Brežicah, ki je veščak o zdravljenju drobnice in kateremu se na tem mestu iskreno zahvalimo za njegovo uslugo. Imenovani gospod takole piše: Iz opisanih bolezenskih znakov bi bilo sklepati, da bolehajo koze v Bohinju najbrže na kugi želodčne gliste (Strongylosis ventriculi caprarum). Povzročitelji te bolezni so majhne, do 2 cm dolge gliste iz vrste strongylidov, ki se v večji množini razpasejo v želodcu bolnih živali, kjer sesajo kri in izločujejo neke strupe, ki uničujejo krvna telesca. Koze zaužijejo jajčeca teh glist s svežo travo na paši ali z okuženo pitno vodo in iz jajčec se potem v želodcu izležejo gliste. Bolezen se pokaže šele proti koncu zime in je nevarna zlasti mladim živalim. Obolele živali postanejo najprej klavrne in slabo žro. Sčasoma shujšajo, oslabe in izgube tudi mleko. Obenem se pokažejo tudi znaki malokrvnosti (blede sluznice itd.). Pozneje dobe drisko ter odlagajo blato s precejšnjimi bolečinami. V blatu bolnih koz se da z drobnogledom dognati številno jajčec itrtenovanih glist. Zdravljenje je najbolje, pravza-pi.iv edino pravilno, prepustiti živinozdravniku, ki zapiše potrebni zdravila in da navodilo kako jih je rabiti. Poglavitno pa je, da se okužene pašnike vsaj eno leto ne izrablja in se pusti živalim piti le čisto studenčnico. — Na vsak način pa bi bilo potrebno, da se odpadke bolnih živali z drobnogledom preišče, odnosno, da se poginule živali raztelesi in natančno preišče. Tudi bi kazalo kako manjvredno na ta način bolno žival zaklati in dati preiskati.
KMETIJSKE NOVICE
Sestanek vinogradnikov in vinotržcev. V nedeljo, 22. t. m. ob desetih dopoldne se vrši v državni kmetijski šoli na Grmu sestanek vinogradnikov in vinotržcev iz Dolenjske. Na sestanku bo ravnatelj g. B. Skalicky poročal o dogovoru s Češkoslovaško republiko glede izvoza naših vin. kakortudi o možnostih tega izvoza in potrebni organizaciji v to svrho. Vabijo se vsi interesenti, ki se zanimajo za to velevažno vprašanje našega vinogradništva, naj se sestanka zanesljivo udeležijo.
Velika razstava vin v zvezi z vinskim sejmom, na kateri bodo zastopana vina iz vseh važnejših vinogradniških krajev
vse Jugoslavije, se bo vršila od 25. do 30. oktobra t. 1. v Beogradu. Na tej vinarski razstavi bodo zastopana tudi vina iz Slovenije. Organizacijo za razstavo vin iz Slovenije bodo prevzeli naši vinarski veščaki. Želeti bi bilo, da se v čim večjem številu udeleže naši vinogradniki te razstave s svojimi dobrimi kapljicami. Po tozadevne nasvete se je obračati v mariborski oblasti na Vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru in v ljubljanski oblasti pa na „Društvo bi-zeljskih in dolenjskih vinogradnikov" v Brežicah.
Predavanje za vinogradnike. V nedeljo, 22. t. m. ob devetih dopoldne se vrji na kmetijski šoli na Grmu predavanje za vinogradnike : Kako je ravnati z letošnjim moštom in vinom. Predava ravnatelj g. B. Skalicky. — Ker se je bati, da bo letošnje vino vsled slabega vremena v trgatvi nestanovitno, je predavanje za vinogradnike velikega pomena in je želeti, da se ga v obilem številu udeležijo.
DRUŽBENE VESTI.
400.000 K državnega prispevka od kmetijskega ministrstva v Beogradu je dobila naša družba v svrho kritja primanjkljaja pri izdaji družbenega glasila „Kmetovalca" za 1.1921. in 1922., ker je bila udnina prenizko odmerjena in zato ni bilo mogoče "ž njo kriti stroškov za izdajanje družbenega glasila. Na enako podporo v 1.1923. družba ne sme računiti, kajti sedaj ve, kakšno udnino mora določiti, če naj pri izdaji „Kmetovalca" izhaja, saj je že primanjkljaj za pretekli dve leti kmetijski minister vsled družbene ponovne intervencije z največjim naporom izposloval od finančnega komiteja. Kaj prihodnost prinese, pa nihče ne ve, zato je edino pravo hoditi po varnih potih.
Brezobrestno posojilo za obrat pri družbenemu blagovnemu prometu j'e izposloval kmetijski minister za tekočo jesen in bodočo pomlad, vsled česar družbi odpade znatni del skrbi za dobavo kredita, ki ga potrebuje, in ie to obrestno posojilo, dasi ne ogromno, vendarle za družbo silno olajševalno.
P. n. gg. družbeni udje naj se v vseh zadevah, ki se tičejo družbe in njenih opravil, dosledno obračajo naravnost le nanjo, ne pa imenoma na posamezne uradnike, celo pa ne na družbenega predsednika, kajti drugače nastane v družbeni pisarni le nered in se rešitve zakasne. Družbenemu predsedniku, ki sploh ni dolžan redno zahajati v pisarno, naj se osebno sporočajo edinole upravičene pritožbe o kakih morebitnih neredih, da jih poravna, odnosno jih odpravi, kolikor je to v njegovi moči.
Odgovornost za uredništvo ..Kmetovalca", v katero se predsedništvo načelno ne vtika, nosi glede strokovne vsebine in vsega drugega prav vso glasom predpisa § 20. družbenih pravil družbeni tajnik. Družbeni predsednik vidi in čita izišlo številko „Kmetovalca", kakor v-sak drugi ud, šele tedaj, ko je natisnjena, odnosno razposlana, in šele potem lahko izreče, enako vsakemu drugemu udu, svojo kritiko. Cenzura „Kmeto-valca" po predsedniku pred tiskom ni bila nikdar običajna, se zato ne vrši, ni umestna in je tudi že iz tehniških'in drugih razlogov nemogoča. Če predsednik, ako je slučajno strokovnjak, spiše za list kak spis, ga podpiše in tako prevzame zanj odgovornost. Izjemno pa sedanji predsednik prevzame za pričujočo številko „Kmetovalca" odgovornost, ker je on moral poskrbeti, da pravočasno izide, kajti družbeni tajnik je na dopustu in njegov namestnik je pa zbolel.
URADNE VESTI.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. SPORED:
1.	Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Opomba: Opozarjajo se nače^ištva, da pravočasno pošljejo vabila in spored občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh ie rnero-dajen izpremenieni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa. Vabila je poslati najmanj 10 dni pred izidom ..Kmetovalca".
Za vomev podružničnih zastopnikov za družbeni občni zbor je mero-aaien § 31., točka 6., po kateri se število udov. ki je merodajno za volitev zastopnikov, ravna po številu onih podružničnih udov. ki so svojo udnino plačaii do 31. marca tistega leta, ko je družbeni občni zbor sklican. Ce se pa družbeni občni zbor skliče pred 31. marcem, tedaj je merodajno število udov, ki so plačali svojo udnino do dneva, ko se je ta občni zbor sklical. Volitev delegatov pri tistih podružnicah, pri katerih niso še vsi udje plačali udnine do podružničnega zbora, ki se vrši pred 31. marcem, ie torej brez pomena.
Barje pri Ljubljani, v nedeljo, 29. oktobra 1922. ob dveh popoldne v ljudski šoli; Brdo pri Lukovici, v nedeljo, 29. oktobra 1922. ob štirih popoldne pri „Slaparju" v Lukovici; Dobrepolje, v nedeljo, 29. oktobra 1922. ob osmih zjutraj v
prostorih Kmetijskega društva; Domžale, v nedeljo, 29. oktobra 1922. ob štirih popoldne v
občinski pisarni; Gameljni, v nedeljo, 29. oktobra 1922. ob šitirih popoldne v
„Gasilnem domu"; Izlake, v nedeljo, 5. novembra 1922. po jutranji sv. maši v mlekarni v Izlakah; Konjice, v nedeljo, 29. oktobra 1922. ob treh popoldne v dvorani okrajnega zastopa; Rajhenburg, v nedeljo, 29. oktobra 1922. po rani sv. maši (ob
osmih zjutraj) v društveni dvorani; Sevnica ob Savi, v nedeljo, 29. oktobra 1922. po prvem cerkvenem opravilu v dolnjem poslopju ljudske šole; Slov. Bistrica, v nedeljo, 29. oktobra 1922. ob desetih dopoldne v dvorani Posojilnice v Slov. Bistrici; Sv. Benedikt v Slov. Goricah, v nedeljo, 29. oktobra 1922. po
rani službi božji v šoli; Sora, v sredo, 1. novembra 1922. takoj po jutranji maši v šoli; Studenice pri Poljčanah, v nedeljo, 29. oktobra 1922. ob pol-
osmih zjutraj v društveni sobi; Sv. Križ pri Slatini, v nedeljo, 29. oktobra 1922. ob poltreh popoldne v „Društvenem domu"; Št. Janž na Dravskem polju, v nedeljo, 29. oktobra 1922. po rani službi božji (ob devetih dopoldne) v šolskem poslopju;
Št. Pavel v Savinjski dolini, v nedeljo, 29. oktobra 1922. ob
polosmih zjutraj v občinski pisarni; Velike Lašče, v nedeljo, 29. oktobra 1922. po prvi sv. maši v
„Zadružnem domu"; Vodice, v nedeljo, 29. oktobra 1922. takoj po litanijah v Hranilnici;
Vučja vas, v nedeljo, 29. oktobra 1922. po rani službi božji v gostilni Josip Kosi v Križevcih.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
F. S. v Ž. Stroj, ki ste ga lansko leto kupili s pismeno pogodbo, je prodajalec dolžan Vam poslati, če ste tudi Vi svoje obveznosti izpolnili. Tožiti ga morate na izpolnitev pogodbe. — F. H. v T. Pritožba proti odmeri osebne dohodarine v Vašem primeru ni dopustna, ker niste v pričetku leta pravočasno davčni oblasti napovedali svoj lanski dohodek. Vsakdo je namreč še po starih avstrijskih zakonih zavezan takoj v pričetku leta predložiti davčni oblasti, t. i. fatirati svoje dohodke in le v tem primeru ima pravico vložiti priziv proti morebitni previsoki odmeri osebnega dohodninskega davka. — I. K. v L. Vsak kmetovalec, ki ima stroje na pogon z živino, elektriko ali kako drugo elementarno silo, je zavezan delavce za p r i -i mer nezgode zavarovati ter jih naznaniti na golicah, ki se dobe pri okrajnih delavskih bolniških uradih.

Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 10 D na leta Za inozemstvo 20 D. — Posamezna številka stane 50 para. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oinanila)se zaračunjajo po nastopni* cenah: Inserat na pol strani 400 D, na '/« Strani 200 D, na </• »trani 100 D, na '/„ strani 65 D, na >/«4 strani 35 D. Vsaka beseda y .Mali* naznanilih' stane 25 para, najmanj pa skupa) 6 D.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklar cije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turj it trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir
Št 19 Ljubljana. 15 oktobra 192?. Letnik XII1X.
Kmetijska družba za Slovenijo m za svoje
Vse cene so z ozlrom na sedanje
Živinorejci! Poz ob*!
Sladko banaško seno po K 9.20 kg v vagonskih pošiljkah iranko na vsako železniško postajo Slovenije. Seno je prvovrstno in po mnenju strokovnjakov za tri krone pri kg več vredno nego n. pr. bosansko ali italijansko seno. Na razpolaganje ima družba tega sena v Banatu le še nekaj vagonov, zato naj naročniki s prijavami ne odlašajo. Ovseno slamo je družba že vso prodala.
Semena:
Semenska pšenica ie dospela in se oddaja v vrečah po 80 kg po Din 7.50 za kg z vrečami vred.
Ajda. črna in siva, čiščena po Din 5 — za kg. Vreče se računajo posebej.
Grahora, zimska, mešana z ječmenom ali ržjo, po Din 6'25 za kg brez vreč.
V zalogi so naslednje semenske trave
brezpredenični mačji rep........
pasja trava.............
laška ijulika.............
prvovrstna travniška mešanica . , . . .
Umetna gnojila:
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Kajnit, 12—14%. po Din 70:— za 100 kg.
Kalijeva sol, 42%, je zopet v zalogi po Din 140- — za 100 kg.
Kostni superlosiat z 18% v vodi raztopne fosf. kisline p« 190 Din 100-kilogramov z vrečami.
ude v zalogi naslednje femetijsfee potrebščine.
razmere popolnoma neobvezne.
Kostna zdrobna moka z 5% dušika in 20% skupne fosfo-rove kisline po 185 din sto kg.
Rudninski superfosfat s ca 16% v vodi raztopne fosforove kisline po 150 dinarjev sto kilogramov.
Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosforove kisline po 1?0 din. stn kilogramov.
Thomasova žlindra 15/ie% po Din 190,— za 100 kg z vrečami.
Krmila:
Osušeni zrezki sladkorne pese po Din 3.50 za kilogram z vrečami vred.
Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po Din 6-—kilogram, v manjših množinah po Din 7-— kilogram.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg Din 8— za kg, na drobno Din 8 "50 za kg.
Riževi otrobi, vsebujoči 17% beljakovin in maščobe, tedai enakovredne pšeničnim otrobom po I -90 Din za 1 kg z vrečami.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Antiklor (gl. salojidin).
Drevesne škropilnice za prevoz, razne kakovosti na izbiro po različnih cenah.
Gumijeve cevi po Din 15-— za meter.
Gumijeve plošče (sklopke) za trtne škropilnice po Din 7*50 komad.
Natrijev tiosulfat (gl. salojidin).
Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po 12-50 Din 1 kg v posodi kupca.
Salojidin, (antiklor, natr. tiosulfat) preskušeno sredstvo zoper oidij, trtno plesnobo. po 7 Din za 1 kg.
Tobačni izvleček imamo zopet v zalogi. Cena zaklopnici oo 5 kg 35 Din brez poštnine.
14-— Din za kg
20 *—	t« »»
ii — „	„ „
12-- „	„ „
Urania zelenilo ie došlo in se oddaja v tablah po Din 9•— za komad.
Vinometri so zopet na razpolago. Komad stane Din 40-—. brez poštnine.
Zveplalniki, ročni po 70-— Din za komad.
2veplovl trakovi na juti za žvepljanje sodov, najboljši, brez arzena po 7 Din kilogram, na azbestu po 11 Din kilogram.
Zelatina za usčenje vina po 45 Din kilogram.
Žveplo, dvojno rafinirano, superventilirano, 85—95 Chan-cel, 90/100% finosti, v vrečah po 50 kg po Din 4 —, manjše množine po Din 4-50 za kg.
Razne kmetijske potrebščine:
Živinsko sol, ki jo bomo v Sloveniji letos posebno potrebovali zaradi pokladanja slabili krmil, bo Kmetijska družba bržkone izjemno izposlovala in dela na to z vsemi silami, dasi naš zakon oddaje take soli ne pozna. Kmetijska družba ie že vse potrebno ukrenila, da se bo izposlovala oddaja živinske soli, in sicer po znižani ceni. Kadar, in če bo kaj tozadevno določenega, bo v ..Kmetovalcu" objavljeno.
Antiavit v varstvo setev pšenice, turšice, graha, grašice. travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po osminko kilograma za 10 Din, 50 gramov za 6-25 dinarjev.
Rogaški brusni kamni po Din 2-— za komad.
Uspulum, sredstvo za razkuženje semena, v zaklopnicah po K kg po Din 35:— za komad.
Emajlna posoda. Prva pošiljatev te posode je došla in se prodaja po naslednjih cenah:
Lonci, z 'It 1 vsebine po Din 8.—; Ml vsebine po Din 10.—: '/> o I vsebine po Din 12—; 1 i vsebine po Din 14.—, (18.50); 1 vsebine po Din 18.—, (23.—); 2Vi\ vsebine po Din 22.—, (27.50); 3% 1 vsebine po Din 27.—, (33__).
Kožice, z iVt I vsebine po Din 14.—, (19.50); 1V4 I vsebine po Din 18—, (24—); l2Vt I vsebine po Din 20.—, (27.—); 4 1 vsebine po Din 36.—, (48.—); 8 1 vsebine po Din 40.—, (54.—).
Ponve po Din 17.—, (22.50); 21.—, (27.—) in 23.—, (30.—).
Cene v oklepaju se razumejo s pokrovkami vred.
Skali, z 45 cm premera Din 80.—; ji 50 cm premera Din 90.— za komad.
Vsak konjerejec in kovač mora imeti knjigo „Pod-kovstvo", pouk kovačem in konjerejcem, ki jo je spisal živinozdravnik Lovro Tepina. V njej je dobiti vsa potrebna navodila kako ravnati s kopiti in kako morajo kovači umno podkovati konje in vole. Knjiga se dobi pri Kmetijski družbi in stane 45 K.
Vedrice po Din 45.— za komad.
Zajemalke po Dia 9.— in Din 16.— za komad.
Feaovke po Din 11.— in Din 14__za komad.
Lonci in kožice z večjo vsebino, kakor tudi ročke za mleko s* aa potu in bodo cene pravočasno objavljene.
Podružnice, ki hočejo naročiti večjo množino te posode, naj pošljejo svojega zastopnika, ki mora osebno izbrati in prevzeti blago. Na pismoaa naročila se ne bo pošilialo.
Stroji: V zalogi so sledeči stroji:
Mlatilnice, ža ročni in gepeljni pogon po, Din 2200-t- za komad.
Slamoreznice, po Din 1700"— za komad.
Pminl trupi AW5 po Din 225 —. Bran«, V a po Din 455 — za komad. Vinogradniški plugi od Din 205 — do 370 za komad. Bočni okopovalnlkl po Din 280'—.
Travniške brane, 47 kg A 2 po Din 500, — komadi A 3 57 kg po Din 600: — ; B 2 55 kg po Din 600:— komad.
Univerzalni plugi D 8 MN po Din 7UU — za komad. Obračalni plugi UW 7 po Din 700 — za komad. Obračaln Iplugl UW 9 po Din 800 za komad. Podzemni plugi po Din 400 — za komad. LemežI za plug D 8 MN po Din 25'— za komad. Lemežl za plug D 7 MN po Din 25-— za komad. LemežI za plug UW 7 po Din 50 — za par. Plazi (Sohlen) za pluge po Din 10'— za komad.
Posnemalnlkl Jublica za 50 I po Din 625 —: za 75 I po Din 700 —: 10« i po Din 1250'—; 125 1 po Din 1300'—; 150 1 po Din 1500'— komad.
Stroji za izdelavo surovega masla C Gr 3 po Din 500'— komad.
Poljudno navodilo za merjenje lesa, II. izdaja, sestavil inž. A. Šivic.
Kmetijska družba za Slovenijo je založila drugo, predelano izdajo leta 1914. izdanega, že popolnoma razprodanega XIV. zvezka ..Kmetijske knjižnice", ki nosi gori označeni naslov.
Knjižica obsega navodila, kako se izračuni telesnina debel posekanega in rastočega, stoječega drevja ter celih gozdov, kakortudi obtesanega in razžaganega lesa. Pridejane so vse za tako izračunanje potrebne tabele.
Gozdni posestnik se pouči, kako se določa prirastek v gozdu, izračuni prostornina lesa v ogljarskih kopah ter kubična mera drva. V knjižici so tabele za primerjavo nove dolžinske, ploskovne in kubične mere s staro.
Navodilo je namenjeno predvsem kmečkim gozdnim posestnikom, dalje gojencem kmetijskih šol, gospodarskim odborom za skupna gozdna posestva, zadrugam, upraviteljem cerkvenih in župnih nadarbin, cenilcem in drugim, ki se za stvar
zanimajo.
Cena broširani knjižici pri Kmetijski družbi v Ljubljani ie 10 dinarjev.
Pozor gospodari na životinjske bolesti!
Svakoga prolječa pojavljuje se svinjska rudečica, vranični prisad i mnoge druge zarazne bolesti medju domačim živo-tinjama. Gospodari treba da budu na oprezu i da provedu cijepljenje još prije nego izgube koji komad, jer su svinje i goveda skupa a trošak za ciieplenje je razmjerno malen. U našoj državi priredjuje sada cjepiva Jugoslavenski serum zavod u Zagrebu. Ako gosopdari trebaju upute, neka se obrate na taj zavod.
JVIala naznanila.
Za vsako besedo ie naprej plačati 25 para v denarju ali znamkah najmani pa skupal Din. 5 — sicer se naznanila ne objavijo. _Upravništvone prevzame posredovanja.__
Brinje
staro, rudeče po K 5:— in K 8:—, staro istrsko po K 14:—. novo hrvatsko po K 12:— nudi tvrdka I. KNEZ v Ljubljani. Gosposvetska cesta št. 1.
5000 komadov kolov
hrastovih ali kostanjevih, 3 metre dolgih, klanih ali okroglih se kupi. Na zahtevo se da v zameno ca. 1000 kg sladkega sena za govedo, v Trški gori pri Novem mestu. Ponudbe na A. Sušnlk, Ljubljana, Zaloška cesta.
Vrtnar
pošten in zanesljiv, kateri ie dovršil vrtnarsko, sadjarsko in vinogradsko šolo se spreitne v Liub-liani. Stanovanje in hrana na razpolago. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo tega lista pod šifro ,,A. S.".
Pozor kmetovalci!
Nabirajte bučne koščice in iste sušite v vsaki množini, ki jih kupuje tvrdka Import ..Slovenija" Export, v Ljubljani, Gradišče 3.
Prodam
5—6 vagonov ovsene in pšenične slame po K 5.30 za kg franko vsaka kranjska postaja. Poizve se pri Franc Erjavc, Vižmarje II, pošta Št. Vid nad Ljubljano.
Vreče
vseh vrst in velikosti kupuje in prodaja Turk, Ljubljana, Prešernova ulica št. 48.
Albin
Kupim
lep krompir, zelje in repo. Najnižje ponudbe nai se pošljejo na Ig. Paar, Jesenice.
Pravo domače platno
za rjuhe in perilo, lastni ročni izdelek, ima v zalogi tkalnica „Krosna" v Ljubljani na Zrinjskega cesti 6. Na zahetvo pošilja vzorce. Kupi trpežno blago, da kaj prištediš!
Cepljene trte
različnih vrst na podlagi rip. Portalis in tudi vko-reninjene beie šmarnice prodaja Franc Zelenko, posestnik in trtničar, Bucmanci, Sv. Tomaž pr Ormožu. Cena po dogovoru. Za odgovor priložite znamke._________
Šmarnica
izboljšana, ima veliko in sočno grozdje. Novost. Zahtevajte natančno pojasnilo od Trsnica ,,Vrba-njak". Št. Ilj pri Velenju.
Za malo posestvo
pri Sv. Miklavžu pri Mariboru se išče oženjenega, zanesljivega šafarja, kateri ima pod nadzorstvom oskrbnika, ki oskrbuje malo posestvo. Carl Scher-hautn In sinovi, Maribor.
Suhe gobe
deteljno in korenjevo seme, proso, in druge deželne pridelke kupuje po najvišji ceni Sever & Komp., Ljubljana, Woliova ulica 12.
Aleksandrova cesta 57. — Teleio* št. 88.
trgovina sena, "slame, krompirja, fižola, z drvami žitom in drugimi deželnimi pridelki. B r z o i a v i : Andrel Oset. Maribor.
Naprodaj imam
tritisoč jabolčnih dreves kakor šampanjska raineta, pisani kardinal, malinovec in meden tapfel. Cena 40 kron za komad. Drevesca so jako lepa in so na vpogled v drevesnici. Peter Jenko, Šutna 23, pri Zabnlci, p. Skoijaloka.
Hrvatsko brinje
iepo, zdravo, črno, se dobi pri Mihael Omahuu v Vlšnjigori po K 12.— za kg v vsaki množini.
Iščem
pridnega in krepkega fanta dobrih staršev za vajenca pri mesarski obrti. Janko Šlmlč, mesar In posestnik v Lescah.
Na prodaj je
6 enoletnih lepih plemenskih bikov in ena krava čiste mantafonske pasme. Oskrbništvo graščine Ncukloster, Sv. Peter v Savinjski dolini.
Ezileiovnlci
krtač vseh vrst, kukor tudi izdelovalci glavnikov (fri-zir fanc.eri), dalje izdelo-valci zobotebcev, ako Selijo napraviti dobre kupčije, naj vpošljejo svoje naslove in ponudbe pod šifro
„EKSPORT«»
na anončno družbo
Aloma Company
Ljubljana, Kongresni trg J.
PRVOVRSTNA UMETNA GNOJILA
dobavlja najceneje
veletrgovina
Vinko Vabič
Žalec — Slovenija
Jamstvo za vsebino!
Vse vrste v zalogi
18 % Thomasovo žlindro. 40—42% kalijevo sol, 18—20 % kostni superfosfat, 15 % rudninski superfosfat, 15—17 % apneni dušik.
Mlinske kamne,
sekane Iz naiboljše bele, ostre skale, trde ln srednje od 40 do 100 cm široke, po naročila tudi večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeao garancijo. Leskovšek Anton, po-sestaik in kamnosek. Sv. Jurij ob iužni železnici pri Celju.
Turi! lo+nc kupuje R. LUCKMANN v Ljub-1UUI ICIUS ljan| na Mart|nov| (Ahacljevt) cesti 10 po najvišjih cenah raznovrstna zelišča, suho cvetje (suhe rože), lipovo cvetje, korenine, lubje lu semena. Kdor si hoče s pridnim nabiranjem zagotoviti dober zaslužek, naj zahteva pojasnila pri imenovani tvrdki. Cene, ki jih plačujem nabiralcem. so letos izredno visoke.
Priporoča se tvrdka
Josip Peteline, Ljubljana, ^v. Petra nasip It. 1. Edina tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam se dobijo vsi posamezni deli za šivalne stroje in kolesa, potrebščine za gospodinjstvo, krojače, čevljarje in sedlarje. >
Ponudite
fižol, orehe, jabolka z navedbo množine, vrste in cene na tvrdko Albin Turk, Ljubljana, Prešernova ulica št. 48.
Proda se:
1 balančna tehtnica, 60 m železnih cevi do 3 cm premera, 12.75 m bakrenih cevi, 3 kamenite kotle po 0.80 ms prostornine, 3 nikelnaste kotle po 0.35 m3 prostornine, 1 rezervoar 1.50 m' prostoi-nine, 1 mali rezervoar za mlekarno, 2 kolesa sla-moreznice, 12 dobro ohranjenih zračnic za auto-mobile, 9 kosov 200 1 bencinskih barel iz pocinje-ne pločevine, 2 kopirni stiskalnici, 6 automobil-skih verig „Fiat", 2 črpalnici za vodnjak, 2 stiskalnici za sadle, 1 velik potovalni kovček za klobučarja, 1 nov divan, 1700 kg 2 in 3 cm v premeru in 2 m dolge cevi, 4 velike vratene (Fiaschenzii-ga), 1 mala slamoreznica, 1 Mayerjev leksikon (19 knjig), 400 dobro ohranjenih škarij, 100 dobro ohranienih ključavnic, 20 novih lesenih posod za med v velikosti po 30 1, 10 sodov po 200 1 za olje ali petrolej, 8 automobilnih svetilk, 1 auto-karo-serija z žimnatimi sedeži za \Vi tone, 1 Fiat-Kur-belvverk, 1 kolo za Puchov auto, 3 magnete (Bosch-Eisenmann), 2 vergaserja, 1 železna peč, 2 vinski črpalnici, 1 elektromotor 4 HP, 1 stanca in škarje za pločevino, 7 automobilskih bencinskih reservo-arjev, 10 ključev za štiri- in šestkotne vijake, 2 baianci od koles, 2 mala stroja za drobljenje žita, 12 komadov auto-vzmetov in za 45 hi vinskih sodov. — Jurij Jenko, Skofjaloka.
Vinometre »Bernadot" — Asbeste bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisuifit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Ta-nin — Žveplo v prahu — Limo-novo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni
dropija ANTON R9HC
Ljubljana, Židovska ulica 1.
Sodi
za vino, žganje, olje, mast, med petrolej
za transport in shrambo ima vedno v zalogi vsako množino
Franjo Repič
sodarski mojster Trnovo, Ljubljana
Istotam sprejemalo se v to stroko spadajoča oo-oravila.
Solidno delo!
Cene
zmerne I Točna postrežba!
Iv. Jax in sin
Ljubljana.
Gosposvetska cesta
šivalni stroji in strojiz pletenje
Izborna konstrukcija In elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji „A D L E RM
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovarn:
DtlRKOPP, STYRIA, VVAFFENRAD.
: in prosim obvezne ponudbe za vagone: hrast*-| ve, iavorjeve, jasenove, črešnieve hlode. — : Kurivo: drva, suhe bukove cepanice; kostaajev - taniuski les, brsni in jamski les. — Prodan: : pristni domači jabolčnik žlahtnih jabolk in na-š ravno mineralno kiseljico ,,Kraljev vrelec". — : : Franc Kupnfk, Kostrlvnica, pošta Podplat. :
Štedilniški lonci
iz ieklene pločevine, emailirane ali pocinjene v velikosti od 5—401, se prodajajo po K 36.— za kg franco postaja Višnjagora. Mihael Omahen.
Stiskalnice za sadje in grozdje,
mline za grozdje In vso drugo železnlno priporoča po znižani ceni A. Sušnik, trgovina z železnlno, Ljubljana._____
Šafar
se išče za skorajšnji nastop službe na večjem ve-leposestvu na Dolenjskem, izveden pri vseh poljedelskih delih in panogah ter poljedelskih strojih. Predpogoj je energičnost, absolutna zanesljivost, redoljubnost in treznost. Po možnosti ože-njen, ker je žena lahko obenem poselska kuharica. Plača v denarju in naturalijah po osebnem dogovoru. Ponudbe pod ,,Novo mesto" na upravo , .Kmetovalca".
Stavbeno podjetje. Mestni stavbenik.	Zidarski mojster.
Al. ln Val. Accetto, — Ljubljana
Trnovski pristan št. 14.
Zaprisežena sodna cenilca. Prevzema vsakovrstne visoke stavbe v mestu in po deželi (od zunai specielno praktična in higienična gospodarska poslopja in hleve). Izvršitev načrtov in proračunov — nadalje oblastveno koncesijoni-rana posredovalnica za nakup in prodajo posestev in zemljišč.
Hlode, gojzdove, trame, deske in drva
ponudite Lesni družbi Ilirija, Ljibliana. Kralja Petra trg št. 8 pred sodniio. Plačujejo se najvišje dnevne cene
Kmetijska družba
ZA SLOVENIJO je izdala in prodaja naslednje
knjige:
Zvezek
Cena D
Apno
I
2.	Fr. Štupar: kmetijstvu.....
3.	Fr. Štupar: Navodilo, kako je sestavljati poročila o letini . . .
5. M. Kostanjevec: O užlt-nini od vina in mesa
8. Boh. Skalicky: Siljenje ali kaljenje ameriških ključev......
10. B. Skalickv: Kmetijske razmere na Češkem
12.	Pridelovanje in razpe-
čavanje namiznega grozdja ter vzgoja trt na špalirju. (B. Skalickv) .......
13.	O sestavljanju in setvi travnih mešanic. (Wein-zierl-Turk).....
14.	Ing. Anton Šivic: Poljudno navodilo za merjenje lesa.....
15.	Steuert - Jamnik: Soseda Razumnika konjereja ........
Zivnozdr. * ovro Tepina: Podkovstvo, pouk kovačem in konjerej-cem.......
1,—
3.—
2.—
1.50
2.50
10,—
2.50
12.-
Gospodarske zveza
v LJubljani
Dunajska cesta — Bavarski dvor.
Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev.
Iz najslovitejših tovarn.
Zastopstvo za parne kotle znanih tvornic „Welsla".
Sadjerejci, vinogradniki, poljedelci, vrtnarji!
Zahtevajre brezplačni seznam najzanesljivejših sredstev za pokončevanje mrčesa itd. na sadnem drevju, škodljivcev po poljih in vrtovih, dalje peronospore in snttjavostl pri žitu.
»Ljubljansfta Komercijalna družba"
LJUBLJANA 1, BIeiweisova cesta 18.
Sladko seno
iz Bahata piiznano najboljše kakovosti dobavlja le še tekom oktobra in
novi mbra
Kmetijska družoa za Slovenijo
po najnižji dnevni ceni
v vagonskih pošiljatvah franko na vsako postajo. Narofitve manjših množin /e izv šijo iz ljubljanske zuloges pribitkom režijskih stroškov. Prijave se sprejme samo do pričet, novembra.
Najstarejša hranilnica v Sloveniji.
kranjska hranilnica
V LJUBLJANI
ustanovljena leta 1820
sprejema hranilne vloge proti
4
01
obrestovanju.
S hranilnico sta zvezana Kreditno društvo in starostna hranilnica za posle in delavce.
Hranilnica je sirotinskovarna in jo nadzoruje deželna vlada za Slovenijo.
Rezervni zakladi znašajo približno
8 milijonov kron.
Cisti dobiček je, v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje obče koristnih naprav in podjetij na Kranjskem. Za te svrhe se le doslej darovalo 8.698.000 kron.
Pismene pošiljatve je nasloviti na Kranjsko hranilnico v Ljubljani. Knafljeva ulica št. 9.
KOSE
prima avstrijski produkt, i
BRUSOVI
uz originalne tvornlčke cijene kod
QRBIS"d. d.
jj
Zagreb
Paromlinska cesta 1.
Telet. IO 1 1230
Telegr.
.OrblK
■ mm
" I
® L
Pczor!
Bakrene bolje
za
Mehnho
trpežno izdelane, po ugodni ceni in sicer od 25 do 60 I vsebine ima v zalogi LJUBLJANA Martinova c 5.
31LCI uu UU ou i vseDin
Stanko Žargi 8 Co.
Zahtevajte cenike!
Takojšnja dobava!
Schneider S Verovšek
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
ima zopet v zalogi vse poljedelske stroje, kakor gepeljne mlatilnice, slamoreznice, čistilnice, preše in mline za sadje, ter pluge in kose iz znano prvovrstnih tovarn. Za košnjo priporočamo znamenite prvovrstne ame-rikanske kosilne stroje
,,!VIc. CORMICK" in „DERING".
Z rezervnimi deli naših kosilnih strojev lahko iz naše zaloge takoj postrežemo. Vse po najnižji dnevni ceni.
Lične In cenene TTčne mreže.
pletene s strojem i/, najboljše v ognju pocinkane žice za OGRAJE VRTOV IN DREVESNIC, vsakovrstne ŽIČNE TKANINE iz železne, pocinkane in medene žice za STROJE, MLINE IN OKNA, ELASTIČNE POSTELNE MREŽE iz gaivaniziran' žice na lesenem okvirju v različnih velikostth. raznovrstna SITA, REŠETA in razne LESNE IZDELKE (suho robo) za hišno in kuhinsko uporabo izdeluje in dobavlja po najnižjih dnevnih cenah :
EVGEN IVANC, Sodražica Slonenžja.
tovarna žičnih tkanin in pletenin, trgovina s sitarskim in lesenim blagom
Zahtevajte ponudbe in Ilustrirani cenik brezplačno.
Kmetska posojilnica
_ a - n,	_	_ m m	registrov, zadruga z neomejeno zavezo
ljubljanske okolice B , ljubljani ■
v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti št. 18
Obrestuje hranilne vloge po dfa °!0	(1)
brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad 160,000.000 kron.
===== Stanje rezervnih zakladov 1,200.000 kron. ■
Vsako množino dobrega slavonskega
SENA
dobavijja po zelo ugodnih cenah firma
FRAN JENKO
Ljubljana, Krekov trg št, 10.