GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO XIII. • ŠTEVILKA 9 0 6. OKTOBER 1977 OBČINSKA KONFERENCA ZKS LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZAKON O ZDRUŽENEM DELU ČIMPREJ UVELJAVITI V PRAKSI Uresničevanje zakona o združenem delu v vsakdanjem živ-)enju ne predstavlja samo enkratne akcije, pomeni nekaj več, SaJ gre za proces spreminjanja oziroma usklajevanja samou-|^rr?vn», 'P družbenoekonomskih razmer. Pomeni torej trajno pnsotno m v danem — sedanjem trenutku prednostno nalogo sen subjektov na družbenoekonomskem in političnem po-rocju. To prednostno nalogo pa je moč zanesljivo in dosledno “Polnjevati z akcijo vseh družbenopolitičnih in samoupravnih v vseh sredinah. Le tako bomo lahko ne samo vzpostavili nipak tudi zagotovili takšne oblike združevanja dela in sred-t«eV’ k' *)ot*H ,emeU za čvrste in stabilne samoupravne odnose, r®J odnose,na podlagi katerih bomo lahko tvorno razvijali °Jo ekonomsko bazo in družbenopolitični sistem. Usmeritev akcije je bila Jasno začrtana na 8. seji CK stva ckVk^9- Prcdset Q '-is. aKS in odločno pod- sov in samoupravnih odnosov na podlagi zakona o združenem delu, kako torej poteka zastavljena akcija, je bila komaj dobra polovica delovnih organizacij konstituirala komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu, torej je le dobra polovica opravila nalogo, ki je bila pravzaprav predpogoj za pristop k akciji. Prav tako pa ni prav nič razveseljivo dejstvo, da le nekaj več kot tretjina vseh samoupravnih subjektov razpolaga s konkretnimi programi o sami preobrazbi delovnih odnosov na podlagi zakona. Kje je potrebno iskati vzroke za trenutno situacijo? Vsekakor, tako so ugotovili člani konference, je vzrokov za tako stanje več. Med poglavitnimi ostajajo predvsem: pre- črta sinj/ sklepih republiškega sq ||| ^ega sveta. Naloge, ki lip„ ? še posebej izpostav- k - „ « Kot obveza za sleherno bile°uPravno skupnost, so ana|j. P^^vsem naslednje: terD I sairioupravnih razmer 0iw'.'a8oditev samoupravne li?a j Zlranosti zakonu, ana- |iza h / dnosti zakonu, am it) jz 1'nodkovnih odnosov v Nprav?KD’ sklePanje sa' ^raRih sPorilzumov in ^Obiv aktov o skupnem pri-dhkJU in delitvi dohodka sPreje °dka, oblikovanje in Nazu^e sam°upravnega aela h^i a ° združevanju ^del V^ev vTOZD- enojni t)vn' organizaciji in de-^npnosti skupnih osrednja tema na zadnji konferenci Zveze komunistov v občini. Vse družbenopolitične sile v občini so že v samem začetku odločno pristopile k akciji v vseh samoupravnih okoljih naše občine. To potrjujejo tudi sklepi občinskega sindikalnega sveta kot tudi stališča občinskega komiteja o poteku same akcije- Le,na i?Cena sedanjega si- °Van ,1^ra'evanja ‘n °b''~ ^ del;, nov'h osnov in meril C j P° delu in re- k latih ^ 7 P° aelu 10 re „°jtiih de*a’ ocena medse 'n oblikova-ae*RvpP„ . odgovornostih ,°jnih obveznostih, 'cp„ ‘ '"dgc ev v OZD... preobrazba v not‘konomskih odno- Prav omenjena dva organ sta skupaj z občinskim izvrš nim svetom in komisijo z: družbenoekonomske odnosi pri OK SZDL izvedla akcijo 77 delovnih organizacijah tako iz gospodarskega ko tudi iz družbenega področja Na podlagi opravljenih raz govorov in ocen o poteku sa moupravne preobrazbe v de lovnih organizacijah, je bil; tako na sami konferenci po dana naslednja ocena. De lovne organizacije so sice pristopile k izvedbi akcije vendar so si ocene zelo različ ne. Po sedaj razpoložljivih po datkih je razvidno, da j< OPRAVIČILO 'V|,| en* 'n urvdnišfvu Naše komune — glnMla OK kadnji !! 0Pravičujcmo zaradi izredno slabih fotografij v 'tlu n ' ev,lki glasila. Vzrok slabi kvaliteti fotografij je Pazljivost v tiskarni. L TISKARNA LJUDSKA PRAVICA majhno sodelovanje strokovnih služb, težave v gospodarjenju (mimogrede naj omenimo, da se s poglavitnimi pomanjkljivosti srečujejo prav v tistih organizacijah združenega dela, kjer beležijo slab poslovni uspeh), premajhna spodbuda s strani samoupravnih in poslovodnih organov in seveda ponekod tudi kar preveč prisotno zadovoljevanje z obstoječim stanjem in »čakanje« na že izdelane samoupravne akte in pravilnike. To pa sicer ne pomeni, da je povsod temu tako. Opozorili bi predvsem na tiste naloge, ki ostajajo v zamudi. Te pa so v prvi vrsti tiste, ki vsebujejo obveznosti s področja dohodkovnih odnosov in nagrajevanja po delu. Zato je vsekakor potrebno akcijo pospešiti. S tem so se strinjali tudi člani občinske konference ZKS, ki so potrdili stališča oziroma ukrepe, ki morajo biti v pomoč vsem. Tako naj bi se v kar največji meri vodila natančna evidenca o organizaciji in programih za vsak samoupravni subjekt v občini in se na tej osnovi operativno usmerjala akcija izvrševanja nalog. Natančneje je treba opredeliti naloge in odgovornosti poslovodnih organov OZD in izvršnih organov občine in družbenopolitičnih organizacij pri dokončni izdelavi nalog ter na podlagi le-teh ažurno oblikovati in spremljati uspešnost akcije. Bilo bi primerno, da se pri razreševanju širše problematike, ki je skupna nekaterim organizacijam v mestu in celo v regiji, vzpostavi operativna povezava s pristojnimi družbenopolitičnimi organizacijami v občinah, s čimer bi lahko dosegli večjo učinkovitost. Razne občinske komisije, službe kot tudi klub samoupravljavcev pa morajo v tej situaciji predstavljati tudi tisto mesto dogovarjanja oziroma izmenjave izkušenj, ki bo lahko tvorno in uspešno koristilo vrsti samoupravnih organov. Ob vsem naštetem pa ne gre zanemarjati že sprejetih obvez, ki se na izvajanje samega zakona po zakoniti nujnosti tudi navezujejo, v mislih imamo predvsem področja svobodne menjave dela med materialno proizvodnjo in družbenimi dejavnostmi ter seveda planske obveznosti, na katere po-nekje kar skušajo pozabiti. Angažiranost samoupravnih organov in družbenopolitičnih sil v tem jesenskem in hkrati tudi predkongresnem obdobju torej ne bo majhna. Potrebno bo precej odrekanj in vrsta usklajenih in tvornih prizadevanj, da bomo lahko uspešneje izpeljevali začrtano pot razvoja v skladu z načeli ustave in zakona o združenem delu, ki smo jih enoglasno sprejeli. JANJA DOMITROVIČ Predsednik skupščine občine Vili Belič je prenesel občanom Lajkovca iskrene pozdrave naše družbenopolitične skupnosti in jim ob njihovem prazniku izročil spominsko darilo — kip Ilegalca, simbol odpora prebivalcev Ljubljane v času NOB. Na sliki: predsednik skupščine občine l.ajkovac Milinko Bojičič sprejema darilo DELEGACIJA NAŠE OBČINE NA OBISKU V LAJKOVCU SLOVESNO IN DELOVNO OBELEŽENI JUBILEJI 17. septembra so občani Lajkovca, pobratene občine iz SR Srbije slovesno obeležili letošnje jubileje in obletnico osvoboditve tega mesteca, dobrih 60 kilometrov oddaljenega od Beograda. V septembrskih dneh lefa 1944 so namreč borci XIII. proleterske brigade »Rade Končar« osvobodili Lajkovac. V času narodnoosvobodilne borbe je za svobodo darovalo svoja življenja 398 domačinov, več kot 1500 pa jih je sodelovalo v NOB. Lajkovac, dolgo časa pomembno železniško križišče pa beleži tudi v povojni izgradnji pomembne uspehe. Tako je nadvse važen razvoj in organizacija kmetijske proizvodnje, kjer so na primer samo v zadnjih desetih letih dosegli v poprečju štiri in polkrat večje pridelke pšenice in koruze, preko dobro organiziranih kmetijskih zadrug pa dobro poteka tudi razvoj živinoreje. Prav možnosti kmetijske proizvodnje so bile tiste, ki so narekovale izgradnjo sodobne velike hladilnice v samem Lajkovcu. Čeprav pretežno kmetijska občina, pa so prizadevanja samih občanov v zadnjem času v veliki meri namenjena tudi industrijskemu razvoju. Danes je tu tovarna elektromateriala Elmont, tovarna gradbenega materiala »Dimitrije Tu-covič«, tovarna »Obnova«, kjer izdelujejo oblačila in zaščitno opremo.. . Veliko možnosti v nadaljnem razvoju občine pa bo vsekakor odprla tudi nova investicija — organiziranje dnevnih izkopov lignita, katerega bogate zaloge so pred nedavnim odkrili v neposredni bližini. CVETJE V SPOMIN DUŠANU PETROVIČU - ŠANETU Delegacija skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Ljjiibljaaa Vič-Rudnik je med večdnevnim obiskom v pobrateni občini Lajkovac obiskala tudi Arandjclovac. Ob tej priložnosti so se člani delegacije poklonil spominu nedavno preminulega predsednika zvezne konference sodalstične zveze Dušana Petroviča-Šancta in položili venec na njegov grob. Želja, ki jih narekujejo realne potreb«; je sicer mnogo, a tu so tudi odločna prizadevanja občanov pobratene občine, da jih v svojem nadaljnem razvoju tudi uresničijo. O nadaljnem razvoju je stekla beseda tudi ob obisku delegacije naše občine, ki seje udeležila osrednje proslave. To potrjujejo tudi sklepi in zaključki, da je uspešno sodelovanje potrebno še poglobiti na vseh področjih, ne samo na gospodarskem, saj pomeni bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti tudi skupno vzpodbudo za uspešno pot pri razvoju socialističnih samoupravnih odnosov. SKLEP O VOLITVAH ČLANOV OK ZKS SPREJET Na zadnji seji je občinska konferenca Zveze komunistov soglasno sprejela sklep o volitvah novih članov občinske konference. Tako bo nova občinska konferenca štela 80 članov, katere neposredno s tajnim glasovanjem izvolijo osnovne organizacije ZKS za dobo 4 let. Sestav občinske konference zagotavlja, da so vse organizacije ZK v občini vključene v oblikovanje politike Zveze komunistov v občini. Ker se mora občinska konferenca ZKS konstituirati vključno z izvolitvijo vseh svojih organov najkasneje do 15. decembra 1977, morajo biti volilne konference v vseh osnovnih organizacijah opravljene v mesecu oktobru. 20 LET ELEKTROMONTAŽE Delovni kolektiv Elektromontaže je 1. oktobra slavil pomembni jubilej — 20 let svojega uspešnega delovanja. Ob tem so spregovorili o prehojeni poti nekdanje obrtne delavnice pa vse do današnjih dni, ko ta delovna organizacija predstavlja pomembnega proizvajalca in monterja na področju elektrotehnike. Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim članom delovnega kolektiva podelili tudi priznanja. POSPEŠITI EVIDENTIRANJE V občini Ljubljana Vič-Rudnik je doslej evidentiranih po razpoložljivih podatkih in ocenah blizu 2000 možnih kandidatov za delegacije v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Z vsemi popisnicami že evidentiranih kandidatov OK SZDL sicer še ne razpolaga, saj tako delovne organizacije kot tudi krajevne skupnosti ne izpolnjujejo svojih obvez, da omenjene popisnice čimprej dostavijo na OK SZDL. V kadrovski evidenci od volitev iz leta 1974 pa je evidentiranih 4300 kandidatov, ki jih v sedanjem trenutku ponovno preverjajo v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela. Samo sedanjo strukturo bi za sedaj še težko predočili, saj so tako iz krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela posredovali premalo možnih kandidatov in še to predvsem samo s področja osnovnih šol in VVZ. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in volilna komisija sta rokovnik za volitve nemudoma uskladila z rokovnikom Mestne konference SZDL. V mesecu septembru pa je OK SZDL organizirala za vodstva družbenopolitičnih organizacij iz krajevnih skupnosti enodnevni seminar, na katerem so bili vsi prisotni temeljito seznanjeni s pripravami in celotno problematiko v zvezi z volitvami. Poseben problem predstavlja še vedno dejstvo, da statuti kra- j jevnih skupnosti v dokončni meri še niso opredeljeni, predvsem v tistem delu, ki opredeljuje vrste delegacij za samoupravne interesne skupnosti, zato tudi iz seznamov evidentiranih možnih kandidatov še ni razvidno, za katere samoupravne interesne skupnosti so posamezniki evidentirani. Vse dosedanje razprave so pokazale in še posebej izpoetavile ugotovitve, da se predvsem večje krajevne skupnosti opredeljujejo za posebne delegacije, manjše pa se bodo po vsej verjetnosti odločale za skupne oziroma splošne delegacije za vse samoupravne interesne skupnosti, ki sodijo v skupščinski sistem. Občinska konferenca SZDL ob tej priložnosti zato posebej opozarja na pravočasen izid ustreznih volilnih zakonov in pravočasno uskladitev vodilnih kadrov mesta in republike. Za sedaj je že dogovorjeno, da bi do približno 15. oktobra 1977 večji del evidentiranja morali opraviti v vseh krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela. Poleg evidentiranja za delegacije za, samoupravne interesne skupnosti in skupščinski sistem hkrati opravljajo v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela tudi evidentiranje za funkcije v družbenopolitičnih organizacijah, kjer se mnogim izteka mandat. Veččlanska delegacija sindikatov C. G. I. L., C. I. S. L. in U. I. L. iz Pesara je bila pred dnevi gost viškega občinskega sindikalnega sveta. Po razgovorih z občinskim političnim aktivom so si gostje ogledali tovarno Ilirija — Vedrog. Tu so se s predstavniki tega delovnega kolektiva pogovarjali o vlogi sindikatov, samoupravljanju in še predvsem o varstvu žena pri delu. Delegacija iz Pesara je obiskala še Kurešček in Bistro. Posnetek je z razgovora v Iliriji — Vedrog. OB NOVI ORGANIZIRANOSTI BANK Načela nove ustave ter zakona o združenem delu terjajo tudi od bank takšno samoupravno organiziranost, ki onemogoča odtujitev denarnih sredstev gospodarstvu. Zakon o temeljih kreditnega in bančnega sistema, sprejet v začetku letošnjega leta, pa je konkretiziral organiziranost in funkcionalnost bančnega sistema, določil mesto banke v tem sistemu in tudi opredelil nove organizacijske oblike bančnih organizacij. V Ljubljanski banki že vse leto tečejo priprave za usta novitev temeljne banke in združene Ljubljanske banke. Konferenca upravljavcev Ljubljanske banke, podružnice Ljubljana, je sredi julija dala v javno razpravo osnutka samoupravnih sporazumov o ustanovitvi temeljne banke in združene Ljubljanske banke. Kako te priprave potekajo, so predstavniki LB podružnice Ljubljana seznanili novinarje na tiskovni konferenci v začetku septembra. Poudarili so, da je LB podružnica Ljubljana že sedaj organizirana kot posebna samoupravna finančna skupnost zlasti tistih delovnih organizacij, ki imajo sedež na območju ljubljanske regije. Od ustanovitve leta 1971 se je podružnica Ljubljana hitro razvijala. Povečevala so se sredstva gospodarstva, kot tudi sredstva prebivalcev, tako da so se. sredstva od ustanovitve podružnice do leta 1971 povečala kar za 211 odstotkov. LB podružnica Ljubljana K izmed vseh bank na tem podtO® najmočnejša. Ima največji 1 nančni potencial, hkrati pa polnjuje tudi vse druge pož0^' da se lahko konstituira kot a|Ce J. Padlim borcem NO er žanr, PfTlrlim internirance ? nikom i" žrtvam fa: 6 0rBan-asil.ja ic še vedno sk. ; lz.acije, čeprav vedr k ‘j DfK.o- JC’ s-eprav ' ^tie skim 3 nal°ga širše dru NKuPnosti. 'z,*no« !.0?.bor Posveča velil P!°8ramt niU’. klje sestavni d UPnosti t ^nižbenopolitiči '• kar 762 članov Z sKRh ^ČLANSTVO n _______ -r' p Rajn'V OBVEZA ji- S^rZBbJ POSVeča obč ? ^ invaiia tuminvoiašk obve/I, °In' Skrb zanje eelotne socii L^kiiže ■, ““Pravne skupnosti ; <(oV,,"s,io že1*! “1 ,nanjšo ui' C8ov°rimo sa l>OVoina I« p>y Problemih u.K na vs;r.eda ne misli Vrc^ri i „e’-is°so‘k' P' Pat pa na ti udeležence NOB, ki so zaradi različnih okoliščin postali potrebni splošne družbene skrbi in pomoči. O perečih problemih materialnega položaja borcev NOV so že doslej velikokrat razpravljali različni forumi na ravni zveze, republike in občin, pa se kljub temu sistem temeljnih pravic (zveznih zakonov) ne uveljavlja v zadovoljivi meri in nikakor ne pride do trajnejših zadovoljivih rešitev. Zvezni predpisi, zlasti zadnji pokojninski zakon ter zakon o dodatku za zaposlene borce NOV, je sicer nekatera materialna vprašanja rešil, vendar sam zakon mnogovrstnih socialnih problemov ne more zajeti. Prav zato bo morala v bodoče Zveza združenj borcev NOV in občinska skupščina, ki ima izredno velik posluh za tovrstna vprašanja, dodatno urejevati raznolika eksistenčna vprašanja borcev NOV in VVI ter njihovih družinskih članov in sicer: zdravstveno zaščito, priznavalnine, skrb za bolne in ostarele, stanovanjska vprašanja, pomoč otrokom pri šolanju itd. Zveza borcev se nenehno zavzema za to, da vse probleme udeležencev NOB sproti in učinkovito rešuje. Občinska skupščina je že leta 1965 sprejela odlok o družbeni skrbi za udeleženec NOB in njihove družinske člane. Na podlagi tega odloka že ves čas Zveza borcev podeljuje občinske priznavalnine. Poleg stalnih mesečnih priznavalnin dodeljuje tudi občasno in enkratno družbeno pomoč. Le-ta se dodeluje tudi za zdravljenje In oddih socialno šibkim in zdravstveno prizadetim udeležencem NOB. Občinsko priznavalnino prejemajo predvsem upokojeni in nezaposleni borci ter onemogli in ostareli kmetje — borci NOV. Stalne priznavalnine je tako 31.12.1976 leta prejemalo: 194 borcev NOV, kjer je bila najnižja priznavalnina 400 din, najvišja pa 1.700 din, torej v povprečju 1.250 din. Enkratno ali občasno denarno pomoč je prejelo 352 borcev NOV ter njihovih družinskih članov. Za zdravljenje oziroma oddih pa je prejelo denarno pomoč 259 udeležencev NOB in njihovih družinskih članov. Proračunska sredstVa, ki jih občinska skupščina Ljubljana Vič-Rudnik prispeva v te namene, so vsako leto večja v skladu z nastajajočimi potrebami, za kar gre predstavnikom skupščine občine vsa zahvala. Na žalost pa ni tako pri vseh občinskih skupščinah. V naši občini prejema varstveno pokojnino tudi 51 nosilcev Partizanske spomenice 1941. To je več kot eno tretjino nosilcev Partizanske spomenice. Zaradi takega stanja je bilo s strani ZB veliko prizadevanj, da se to vprašanje reši v okviru sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. VEČJI POUDAREK STANOVANJSKEMU VPRAŠANJU Prvi stanovanjski problemi borcev in vojaških vojnih invalidov so se sicer začeli reševati v letu 1961, v merilu okrajnega odbora ZZB NOV Ljubljana, nato pa po občinah, kakor je katera občinska skupščina finančno zmogla oziroma kakršno razumevanje do teh vprašanj je posamezna občina imela. To težko vprašanje se je pričelo sistematično reševati Šele od leta 1969 dalje. V tem Času je bilo v naši občini dodeljenih 110 stanovanj in danih 1,411.492.200 din posojila. Priznavanje posebne delovne dobe za aktivno delo v času NOB je ena od zelo odgovornih nalog ZB. Spričo ponovnega zakonskega odprtja roka (s 1.1.1977) iza uveljavljanje teh pravic, je občinski odbor ZZB NOV že do sedaj prejel 153 novih prošenj, katerih reševanje pa je zelo težavno. Zdravstveno varstvo za borce NOV je enako kot za zavarovance — delavce, le za nosilce Partizanske spomenice 1941, španske ttorce, narodne heroje ter VVI je enotno in ugodnejše urejeno po vsej Jugoslaviji. V naši občini imamo 2 splošni in 1 zobozdravstveno ambulanto za borce NOV. Vzporedno z vsestransko stalno aktivnostjo članov odbora in komisij je posebno pomembna pomoč številnim krajevnim organizacijam ZB in VVI pri opravljanju njihovih nalog. Člani občinskega odbora, kakor tudi vsi krajevni odbori pa še posebej obiskujejo osamele, bolne in ostarele člane, kajti nihče od članov ZB in VVI ne sme imeti občutka, da je od svojih tovarišev — soborcev pozabljen. Člani Združenja vojaških vojnih invalidov »Vrhovci« iz krajevnih skupnosti: Vič, Brdo, Vrhovci in Kozarij so imeli v septembru v počastitev Titovih in partijskih jubilejev tovariško srečanje. Obiskali so Kamnik pod Krimom, kjer so položili venec pred centralni spomenik žrtvam svobode, na grobnico 22 neznanim junakom — partizanom pa so položili šopek rdečih nageljnov. Pridružili so se tudi domači aktivisti Združenja VVI in ZB, tovariš Petelin-Vojko pa je navzočim opisal aktivnost domačinov v NOB in spregovoril o poteku dogodkov v teh krajih v času NOB. Foto: FRANC KOCJAN S PROSLAV KRAJEVNEGA PRAZNIKA KS TURJAK, ROB IN VELIKE LAŠČE V ZNAMENJU TRADICIJ NOB Podobno kot prejšnja leta, so KS Turjak, Rob in Velike Lašče tudi letos 17. in 18. septembra skupno proslavile svoj krajevni praznik. Na ta dan pred štiriintridesetimi leti so namreč v teh krajih potekali znameniti hoji za Turjaški grad, v katerih so partizanske enote zajele 695 belogardistov in povsem uničile njihovo postojanko. V počastitev spomina na ta veliki dogodek, kakor tudi v skladu z dosedanjo tradicijo praznovanj krajevnega praznika teh treh KS, se je slavje začelo na Karlovici pri Velikih Laščah. Kljub slabemu in za ta čas nenavadno hladnemu vremenu . se je pred osnovno šolo Karlovica zbralo precejšnje število občanov. Prišli so iz Karlovice, Velikih Lašč, Turjaka, bližnje in daljne okolice. Po uvodni slovesnosti je zbranim spregovoril predsednik občinskega odbora ZZB NOV Stane Vrhovec, ki je predvesm orisal ozadje revolucionarnega delovanja prebivalcev teh krajev med NOB ter poudaril pomen njihovega razvoja in prizadevanj v povojnem času. Spregovoril je tudi o pomenu nadaljnje krepitve in razvijanja tradicij NOB, pri čemer naj bi imela posebno odgovorno nalogo zlasti današnja mlada generacija. To tembolj, ker nazadnjaške sile tudi še danes, trideset let in več po zlomu fašizma — kratijo svobodo koroškim Slovencem. V drugem sklepnem delu proslave je Stane Vrhovec ob častni salvi mladinske pohodne enote »Ljuba Šercerja« na pročelju OŠ odkril spominsko ploščo 47 žrtvam fašizma — učenci podružnične šole Karlovica pa so sklenili proslavo z recitacijami in pesmimi. Za večer po proslavi je bilo naposled programirano še srečanje ob tabor- njem ognju, ki pa je zavoljo mraza in močnega sneženja odpadlo. SLOVESNO TUDI V DVORSKI VASI V tradicionalnem obeležju je naslednjega dne — v nedeljo, 18. septembra potekalo tudi slavje v bližnji Dvorski vasi. Že navsezgodaj je proti temu kraju iz zasnežene Karlovice krenila MPE »Ljubo Šercer« in ob strelih iz pušk ter bb skandiranju »Tito — partija, omladina.— akcija« približala pohodu pravcato borbeno vzdušje z elementi NOB. Ob prihodu v Dvorsko vas je tu že vladalo pravcato praznično vzdušje. Sredi slovesno okrašenega kraja se je zbralo nekaj sto občanov teh krajevnih skupnosti bližnjih krajev, da počastc spomin na slavne dogodke pred dobrimi tremi desetletji ter skupno proslavijo uspehe, ki so jih na različnih toriščih družbenega življenja dosegli v povojnih letih. Po raportu patrole pohodne enote predsedniku sveta KS Velike Lašče, je zbranim najprej spregovoril predsednik zbora delegatov Velike Lašče Niko Valjavec. V svojem uradnem nagovoru je po pozdravih vseh udeležencev te proslave na kratko očrtal prizadevanja občanov teh krajev v njihovem družbenem življenju. Slavnostno besedo je nato prevzel predsednik IS skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec. Najprej je zbranim spregovoril o pomenu tega praznika, ki sovpada z letošnjimi jubileji predsednika Tita in KPS ter orisal razvojno pot KPS od prvih začetkov na Čebinah do današnjih dni. Med drugim je dejal: Ob odkritju spominskega obeležja je zbranim na Karlovici spregovoril predsednik občinskega odbora ZZB NOV Stane Vrhovec j** Narodni heroj Stane Semič-Daki je odkril spomenik žrtvam fašističnega terorja Dvorska vas »Ko skozi to prizmo uspehov in prizadevanj za boljši jutri pogledamo, kaj je bilo storjenega in doseženega pri vas,v vaši KS, ne moremo mimo ugotovitve, da ste ogromno naredili in da je naša družba upravi-. ceno namenila dokajšnji del sredstev tudi temu delu občine. Precejšen napredek je bil dosežen zlasti na področju kmetijstva in zadružništva. Zrasla je vrsta novih objektov na usmerjenih kmetijah (predvsem hlevov), povečuje pa se tudi delež kmetijske zadruge pri posojilih kmetovalcem za preusmeritev in opremljanje s stroji.« Sledilo je odkritje spomenika 16 žr-tvam-domačinonr, ki so padli ali bili ubiti med NOB. Le-tega je ob zvokih delavske pihalne godbe iz Kočevja odkril narodni heroj Stane Semič-Daki, nato pa je delegacija vseh treh KS položila vence. V zaključnem delu proslave so nato podelili še priznanja KK SZDL Velike Lašče, Rob in Turjak. Le-ta so za svoje zasluge in delo v družbenopolitičnem in družbenem življenju prejeli naslednji občani in delovne organizacije: Cilka Kaplan, Janko Žužek, Viktor Kožar, Marija Cimerman, Janez Gerbec, TOZD Gospodarstvo Velike Lašče, Kmetijska zadruga 'Velike Lašče in podružnica OŠ Karlovica, vsi iz KS Velike Lašče, Lovro Logar, Marija Zvamec, pohodna enota »Ljubo Šercer«, pionirski odred OŠ Turjak, OO ZSMS Turjak in OO RK Turjak (iz KS Turjak), ter Janez Klančar, Štefka Jamnik, Jože Zakrajšek in Vera Gorjup iz KS Rob. Po slavnostni podelitvi priznanj je bil kulturni program šolske mladine. Proslave in s tem celotno praznovanje trojnega praznika pa je sklenilo prisrčno tovariško srečanje v prijazni dvorški hiši pri Majerju. BRANKO VRHOVEC POVELJNIK OBČINSKEGA ŠTABA CZ O STANJU V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH CIVILNA ZAŠČITA JE VEDNO BOUŠA Občinski štab za civilno zaščito, ki je bil ustanovljen lani, se lahko v času svojega obstoja že pohvali s pestro aktivnostjo, pa tudi s že številnimi delovnimi uspehi, saj je v času njegovega obstoja ttrganizacija civilne zaščite vidno in očitno napredovala. Izboljšave so očitne na vseh področjih civilne zaščite, torej dejavnosti, ki je del ljudske obrambe in družbene samozaščite ter najširša oblika priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah. S tem ko civilna zaščita ščiti ljudi in materialne dobriih*t zagotavlja ustrezno moralno politično stanje za uspešen morebitni oborožen boj. Občinski štab za civilno zaščito je bil ustanovljen z nalogo, da usposablja in organizira ter vodi civilno zaščito v okviru občine. Potreba po takem štabu se je pokazala v praksi, ko so prej delovali štabi civilne zaščite le v krajevnih skupnostih in mestu, vendar je bilo zaradi uspešnosti in podružbljanja civilne zaščite nujno organizirati ustrezen štab tudi na ravni občine. Poveljnik občinskega štaba civilne zaščite JOŽE LEKŠAN se je pogovarjal o delu štaba. »Dosedanja praksa je že več kot očitno pokazala, da je takšen štab nujno potreben, saj se je obrambna učinkovitost precej izboljšala. Naš štab je v tem letu obstoja skrbel za izvedbo obširnega programa, preverili pa smo tudi stanje civilne zaščite v krajevnih skupnostih. Namen tega preverjanja je bil, da se občinski štab podrobneje seznani s položajem na terenu v neposrednem stiku s člani civilne zaščite v krajevni skupnosti. Po tem seznanjanju je mogoče vse načrtovati tudi z občinskega nivoja bistveni natančneje in tudi realneje. Občinski štab mislim, da ima sedaj pred seboj povsem realno sliko položaja. TTo preverjanje pa je imelo tudi vzpodbuden učinek, saj je krivulja aktivnosti in prizadevanj za še boljše delo v KS po teh obiskih začela strmo naraščati. Seveda pa bo treba še marsikaj narediti oziroma izboljšati posameznosti v nekaterih KS, ki še niso na zaželeni ravni.« Na katera področja je segel pregled stanja? Člani občinskega štaba so skupaj s predstav- niki krajevnih skupnosti pregledali stanje obrambnih priprav s posebnim poudarkom na ugotovitvi splošno organizacijskega in informacijskega stanja, pripravljenosti, mobilnosti in opremljenosti štabov in enot civilne zaščite v krmevnih skupnostih. Člani občinskega štaba pa niso vsega preverili le na papirju v krajevnih skupnostih, temveč tudi povsem praktično z mobilizacijo. Kljub temu, da so bile mobilizacije v vseh krajevnih skupnostih v slabem vremenu in torej neugodnih vremenskih razmerah, jih je mogoče oceniti kot uspele. Časi, v katerih so bili člani civilne zaščite mobilizirani, so bili prav rekordni, pa tudi udeležba je bila zelo dobra, čeprav je bilo tudi nekaj posameznih spodrsljajev, ki pa so izjeme. Člani občinskega štaba za civilno zaščito so se preverjanja lotili izredno natančno in so položaj ocenjevali najstrožje, zato da bi tudi najmanjše malenkosti, ki še niso na zaželjeni ravni v krajevnih skupnostih uredili in da bi bila organizacija civilne zaščite povsod stoodstotno brezhibna. Več pozornosti hišni civilni zaščiti Kakšne so ugotovitve štah^ kar zaacva pomanjkljivosti? »Usklajevanje statutov krajevnih skupnosti z veljavnim zakonom o ljudski obrambi mora potekati hitreje kot doslej. Ocene ogroženosti ponekod niso izdelane do poslednje potankosti kar je verjetno tudi posledica kadrovskega sestava krajevnih skupnosti in njenih organov,« pravi Jože Lekšan. »Marsikod smo ugotovili zelo marljivo delo, vendar da imajo posamezniki preveč funkcij in da pride do podvajanj^ kar ni dobro, saj ljudi ne smemo preobremenjevati. Kadrovski sestav ponekod tudi ni prilagojen prebivalstvu in to je treba urediti, kjer je to mogoče. Osebni sestav enot je dober, čeprav je res tudi, da bi lahko bil še boljši, saj ne smemo biti nikoli zadovoljni z doseženim, temveč vse čim bolj izpopolnjevati. Ugotovitev, da je materialna opremljenost posameznih enot pomanjkljiva,pa je alarmni signal, da je treba to takoj urediti. Položaj kakršen je v posameznih KS, je posle- dica preteklosti, ko smo premalo denarja namenjali za to dejavnost. Posebno ugodno smo ocenili člani usposobljenost enot prve medicinske pomoči in gasilskih enot. Na obeh področjih je že dolgo časa zagotovljeno redno izobraževanje seveda ob pomoči Rdečega križa in gasilskih društev. Več pozornosti pa bo treba v bodoče posvetiti hišni civilni zaščiti, saj v nekaterih dokumentih ni dovolj obdelana, enako kot problematika evakuacije. V obrambne priprave KS se tudi vedno uspešneje vključujejo delovne organizacije s področja KS, vendar je treba to še pospešiti. Pospešiti je treba tud' povezovanje med sosednimi krajevnimi skupnostmi na vseh področjih obrambnih priprav. Čeprav nekatere naštete zadeve v zvezi z obrambnimi načrti in ukrepi niso na zaželjeni odlični ravni, pa je bilo opaziti dovolj zavzetosti in pripravljenosti vseh odgovornih v krajevnih skupnostih za odpravo pomanjkljivosti in za še temeljitejše obrambne priprave. Pri tem pa seveda pričakujejo ustrezno pomoč profesionalnih strokovnih delavcev. Mislim, da je treba poudariti, da je akcija štaba prispevala k osveščanju ljudi za delo na področju Ijudskeobrambe, kar bo vsekakor prispevalo k boljšim pripravam,« meni Jože Lekšan. Izvenmestne krajevne skupnosti dobro pripravljene So opazne kake razlike med mestnimi in podeželskimi krajevnimi skupnosti? »Mislim, da se je pri tej akciji pokazalo, da so krajevne skupnosti na podeželju bolj pripravljene in da ni nikjer problem stoodstotne udeležbe, medtem ko je to v mestu malce slabše. Sicer pa so na vseh področjih dela te ugotovitve, kar zadeva razliko med mestnimi in podeželskimi KS, da so podeželske malce prizadevnejše in marljivejše. S sistematičnim delom pa bomo tudi to uskladili. Za uspešnejše delo povsod pa je treba tudi rešiti vprašanje profesionalnega dela na področju ljudske obrambe v KS,« je povedal Jože Lekšan, poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito občine Vič-Rudnik. MILOVAN D1M1TRIČ USTANOVNA SKUPŠČINA POŽARNE SKUPNOSTI POMEMBNA JE PREVENTIVA V skladu z načeli naše ustave država polagoma izgublja vlogo pri urejanju družbenih zadev, njeno vlogo polagoma prevzemajo samoupravne interesne skupnosti. O protipožarni zaščiti bodo odslej v naši občini odločali občani sami preko delegatov skupščine samoupravne požarne skupnosti. Kako požarna samoupravna interesna skupnost v naši občini deluje, sta povedala sedanji predsednik izvršnega odbora te skupnosti Ciril Ropret in bodoči predsednik IO požarne skupnosti (v teku je že kandidacijski postopek) Jernej Čertanec. Sedanji predsednik Ropret bo zaradi poklicne preobremenjenosti opravljal podpredsedniške posle. Požarna SIS je v naši občini šele v nastajanju. Delegati so sicer že imeli ustanovno skupščino, vendar bo potrebno še marsikaj postoriti, da bo sama skupnost zaživela in tudi delo v njej. Naloge te skupnosti so jasne: najpomembnejša je izboljšanje protipožarne zaščite v občini, zlasti na področju preventive, skrb za tehnično opremo prostovoljnih gasilskih društev, pomembno je tudi izobraževanje članov teh društev. V ta namen je skupnost pripravila program dela za leto 1977-78 in srednjeročni program do leta 1980. V srednjeročnem programu so navedene naloge občinske gasilske zveze in gasilskih društev. Okrepiti je potrebno požarno zaščito v delovnih organizacijah kadrovsko in materialno, kar je v skladu z družbeno samozaščito, kjer bo vsak delavec v delovni organizaciji vedel kaj je njegova naloga v primeru požara, oziroma druge elementarne nezgode. Najpomembnejša naloga je kot rečeno požarna preventiva, zato morajo biti vsi delavci delovnih organizacij, samostojni obrtniki in občani obveščeni, kako moramo ravnati, da ne bomo povzročili požara. Z ustanovitvijo požarne skupnosti se je preneslo financiranje z občinskih skladov in proračuna na to skupnost, tako da se bodo vse delovne organizacije vključile v to skupnost s podpisom samoupravnega sporazuma. S podpisom samoupravnega sporazuma se delovne organizacije obvežejo plačevati za leto 1977 0, 3 odstotka od bruto Jernej Čertanec in Gril Ropret osebnega dohodka vsakega zaposlenega. Šest odstotkov svojih sredstev pa bodo skupnosti prispevale zavarovalnice. Doslej je podpisalo samoupravni sporazum več kot 68 odstotkov delovnih organizacij v občini, pričakujejo pa, da bodo ta sporazum podpisale in pristopile k financiranju te SIS prav vse delovne organizacije, kajti odslej bo posredovanje poklicne brigade v primeru požara brezplačno. Sredstva, ki se bodo zbrala na tekočem računu samoupravne požarne skupnosti, se bodo uporabljala za financiranje poklicne gasilske brigade, prostovoljna gasilska društva, občinske, mestne in republiške gasilske zveze. Glede financiranja poklicne gasilske brigade je IO požarne skupnosti mnenja, naj bi poklicno gasilsko brigado financirale tudi druge požarne skupnosti ljubljanske regije, ne samo pet ljubljanskih, kajti gasilska brigada ' ima regionalni pomen, ker opravlja svoje storitve v vsej ljubljanski regiji. Skupščina požarne skupnosti je sestavljena iz skupno 55 delegatov. V zboru uporabnikov je 35 delegatov, v zboru izvajalcev pa 22. Delegati zbora uporabnikov prihajajo iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, delegati zbora izvajalcev pa iz gasilskih organizacij in strokovnih služb, ki odgovarjajo za požarno varnost. Kako bo delegatsko odločanje v skupščini delovalo je sedaj težko govoriti, kajti doslej seje skupščina sestala le enkrat. Kaže pa, da bo ta skupnost ena izmed redkih, ki bo uspešno delovala, saj je večina izvajalcev in uporabnikov zainteresiranih za njeno uspešno delo. Le tako se bo izboljšala požarna varnost in s tem obvarovala družbena ter privatna imovina. F. PREŠEREN Letos ob 35. obletnici požiga in pokola Brda in Vrhovcev ter počastitvi krajevnega praznika na Brdu so gasilci, kot kolektivni člani SZDL dali svoj prispevek k tej spominski svečanosti, ko so fašisti zverinsko pobili 16 domačinov ter požgali in izropali polovico takratne vasi Brda in tudi del Vrhovcev. Gasilsko društvo na Brdu v sodelovanju z enotami ljubljanskega združenega odreda, prostovoljnimi gasilskimi društvi Brda, Viča, Trnovega, Kozarij, Vnanjih in Notranjih goric, Brezovica, Podsmreke, Dobrove, Brezij, Ljublja-na-mesto in IGD-tovarne Ilirija, ter enotami prve pomoči, gasilsko-tehnične ekipe, ekipe za red in varnost, ekipe za evakuacijo prebivalstva krajevne skupnosti Brda in Vrhovcev, terzdrav-stveno osebje Doma Bokalce je organiziralo to veliko vajo s predpostavko, da je potres 7—9 stopnje porušil blok stolpnic, onemogočil preživelim stanovalcem umik zaradi porušenih stopnic iz zgradb. Poleg tega je v centralnem ogrevanju blokov nastal požar, ki se je hitro širil na poškodovane in delno porušene zgradbe. Naj navedemo, da je tudi zapadni del mesta, kot vsa Ljubljana potresno področje. Točno ob 15. uri dne 10. septembra 1977 je bila sprožena akcija s sireno z znakom nesreče, na objekte opekarne na Viču, katere zgradbe so služile kot makete stolpnic. Na tej praktični vaji je bila uporabljena vsa sodobna tehnika, ki jo danes posedujejo prostovoljni gasilci, združeni odred mesta Ljubljane, tovarna Ilirija, ter mobilne enote civilne zaščite v krajevni skupnosti Brdo in Vrhovci. Pokazano je bilo gašenje s peno z uporabo »templeks oblek«, z uporabo dihalnih aparatov in plinskih mask pri reševanju iz notranjih stanovanjskih prostorov. Reševanje POTRES -NA SREČO -TOKRAT LE VAJA pa je bilo izvedeno iz gorečih objektov po lestvah in sicer s kljukastimi, stikalnimi, ter 23 metrski lestvi jeklene konstrukcije, dalje reševanje iz prvega nadstropja v »lovke«, iz višjih nadstropij pa z drsalnimi vrečami-prti, reševanje je bilo prikazano tudi s spuščanjem po vrveh in prenos ranjencev z nosili. Organizirana je bila tudi zasilna poljska ambulanta, kamor so reše- valne enote prve pomoči Doma Bokalce ter krajevne skupnosti Brda in Vrhovcev donašale ranjence v zasilno prevezališče in nudenje prve pomoči. Ta praktična vaja je pokazala, da so še kako potrebne in bi jih bilo potrebno vsaj vsako leto enkrat ponoviti v raznih oblikah. Posebno pažnjo bo potrebno posvetiti reševanju otrok iz šolskih poslopij ob elementarnih nesrečah ali celo napadu iz zraka. Povezava in sodelovanje prostovoljnih gasilcev z enotami civilne zaščite je nujno in koristno za dopolnjevanje strokovne izobrazbe enot civilne zaščite, kakor tudi samih članov gasilske organizacije. Prav tako je važno, da se člani spoznajo s tehnično opremo sodobnega orodja, da ga pravilno znajo uporabljati pri taktični izvedbi vsake take vaje z različnimi predpostavkami same izvedbe. Na tej vaji je sodelovalo skupaj 12 prostovoljnih gasilskih društev, dva voda združenega odreda mesta Ljubljane, osem ekip civilne zaščite v krajevni skupnosti Brdo in Vrhovci, ter zdravstveno osebje Doma Bokalce s skupnim številom 254 izvajalcev te vaje. Poleg tega še 56 pionirjev in pionirk ter mladincev, ki so sodelovali kot ponesrečenci pri reševanju iz ogroženih zgradb. Poleg velikega števila gledalcev so si vajo ogledali predstavniki družbeno-politič-nih organizacij, občine Vič, več sosednih krajevnih skupnosti. mesta Ljubljane. Vajo pa si je ogledal tudi načelnik GZS tov. Milan Vrhovec, ter Braz Milan iz Narodne obrambe mesta Ljub-Ijun:. Na tej vaji so gasilci in štabi civilne zaščite vložili veliko napora, pa tudi strokovnega znanja pri sami izvedbi navedene akcije, zato je pravilno, da se vsem organizatorjem in sodelavcem te vaje izreče tudi javna pohvala. jernej Čertanec Pred dnevi so odprli samopostrežno trgovino v novi sosedd M orgle na Viču. To je trgovina Ljubljanskih mlekarn, njeij1 prodajni prostori zavzemajo 600 kvadratnih metrov, investicij" ska vrednost je znašala 1.200.000S dinarjev. Poleg prodajni* prostorov bo občanom krajevne skupnosti Kolezija na voljo se mesnica in bife. Gradbena dela je izvedlo Splošno gradben« podjetje Grosuplje. (Foto: Lado Čuk) PREDPIS 0 GARANCIJSKIH LISTIH IN TEHNIČNIH NAVODILIH V prejšnji številki smo vas seznanili z odredilo o izdelkih, ki smej«v promet le z garancijskim listom in tehničnim navodilom ter izdelkih' ^ katere mora biti med garancijskim rokom zagotovljeno servisno vz® ževanje ter potrebni nadomestni deli. Tokrat vam, dragi bralci, Posre. dujemo predpis o garancijskih listih in tehničnih navodilih — ozir«1”, — VI. poglavje zveznega zakona o standardizaciji (Ur. list, št. 31”' velja od 29. avgusta 1977 dalje. Le-ta se glasi: Trajnejši industrijski proizvodi, katerih uporaba je vezana na posebne tehnične lastnosti in na poseben način uporabe ter vzdrževanja, smejo v promet le, če so opremljeni z garancijskim listom, tehničnim navodilom in seznamom pooblaščenih servisov, ki ga izda organizacija združenega dela, ki je izdelala proizvod, za uvožene proizvode pa uvoznik, oziroma zastopnik tuje firme. Garancijski list mora vsebovati podatke o proizvodu, po katerem ga je mogoče prepoznati in o trajanju garancijskega roka; izjavo izdajatelja garancijskega lista, da bo proizvod v garancijskem roku brezhibno deloval, če se bo uporabnik ravnal po danih navodilih; izjavo izdajatelja garancijskega lista, da je zagotovil servisno vzdrževanje in potrebne nadomestne dele za proizvod v garancijskem roku; izjavo izdajatelja garancijskega lista, da bo v garancijskem roku na svoje stroške, POSEBNO OBVESTILO! Sporočamo vam, da bodo v kratkem v naših trgovinah razohešeni posebni lepaki, na katerih bo telefonska številka dežurnega inšpektorja. Le-tega kličite samo v primem, če se ne boste mo-’li sporazumeti s prodaji:.cem, oziroma izvajalcem storitev (v servisih ipd.). kar vključuje tudi stroške,za prevoz oziroma prenos proizvoda, zagotovil v primernem roku odpravo okvar in pomanjkljivosti na proizvodu, oziroma, da bo proizvod, ki ga ne bo popravil v določenem roku, na kupčevo zahtevo nadomestil z novim proizvodom. Za industrijske proizvode, ki so namenjeni neposredni uporabi, ne sme biti rok za odpravo okvar in pomanjkljivosti v garancijskem roku daljši od 45 dni in uveljavitev pravic iz garan- cijskega lista ne izključuje,11 (, tjavljanja kupčevih pravic še V drugih naslovih. ^(j Na garancijskem listu m°ra j,, navedena firma oziroma ij11 j, naslov izdajatelja garancij**"*, lista ter firma oziroma nask,v ganizacije združenega dela L, prodajalne), ki je prodala P ,£. zvod in podpis pooblaščenega lavca. Tehnično navodilo mora ^ bovati tehnične podatke, * ^ potrebni za brezhibno upm . ■„ proizvoda, za odpravo mo,c L|i okvar ter nabavo nadoi11^^ delov, opozorilo za mofp jj nevarnost pri uporabi ProlZ. xj1c in navodilo za odvrnitev tajj|o nevarnosti, kakor tudi naV^y e8 čevljev začno izdelovati še zaščitm Kriza"T0 konfekcii0 in “snjeno galanterijo. dvoje prostoro'^ ^ma®° drag° stala. Izgu kriza je premagana '»sine sili t*010 ,** odloei,i’ da gremo naprej op '*kr“' napreinK'r'"" ki Ra l*udie imi* v“d»| dir . 1 'e"mo nenehno napredek,« nam s* i“ Prim. 7 f m“*e ,VAN MAROŠEK. »Let« **,nta. Tak« °. nan’ čcv|jafstvo Mivka, tudi pn obimo 55 novih delavcev in nov sveta ZDENE MEŽIČ. »Vedno smo se v Zmagi zavedali, da rezultatov ni mogoče doseči samo z novimi stroji in objekti in tudi ob novih načrtih za bodoči razvoj se zavedamo, da novi stroji in naprave ne proizvajajo sami, da novi lokali ne prodajajo sami. Vse je odvisno od naših bolj ali manj pridnih rok, rok delavcev, o čemer ni dvoma, saj smo to dokazali v 25 letih razvoja večkrat. Pridnost delavca pa je spet odvisna predvsem od motiviranosti delavca, pa pri tem ne mislim le na materialno, marveč moralno motiviranost. Preprosto rečeno je odvisno to od tega, koliko lahko on ustvarjalno sodeluje v vseh fazah dela in življenja v okviru delovne organizacije in tudi širše družbene skupnosti, skratka od stopnje razvitosti samouprave. Večno smo se v Zmagi zavedali, da mora biti delavec družbenopolitično razgledan in zavesten, da bi lahko ustvarjalno sodeloval.« In kakšen je položaj Zmage v jugoslovanskem merilu danes? »Naši izdelki se po kvaliteti lahko merijo z italijanskimi. To lahko trdimo s ponosom in obenem dostavimo, da je zdržljivost pri nas bistveno večja. Linije pa naj si kar vsaka ženska sama pogleda. Mi smo proizvajalec ženske obutve, medtem ko moško in otroško obutev do- Ohstoječi prostori Zmage so že mnogo premajhni in je nujnost začeti graditi nove. SAMOPRISPEVEK I. IN II. POROČILO O ^neizvajanju programa Oh zaključku akcije Samoprispevka I. ugotavljamo velike uspehe pri izgradnji osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov v naši občini, saj je tik pred dograditvijo zadnji od programiranih desetih objektov. Prek 17 starih milijard dinarjev so zbrali s samoprispevkom občani, samoupravna interesna skupnost za otroško varstvo in občina Ljubljana Vič-Rudnik, da smo uspešno zaključili izgradnjo vseh objektov, S vrtcev in 5 osnovnih šol. Osnovna šola Brezovica, Osnovna šola Dobrova, Osnovna šola Horjul, Osnovna šola Vič in Osnovna šola Vrhovci VVZ Škofljica, VVZ Malči Belič Rožnik, VVZ Malči Belič Zarja, VVZ Vrhovci in VVZ Murgle (otvoritev predvidena do 15. I I. 1977) Z novozgrajenimi šolami so se delovni pogoji učencev in pedagoških delavcev precej izboljšali, saj imajo kar tri šole (Dobrova, Horjul in Vič) samo dopoldanski pouk. Dve šoli (Brezovica in Vrhovci) pa 1,5-izmenski pouk. Ob vseh novih šolah so bile zgrajene tudi moderne šolske kuhinje in telovadnice. Osnovna šola Dobrova pa je prešla že pred dvema letoma na novo obliko življenja in dela z imenom celodnevna šola. V nove VVZ je bilo sprejetih že doslej 500 otrok. Prek 200 pa jih čaka na VVZ Murgle; otroci in starši že nestrpno čakajo na otvoritev. Pred dobrimi petimi leti, ko smo zasadili lopato za prvi objekt, je le malokdo pričakoval, da bo program desetih objektov izveden v tako kratkem času. V nas se je utrdilo prepričanje, da živimo v eni skupnosti in da zmoremo le s skupnimi močmi in solidarnostjo izvajati tako obsežne projekte in s tem bogatiti naš družbeni standard. Odločitev delovnih ljudi in občanov za Samoprispevek II. je bil prav gotovo tudi rezultat uspehov Samoprispevka I . Obsežnega programa Samoprispevka II. ne bi bilo mogoče izvesti brez sodelovanja dragocenega denarja, prispevka delovnih ljudi in občanov, ki se mesečno steka na račun sklada za izgradnjaobjektov Samoprispevka II. Do leta 1981 naj bi šel v gradnjo zadnji objekt od trinajstih objektov, kolikor naj hi jih zgradili v naši občini. Gotovo bo ta naloga še bolj zahtevna in terjala od odgovornih dejavnikov mnogo prizadevnosti in požrtvovalnosti. Od leta 1977 do 1981 naj bi izvedli program iz Samoprispevka II takole; 1977 — Osnovna šola Krim-Rudnik s 16 učilnicami, veliko telovadnico, kuhinjo in zakloniščem; VVZ Vnanje gorice za 100 otrok s kuhinjo in zakloniščem; 1978 — VVZ Kozarje za 100 otrok in zaklonišče; Povečanje zdravstvenega doma Vič; Osnovna šola Preserje z 12 učilnicami, kuhinjo, telovadnico in zakloniščem; 1979 — Osnovna šola Škofljica z 12 učilnicami, kuhinjo, telovadnico in zakloniščem; VVZ Rožna dolina za 120 otrok in zaklonišče; 1980 — VVZ Milan Česnik za 80 otrok in zaklonišče; VVZ Trnovo za 140 otrok in zaklonišče; 1981 — Telovadnica ob osnovni šoli Velike Lašče; Telovadnica ob osnovni šoli Ig; VVZ Krim-Rudnik za 160 otrok in zaklonišče. Po sedanji oceni znaša vrednost vseh objektov 29,5 stare milijarde. V pripravi je izgradnja vrtca v Vnanjih goricah. Potrjene so bile programske osnove in je v pridobivanju lokacijska dokumentacija. Dana je ponudba pri MARLES Maribor po sistemu na ključ. Prav tako tečejo priprave za gradnjo osnovne šole Krim-Rudnik. V izdelavi so predlokacijske zasnove za osnovno šolo in vrtec na skupni lokaciji. Ker skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik še nima izdelanega zazidalnega načrta, je bil sprejet sklep o izvzetju območja zazidave. Operativni odbor je tudi že obravnaval programske zasnove za vrtec in z njimi soglaša. Precej začetnih težav se poraja pri pridohivanju lokacij, kar povzroča deloma zamujanje rokov pri pridobivanju lokacijske dokumentacije, sicer pa velja načelo, da imajo vsi objekti, zgrajeni iz sredstev samoprispevka, prednost in naj bi bilo zamujanje rokov posameznih faz pridobivanja dokumentacije in gradnje objektov čim manjše. OPERATIVNI ODBOR Vrtec v Murglah bo zadnji objekt v naši občini, zgrajen iz sredstev Samoprispevka I V prostorih in svetlih učilnicah prizidka osnovne šole na Vrhovcih se bodo učenci vsekakor dobro počutili NA LETOŠNJIH MLADINSKIH DELOVNIH AKCUAH SODELOVALO VEČ KOT 150 NAŠIH MLADINCEV Mladinske delovne akcije veliko prispevajo pri izobraževanju i" vzgoji mlade generacije, k bratstvu in enotnosti narodov in narodnosti, oživljanju revolucionarnih tradicij, kakor tudi in ne nazadnje k družbenopolitičnemu in gospodarskemu razvoju države. Prav zaradi teh vičiikov se je OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik tudi to leto odločila, da sodeluje na zveznih, republiških in lokalnih delovnih akcijah. KOZARA, BRKINI, SLOVENSKE GORICE, AST, PACUG ter še vrsto dvodnevnih akcij nam dar pa lahko to na podlagi izkušenj tokrat tudi trdimo. Brigadirji se udeležijo delovnin akcij iz različnih vzrokov, tako žara® brigadirskega življenja, spoznavanj11 z drugimi brigadirji, usposabljanja' izobraževanja itd. Vsako leto jih le Na zvezni mladinski akciji so skupno z našimi brigadirji sodelovali tu^ mladinci iz pobratene občine l.ajkovac potrjuje, da je tudi mladina iz naše občine pripravljena ob vsakem času priskočiti na pomoč manj razvitim področjem in ljudem, ki živijo na leteli. Ob tem ne smemo pozabiti, da se brigadirji zavestno odločajo za IM DA, čeprav dobro vedo, da jih poleg trdega dela na delovišču v prostem času čaka tudi vrsta predavanj in prostočasnih interesnih aktivnosti, za katere se brigadirji samoupravno in samostojno odločajo in to ponavadi z veseljem, saj vedo, da s tem izgrajujejo tudi del sebe. S sodelovanjem na (VIDA se brigadirji tudi usposabljajo za nadaljnje življenje, saj je IMDA tudi šola samoupravljanja, kar velikokrat ponavljamo, ven- ZLATA MASKA ZA H0RJULS"' GLEDALIŠKO SKUPINO Gledališka skupina PD Horjul je z »Manevri« Jožeta Javorška poleg domačega občinstva v Horjulu in na občinski reviji gledaliških skupin na Dobravi navdušila poslušalce še v Trebnjem, Mokronogu, Podpeči, Vevčah, Pirničah, Medvodah, Pri-boju na Limu, v mestu Rudo.in Novi Varoši v Srbiji. Na zaključnem XX. srečanju gledaliških skupin v Trbovljah ji je pripadla častna zaključna predstava; soglasno so jo izbrali kot predstavnico Slbvenije za Zvezni fe- stival dramskih amatera Jugoslavije v Trebinju, kjer so dobili režiser in igralci za kolektivno igro ZLATO MASKO. 20; avgusta so igralci gostovali na letnih prireditvah na gradu Vurberk (na prostem) pri Mariboru. Zdaj načrtujejo še gostovanje v Brežicah, Kostanjevici, Krškem, Brdu. 25. septembra jim bo dormfče občinstvo slavnostno izročilo zlate maske, potem pa jih že čaka letošnja najtežja preizkušnja: Borštnikovo srečanje v Mariboru. PIONIRJI OB SVOJEM DNEVU 29. september je praznik vseh pionirjev naše domovine. Pionirji ga zato želijo praznovati čim bolj slovesno in seveda tudi delovno. Tega dne so hile domala po vseh osnovnih šolah pionirske konference. Organizirali so jih pionirski odredi sami, na njih pa so spregovorili o svojem delu, nalogah in uspehih. Spodnji posnetek je naš sodelavec Lado Čuk napravil na osnovni šoli Trnovo. Naj še povemo, da so bile letošnje pionirske konference še posebej slovesne, saj so se pionirji spomnili tudi pomembnih jubilejev — jubilejev njihovega velikega prijatelja tovariša Tita in še posebej 35-lctnicc ustanovitve Zveze pionirjev Jugoslavije. OB TEDNU OTROKA - OB TEDNU OTROKA - OB TEDN SREČEN OTROK V ZDRAVEM OKOLJU Mednarodna organizacija za pomoč otrokom pri Organizaciji združenih narodov UNICEF že četrt ‘stoletja izbira za svetovni dan otroka posebne akcije in spodbuja vse ljudi sveta, da bi kar najbolje poskrbeli za rast in razvoj svojih otrok. Letošnja akcija poteka v svetu pod geslom: VODO VSEM OTROKOM SVETA. V Jugoslaviji razširjamo mednarodni dan otroka.na TEDEN OTROKA, ki ga delovno obeležimo kot družbeno manifestacijo dobre volje in dejavnosti odraslih v korist vseh otrok. Pobudnik te akcije je Zveza prijateljev mladine Slovenije, ki je združila v koordinacijskem odboru za teden otroka delegate iz organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev. Koordinacijski odbor je za letošnje leto izbral geslo: SREČEN OTROK V ZDRAVEM OKOLJU. Srečen otrok je cilj razvoja samoupravne socialistične družbe, v kateri je vse usmerjeno k osvobajanju človeka. To spodbuja vse delovne ljudi, da z delom ustvarjajo kar največ dobrin in da iz dohodka zagotovijo sredstva in pogoje za zdravo in srečno otroštvo celotnih narodov. Okolje smo ljudje med seboj; v družini, v delovni organizaciji, v soseski, v društvu, v krajevni skupnosti, v občini, v republiki, v skupnosti narodov in narodnosti. Medsebojno razumevanje in spoštovanje ter tovariško sodelovanje med odraslimi, otroki in odraslimi in med otroki so prvine, iz katerih raste vzajemnost in so- lidarnost v resnično humanistični samoupravni socialistični družbi, kjer vsakdo prevzema odgovornost za drugega in vsi prevze-mamo odgovornost za posameznika. Razvijajmo otroštvo in prijateljstvo med otroki in mladino, približajmo jim otroški svet drugih narodov in narodnosti v naši domovini in svetu! Preglejmo naše načrte na področju zdravstvenega in socialnega varstva, otroškega varstva ter vzgoje in izobraževanja, na področju delovanja društev in družbenopolitičnih organizacij! Ponovno izpostavimo najbolj pereče probleme v krajevni skupnosti, v občini in v republiki s ciljem, da bi jih bolje in hitreje reševali! V letošnjem letu praznujemo v Jugoslaviji pomembne zgodovinske dogodke, zato v letošnjih delovnih dogovorih v skrbi za otroka znova poiščimo izvore za našo dejavnost iz časov narodnoosvobodilne borbe, ko smo zasnovali resnično topel in odgovoren odnos do mladega rodu. tudi nekaj, ki se za brigado odto^jr zaradi počitniške prakse in podob11 vendar pa ravno pri teh opazim0’ . se brigad v naslednjem letu udeležijo, toda tokrat predvsem v radi življenja in dela v brigadi. . Tudi letos smo se pri odpravi gad srečevali s kadrovskimi mi, čeprav smo s pripravami ptjč, že koncem lanskega leta in to s P davanji in nadaljevali akcijo sko71 V pomlad letošnjega leta z razpisi’ e dentiranjem in dogovarjanjem. . Uspeh na vseh področjih ni iz011,, saj smo uspešno sodelovali, kot e0^ delovna brigada že četrtič na zv° delovni akciji KOZARA 77, *j. tokrat v novi obliki, saj je bila ^ gada sestavljena tudi z mladin® v pobratene občine Lajkovac. tako je na MDA SLOVENJ .j, GORICE sodelovalo več korimr Slovencev, ki so se vključili v 2' nje in delo brigade in se prav K vživeli. • v0(j- Resnejše kadrovske težave zj ^ stvenim kadrom so se p°jaV'.|(.|0 MDA BRKINI, vendar pa je 011 -vprašanje kmalu rešeno. ZarneU |, se je pokazala v izredno dobrihre J latih, tako na delovišču, kakojj j( na ostalih področjih. Ob zaklju^j« brigada prejela vsa možna PrlZ in trak akcije. „ Tudi lokalne in dvodnevne ® so dosegle svoj cilj, čeprav sl" tudi tukaj srečevali s posam problemi, ki pa so se P°l/n‘nre(l’' poznali pri opravljenem delu, , bj j« sem na lokalni akciji PACL^|V,,gr kako potrebovali pomoč strn14". kov za različna področja, k> pS lahko tudi samo v obliki nasv*_|B bi se verjetno izognili P0,rC.(| iil^ delti, seveda pa je treba onte bolj odgovoren pristop P0?® a. kov k delu in življenju v brig’ .h0A lahko ozka grupa ljudi /aVt'-ijer,. večjo, kar pa ni zaželeno 1 ’ j najmanj pa na katerikoli de K ciji, v kateri se mlad člov®* gati svojo zavest in v veliko P^ S začne v praksi spoznavati ^ moupravno socialistično dr Neža Maurer: KRALJIČNA Brezu je danes bogata kraljična — kraj steze stoji in cekine deli: tebi naročje, meni naročje — dosti jih bo za v.ve žive dni. Občinsko prvenstvo v tenisu je bilo na obnovljenem igrišču NA OBNOVLJENIH IGRIŠČIH V nedeljo, 25. septembra 1977 se je na peščenih igriščih TVD Partizan Vič končalo občinsko prvenstvo v tenisu. Organizator te športne prireditve TVD Partizan Vič se je ob tej priliki še posebej potrudil pri ureditvi samih igrišč in spremljajočih objektov. V letošnjem letu so člani društva s prostovoljnim delom obnovili športne naprave, dokončno namrežili igrišča in postavili steno za nemoteno vadbo posameznikov. Ob lepem vremenu je svoje moči pomerilo 43 tekmovalcev, članov in članic TVD Partizan Vič, Iskre in IB Elektroprojekt. Rezultati: Moški do 45 let: polfinale: Žigon : Žumer M. 6:1, 6:3,, vsi TVD Partizan; finale: Bargelj : Žigon 6:1, 6:3 Moški nad 45 let: polfinale: Sajovic (IBE): Zadel (1BE) 2:6, b:3, 6:3; Baras (TVD) : Sovre (TVD) 6:4, 2:6, 6:2; finale: Baras (TVD) : Sajovic (IBE) 3:6, 6:4, 6:4 Ženske — polfinale: Žitnik (TVD) : Kobe (TVD) 6:3, 6:4, Svetlič (IBE): Lipušček (TVD) 6:1,6:3, finale: Žitnik (TVD): Svetlič (IBE1 6:2, 6:4. vsem udeležencem za lepe športne boje, organizatorjem pa zn vzorno izvedeno prireditev iskrene čestitke! REDNA SEJA 10 TKS NEDOREČENA IN NASPROTUJOČA Sl STALISCA Ob koncu skoraj štiri ure trajajoče seje Izvršnega odbora TKS Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila 26.9.1977, so sc lahko delegati vprašali, čemu tako neplodni sestanki lahko služijo. Ali ne postaja vsa stvar na trenutke celo neresna? Vedno znova se porajajo vprašanja, zakaj je potreben vedno večji strokovni in administrativni aparat, kjer se marljivi, delovni in aktivno športni delavci zaradi svojega amaterstva ne znajdejo več v kopici novih prepisov, določb in drugih sprememb. Priče smo, da se številni za šport ogreti delavci sprašujejo: Ali sem športnik ali uradniški pisun? Knotno mnenje vseh prisotnih je, da je osnutek koncepta ustanovitve in delovanja območnih strokovnih zvez in odbora za vrhunski šport nesprejemljiv. Vzroki pa so velike neja-snostv nasprotujoča si stališča v samem osnutku in v določenih stvareh nedodelana. Tudi delegati, ki so strokovno usposobljen^ niso bili v stanju v toliki meri razjasniti in obrazložiti gradivo drugim, da hi lahko sprejeli vsaj smernice za bodoče delo. Tudi se ni treba čuditi, da nekateri niso bili pripravljeni za analiziranje gradiva, katerega so del dobili šele na seji. Samo podatek, da so delegati sodelovali v 42 koledarskih dneh na 25 sejah in sestanki^ pove veliko. Kljub vsem problemom in težavam pri ustanavljanju strokovnih zvez, problemih rekreacije in njene prioritete, so delegati soglasno podprli načrt, s katerim bi v čim krajšem času pričeli z gradnjo nove športne dvorane na Rudniku. Treba bo vložiti vse sile, da se zagotovijo sredstva, ki jih nudi v višini 600.000 din Ljubljanska banka. Krediti bi se vračali z amortizacijskimi sredstvi v višini 75-odstotkov le-teh. Obrestna mera bi znašala 4,6 odstotkov. Zaradi neurejenosti urbanističnega načrta na tem področju so se priprave zavlekle in bo po načrtu temeljni kamen postavljen v mesecu marcu prihodnjega leta. Po mnenju delegatov je potrebno vložiti vse sile za premagovanje nastalih preprek in mora biti izgradnja telovadnice samo še vprašanje časa. S tem objektom bi na področju Rudnika rešili problem rekreacije občanov, ki pogosto nimajo niti osnovnih pogojev za redno vadbo. Te priprave za gradnjo je po mnenju delegatov potrebno vključiti v delo 9. zasedanja skupščine TKS Ljubljana Vič-Rud-nik, ki bo predvidoma v drugi polovici oktobra. Delegati so pod točko razno burno razpravljali o ekonomski ceni šolskih telovadnic za uro vadbe, ki je trenutno 300 din. Po mnjenju prisotnih ta cena ni sprejemljiva, zlasti zato, ker to velja tudi za telovadnice, zgrajene s sredstvi samoprispevkov in tako zaradi previsoke cene niso dostopne širšim množicam in krajanom. Sprejet je bil predlog, da je potrebno o ekonomski ceni ponovno razpravljati. USPEHI VIŠKIH STRELCEV V letu 1977 so strelci s področja občinske strelske zveze Vič-Rudnik v poletni tekmovalni sezoni dosegli zelo dobre tekmovalne uspehe z ostrostrelnim -orožjem na republiškem prvenstvu za letošnje leto. V grobem lahko povemo, da so kot strelci s področja občinske strelske zveze dosegli skupaj najvišje uspehe v odnosu na druge tekmovalne ekipe iz drugih tekmovalnih področij posameznih občin. Med vsemi nastopajočimi tekmovalci so bili najuspešnejši sledeči tekmovalci, in sicer: ŠPORTNO DRUŠTVO HORJUL USPELA PRIREDITEV „ ' "“"tenom, da poživijo zamrlo športno rekreacijsko dejavnost v Horjulu, Ust erayai° d°mači športniki ob pomoči drugih družbenopolitičnih organizacij lk »0V»«I Športno društvo Horjul. Za svoje delo, ki bo predvsem rekreacij-^ bodo koristili športne objekte domače osnovne šole« Programi ii^ !!'e aktivnosti temelje na športni rekreaciji vseh krajanov, ki doslej niso n0s.. P°Rojev za redno športno rekreacijsko vadbo. Da bi svoje načrte in aktiv-kije ^n^azali, so v nedeljo, 25. septembra 1977 organizirali kolesarsko dirko, |u Sem dokazala resnost in zavzetost za oživitev športne aktivnosti v Horju- $avaSodelovanju KK SZDL in KK izVedrSo domači športni delavci Sode/ usPel° športno prireditev. «,0val° je prek sto tekmovalcev Svoi Vl n'h kolesarskih klubov, ki so iu|a ,nic>či pomerili na cesti od Hor-ljenj 0 Polhovega Gradca. Razde-kisoj0 °|li v 11 starostnih razredov, tudi različno dolgo tekmo-Kra|: s;ezo- Zmagovalci: pionirji A: (Roiii 'Dol), pionirji B: Kosirnik •>'0nir’i ?!0n'ri1 C: Hvale (Astra), rani *! B Škerelj (Gros), vete-B: ^ ' B- Dežman (Kok), veterani (Gr0s\Vat (Gros), veterani C: Perne >raniVcter4!ni D: udovič (Trsl). 0blaL Dovnik (Kok), člani: (Kr. q 'y's,ra), zapečkarji: Žerjav Proge r!'ra(' G v6sih s tekmovalne Povalej So nekaj več povedali tek-lSnLI sami. ^Pra? ')o,,ovšek, KK Grosuplje: 10 že moj šesti kolesarski start v letošnji sezoni, mi je 40 km dolga proga pobrala vse s treningom nabrane sile. S tem športom se bavim iz rekreacijskih potreb, saj človek potrebuje tudi fizični trening za premagovanje vsakdanjih ovir. Proga je bila lepa, organizator zasluži vse pohvale, le nekatere stvari bi v bodoče kazalo popraviti. Potrebno bi bilo spremljevalca dirke opozoriti, da spremlja tudi dogajanje za svojim vozilom. Poleg dežurnega zdravnika, je potrebno na takih prireditvah zagotoviti tudi reševalno vozilo. Taka potreba se je ob dokaj številnih padcih na tej dirki hitro pokazala. Nekaj težav so nam povzročili tudi neuvidevni porabniki cest, ki se niso zavedali nevarnosti svojih dejanj za kolesarje. Kljub vsem tem pripombam zasluži organizator za lepo uspelo tekmovanje vse pohvale. Tone Fornezzi, KK Rog, veteran B: Okvara na kolesu mi je to pot preprečila uspeh na cilju Na tej, letos najlepši veteranski dirki, sem se do obrata na polovici proge boril z vodilnimi, potem pa mi je veriga preprečila nadaljnje sodelovanje. Veterani KK Rog redno rekreacijsko treniramo, vendar osebno večje uspehe dosegam pri teku na smučeh, kjer se je nekoliko težje izgovarjati na verigo pri slučajnem neuspehu. 1. Andrej Kraljič, ki je prejel 4 medalje za osvojena mesta med prvimi tremi, in sicer za sledeče tekmovalne dosežke: a) Srebrno medaljo za osvojeno 2. mesto v tekmovanju z MK puško proste izbire s 3 x 40 strelov med člani. b) srebrno medaljo za osvojeno 2. mesto z MK puško standard med mladinci s 3 x 20 strelov c) srebrno medaljo za osvojeno 2. mesto z MK puško standard med mladinci v tekmovalni disciplini 60 strelov leže in d) bronasto medaljo za osvojeno 3. mesto z MK puško standard med člani pri 3 x 20 strelov 2. Mojca Fuchsjager, ki je prejela tri medalje, in sicer a) srebrno medaljo za osvojeno 2. mesto med članicami pri tekmovanju z MK standard puško s 3 x 20 strelov b) bronasto medaljo za osvojeno 3. mesto med mladinci pri tekmovanju z MK puško standard s 60 strelov leže in c) bronasto medaljo za osvojeno 3. mesto pri tekmovanju članic z MK puško standard s 60 strelov leže. 3. Anica Mihorko je prejela eno medaljo, in sicer a)srebrno medaljo za osvojeno 2. mesto pri tekmovanju članic z MK puško standard, 60 strelov leže. 4. Sonja Bric je prejela eno medaljo, in sicer a) srebrno medaljo za osvojeno 2. mesto v tekmovanju z zračno puško serijske izdelave v razredu članic s 40 streli. 5. Milovan Mihorko je prejel eno medaljo, in sicer a) bronasto medaljo za osvojeno 3. mesto pri tekmovanju z vojaško puško [>ri tekmovanju članov z 20 streli leže. Od ostalih tekmovalcev, ki niso bili tako vidno uspešni kot zgoraj imenovani, pa so še sledeči tekmovalci, ki so člani sledečih strelskih družin, in sicer: 1. Strelska družina Krim: Andrej Kraljič, Jože Humar kot mladinci, Majda Podržaj kot mladinka ter člana Janez Mrkun in Zlatko Podržaj. 2. Strelska družina Rajko Škapin: Mojca Fuchsjager kot mladinka, Anica Mihorko in Sonja Bric kot članici ter Vlado Kejžar kot član. Z ozirom na zgoraj navedene uspehe je jasno razvidno, da največje tekmovalne uspehe dosegata nakljub raznim težavam, ki se pojavljajo (trenutno predvsem finančnek sedaj ravno tekmovalna razreda mladincev in mladink, kar kaže na pravilno usmerjenost razvoja strelskega športa na področju občinske strelske zveze Vič-Rudnik(njihovega vodstva ter strelskih delavcev. športne drobtinice Na državnem prvenstvu za mladince v kajaku in kanuju na divjih vodah, ki je bilo v začetku septembra na Soči, so se odlično odrezali varovanci trenerja Gerkmana. Člani kajak kanu kluba LBD so na prvenstvu osvojili kar šest prvih mest, štiri druga in eno tretje mesto. S tem so potrdili pomladansko napoved o ponovnem vzponu na državni vrh. S prihodom dosedanjega sekretarja TKS Ljubljana Vič-Rudnik J. Mešla na mesto poklicnega trenerja moške gimnastike v TVD Partizan Trnovo, se bo še bolj utrdila postojanka moške gimnastike v naši občini. V zadnjem času je v Trnovem zrasel nov rod telovadcev, ki v veliki meri vpliva na vrh naše orodne telovadbe. Načrtno in celovito delo. V Banketni dvorani hotela Union v Ljubljani je predsednik izvršnega odbora telesnokulturne skupnosti Ljubljana J. Popovič priredil sprejem za košarkarje, ki so sodelovali v državni reprezentanci na evropskem prvenstvu članov in kadetov. Med njimi je bil tudi naš občan Stane Premrl, ki seje v zadnjih letih razvil v zelo perspektivnega igralca. Za prejeto priznanje, predvsem pa za doseženo delo na športnem področji^ iskreno čestitamo. Na četrtem badmintonskem turnirju skupine B so se najbolje odrezale igralke Olimpije Jelen-čeva in Poharjeva, ki sta osvojili tudi prvi mesti. Med fanti pa je J. Pohar zasedel drugo mesto. Tako kot v skupini A tudi v skupini B še nadalje prevladujejo tekmovalci Olimpije in Ježice. REKREACIJA V DELOVNIH KOLEKTIVIH PREGNATI DOLGOČASJE V Tovarni tekstilnih potrebščin Utensilija so spoznali, da brez organizirane rekreacijske vadbe v okviru kolektiva ne gre. Zato je novi športni referent MARJAN l.AMBFRGAR trdno prijel vajeti v roke in pričel z delom. Da bi bilo delo na višji strokovni ravni, se je udeležil seminarja za voditelje športne rekreacije v Poreču. Drugi del tega seminarja je pozimi v Kranjski gori. Tone Fornezzi Trenutno deluje v okviru kolektiva samo strelska sekcija in kegljaška sekcija. Poleg teh rednih športnih sekcij delujejo občasno tudi namiznoteniška in šahovska. S temi ekipami se udeležujejo vseh občinskih in sindikalnih tekmovanj. Pri vsem tem delu pa jih najbolj ovira dejstvo, da se pretežni del zaposlenih na delovno mesto vozi iz oddaljenejših krajev, predvsem z Dolenjske. Zato je z njihove strani čutiti manjše zanimanje za rekreativno udejstvovanje in sodelovanje na tekmovanjih. Ovira jih tudi pomanjkanje denarja, saj ga za večji razmah športne dejavnosti STRELSKA DRUŽINA RAJKO ŠKAPIN ^ SREBRNI JUBILEJ ("hiipj ^“družina Rajko Škapin iz Rožne doline praznuje svoj srebrni Sv°iih vro l>razn,|je 25-letnico svojega aktivnega delovanja. V ?,relCev Je v ,ei dolgi dobi delovanja vzgojila vrsto zelo dobrih *Pega šport* L'0-Va*Cev *ta*‘or '"di niz dobrih organizatorjev tega pre-a<>Mi jn a’ je nadvse pomemben pri razvoju obrambnih sposob-• berŠDort^S,i na4ih meia- Rrenekateri mladi državljan, vzgojen kol c,*listi{no *a*t° sPoso*>en “^•‘vno braniti naše meje in so- j* slrelsuf do^°*e,no požrtvovalno delo pri razvoju strelskega športa n^nika ‘->7aruz'na Rajko Škapin ob priliki praznovanja občinskega *Oda« ~ ' aPrila 1977 prejela »Srebrno priznanje OF slovenskega Ji8anizaaZi'^Sklpriprave za svečano praznovanje pripravlja poseben I)11' ostaiV j"°r’ Ra,erega sestavljajo predstavniki strelske dru-^ °*na dolin- dru*Beno političnih organizacij krajevne skupnosti 0stnafin.. a' ,er so v Polnem teku. Kolikor bodo zagotovljena za-p^dih drLžt,”1' Sreds!va-,ako s strani TTKS in ZTKO Vič Rudnik ter jaLS*aVeponest0 po|d^n'h otganizacij, bo svečani uradni program sek nejši dol r^n S .'‘"'•urnim programom priznanih umetnikov. Na-n. "a Priznan' e,n' Spor,n' delavci in tekmovalci bodo prejeli po-n'nsRe streUk Za dol8oletno sodelovanje tako od strelske družine, .""krovj,.. c. zveze in strelske zveze Slovenije. °attne V:.-. „ e •"Bilejne proslave je Vili Belič, predsednik skupščine ^ ,l-Kudnik. KEJŽAR VLADO Marjan t.ambergar pogosto zmanjka. Ker doslej ni bilo čutiti potrebe jro kolektivni vadbi v telovadnici in v bazenu, so omogočili zainteresiranim po sindikalni ceni redno individualno vadbo v bazenu in telovadnicah. V letošnjem letu jc zaposlenim tudi omogočeno redno rekreativno veslanje na Ljubljanici, kar je že pritegnilo nekaj rekreativcev. V svojih načrtih za v prihodnje ima športni referent vključen tudi aktivni odmor med dopustom, za kar vlada v podjetju večje zanimanje. Predvsem pa jc treba odpraviti dolgočasno športno neaktivnost in pritegniti v vrste rednih športnih rekreativcev nove delovne sodelavce. bivSa ekipa mokerca V ŠPORTNEM DRUŠTVU M0KERC TRENUTNO MRTVILO Če smo govorili o Igu smo se ponavadi spomnili njihove požarne obrambe, Krima, ki se vzpenja nad vasjo in njihovih rokometnih ekip. Prav te ekipe so dajale osnovni ton športnega delovnja v okrivu ŠD Mokerc vasi in njene okolice. ŠD Mokerc zadnje leto tarejo problemi, ki so podobni težavam drugih manjših športnih kolektivov širom Slovenije. Pri določanju selekcij so odgovorni sklenili, da Ig nima možnosti za kvalitetnejši razvoj rokometa v prihodnosti. S spremenjenim načinom tekmovanja, ločena za rekreativce in selekcije so se razbile moške in ženske ekipe. Tako lahko rečemo, da rokometa na Igu več ni. Posamezniki se trudjo in vztrajajo vendar ni več tiste zavzetosti kot pred Uiti, ko so vsi živeli za rokomet. Kljub vsem težavam in črnim oblakom, ki so se zgrnili nad ŠD Mokerc vodilni športni delavci društta načrtujejo nov razmah športne dejavnosti na svojem področju. Pri krajevni skupnosti deluje komisija M telesno kulturo, ki namerava potem ko hodo formirali 5 vaških skupnosti, v okviru mladinske organizacije oživeli športno rekreativno dejavnost. S tem bi predvsem dobili nov športni rod, ki bo na- domestil trenutno mrtvilo. Edino strelska sekcija nima večjih težav in nemoteno nadaljuje svoje delo. Sprejeli so tudi 50 novih članov in s tem pomladili svoje vrste. Društvo poleg oenjenih sekcij, ki sta najbolj razviti fti sta najbolj kontinuirano delovali vključuje tudi nogometno, namizno, teniško, planinsko in smučarsko sekcijo. Te delujejo bolj občasno In so namenjene v večji meri rekreaciji kot tekmovanju. Društvo v času krajevnih praznikov prireja rekreacijska tekmovanja, katerih se v večji meri udeležuje mladina, starejši občani pa sodelujejo le simbolično. Na splošno se s športom ukvarjajo tisti, katerih starši nimajo kmetij in jim prosti čas ne zasede delo na polju. Po besedah Borisa Jakopina in MegličevCjki kot predsednik in sekretarka vodita delo društva se za nadaljnje delo ni treba bati. Kljub trenutnim težavam vseh 260 članov društva z upanjem gleda v prihodnost. Na Igu se bodo v kratkem tudi izboljšali pogoji za športno rekreativno dejavnost, saj je v načrtu izgradnja nove telovadnice v sklopu šole, v kratkem pa nameravajo urediti tudi načrtovano Trim stezo. OB LETU VARSTVA OKOLJA VEČJA SKRB VARSTVU OKOUA IN VZGOJI OBČANOV Na današnji stopnji tehničnega razvoja človek ne more zadovoljevati in razvijati svojih potreb in sposobnosti, ne da bi pri tem hkrati posegal tudi v naravo, jo spreminjal in izkoriščal. To spreminjanje in izkoriščanje dobiva različno vsebino pri različnih načinih in oblikah človekovega dela, in je tudi geografsko različno pogojeno. Sodobni konflikt med naravo in družbo, ki ga poimenujemo z ekološko krizo, je namreč na- jočitnejši v tesnih urbanih središčih, kjer se z ne-sluteno naglico razvija industrija in kjer vse večja množica avtomobilov ter raznoraznih drugih motornih vozil ustvarja veliko koncentracijo izpušnih plinov. Ker tudi mi deloma živimo v mestu, se pravi, v tesnem mestnem naselju, se s tem problemom neogibno soočamo. A ne le v mestu, kajti problem onesnaževanja nas spričo navedenih posegov človeka v naravo pesti tudi drugod — na manj naseljenih območjih. V želji, da bi se nekoliko bliže seznanili s tem problemom v krajih naše občine, odnosno tudi s tem, kako se lahko posameznik vključi v vsesplošno akcijo varstva okolja, smo med našimi občani pripravili manjšo anketo. Le-ti so povedali naslednje: GENI DRNOVŠEK, uslužbenka z Rudnika: »Mislim, da bi se moral vsak naš občan aktivneje vključiti v varstvo in zaščito okolja. Moral bi gledati na to, da je okolje kar najbolj urejeno, kajti kakor bo skrbel zanj, tako mu bo le-te vračalo, se pravi, v takšnem bo živel. Vendar pa pri tem še vedno mnogim manjka čut odgovornosti. Kar pa zadeva druge vidike varstva okolja, vsaj v našem kraju ne bi imela kakih posebnih pripomb; edino, kar me zdaj res moti, so izpušni plini avtomobilov in drugih vozil, ki vozijo mimo.« FRANCI ZDEŠAR, dijak TSŠ iz Trnovega: »Glede na to, da v našem predelu ni večjega števila tovarn, imamo še kar čist zrak. Večje težave;pa so z Malim grabnom, kamor se steka kanalizacija in ki je tudi sicer zadnje čase postal pravcato divje smetišče. To se pozna zlasti poleti, ko se v njem ne moremo več kopati pa tudi v drugih letnih časih. V samem stanovanjskem naselju pa vrhu tega pogrešamo tudi drevje, kajti zdaj se prah z makadamskih cest nezadržno širi med hiše. MILENA SRŠEN-RCTAR, absolventka fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo z Viča: »Po mojem mnenju bi moral biti vsak posameznik toliko osveščen, da bi najprej sam skrbel za varstvo okolja. V tem smislu bi morali vzgajati že otroke v otroških vrtcih in jim tako že navsezgodaj prikazati pomen, ki ga ima varstvo okolja na naše urbano življenje. Z dobro voljo in dovolj-nimi sredstvi bi se prav tako dalo urediti tudi problem onesnaževanja v zvezi z industrijo in drugimi gospodarskimi panogami, ki kvarno vplivajo na naše okolje. Poglavje zase pa ie samo planiranje okolja. IGOR ZUPANC, dijak TSŠ z Brda: »Z ozirom na to, da je Brdo zadnje čase eno samo gradbišče, pride neredko med posameznimi novogradi-telji pri nas do nedovoljenega odlaganja gradbenega materiala. Le-tega često odlagajo na zemljišče sosednjega graditelja, ali na kako drugo mesto, ki je odmerjeno drugačnim namenom. Vendar pa to ni naš poglavitni problem; veliko ^ večjega predstavlja divje smetišče na poti proti Kosezam (pred Glinščico). Tu se je namreč nabralo veliko raznoraznih odpadkov in druge nesnage, ki nikakor ni temu predelu v okras. MARIJA ZLOBKO, vzgojiteljica iz Velikih Lašč: »Mislim, da je treba že pri otrocih začeti z vzgojo v smislu varstva okolja. Kakor jih bomo vzgojili, tako bodo namreč za nami skrbeli za naše okolje. Sicer pa pri nas v Velikih Laščah, odkar mladinska organizacija pripravlja očiščevalne akcije, s tem vprašanjem nimamo kakih posebnih težav; morda bi za zdaj lahko sredi kraja le razpostavili nekaj več košev za odpadke ali kake druge primerne posode.« ZDRAVKO BUH, učenec galanterijske šole iz Horjula: »V našem kraju je bilo vsmisluvar-stva okolja v zadnjem času veliko storjenega. Letošnje leto smo na primer pripravili večjo očiščevalno akcijo v bližini kraja, s katere smo očistili in uredili veliko divje smetišče v Lipalici, poleg tega pa smo očistili tudi del potoka, ki teče skozi Hor jul. Nova velika pridobitev v tej smeri pa je vsekakor tudi nova čistilna naprava, ki čisti nesnago iz kanalizacijskega omrežja. Vendar pa kljub g||| vsemu temu mislim, da posameznik še vedno premalo stori za varstvo okolja. VOJKA HAJDINJAK, učenka 8. r. z Barja: »Glede na to, da naša okolica še vedno ni dovolj urejena, bomo na naši šoli (»Oskar Kovačič«) tudi letos nriDravili večjo očiščevalno akcijo. Z le-to bomo, podobno kot lani, očistili neposredno okolico šole in tako poskrbeli za njen lepši videz. Drugače pa mislim, da bi morali na našem koncu, čimprej asfaltirati Jurčkovo pot, kajti le-ta spričo razvpitega makadama še vedno ustvarja ogromno prahu, ki onesnažuje vso bližnjo okolico.« JOŠT KURENT, učenec, 7. r. z Viča: \ »Čeprav\je na našem koncu poskrbljeno za' reden odvoz smeti, bi jih po mojem rrtorali odvažati še pogosteje. A ne le podjetje, ki je za to zadolženo— tudi posamezniki bi lahko v tej smeri storili več. Predvsem bi lahko bolj pazil^kam odlagajo smeti in jih ne bi odlagali kamorkoli. Napak pa najbrž tudi ne bi bilo, ko bi | _ organizirali kake očiščevalne akcije, _ kajti tako bi bilo za naše okolje še f bolje poskrbljeno.« BRANKO VRHOVEC §1 NAŠA KOMUNA — GLASILO OK SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK — UREJATA IZDAJATELJSKI SVET {predsednik FRANC MALOVRH) IN UREDNIŠKI ODBOR — ing. JANEZ ČE-MAŽAR, MILOVAN DIMI-TRIČ, JANJA DOMITROVIČ {glavna in odgovorna urednica), mg. ALOJZ HABJAN -JANEZ JAGODIC, STANE FLORJANČIČ, IVO ZALAR — Tehnični urednik IVAN ŽITKO — UREDNIŠTVO NAŠE KOMUNE — LJUBLJANA, TRG MDB 7 -TELEFON 23-381, int. 26 ali 20-728 — Tekoči račun SDK: 50103-678-51173 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk Tiskarna Ljudska pravica — Ljubljana — GLASILO DOBIJO VSA GOSPODINJSTVA V OBČINI BREZPLAČNO — GLASILO NAŠA KOMUNA IZHAJA MESEČNO V NAKLADI 26.000 IZVODOV n----------------------^ NA BRDU GASILCI DOBILI NOVO DNO VOZILO TAM 2001 Ze meseca januarja je bil na občnem zboru društva Brdo sprejet sklep, da se vsi člani aktivno vključijo v programe tekmovanj GZS in občinske gasilske zveze Ljubljana Vič-Rudnik v počastitev jubilejev Tovariša Tita, ki jih slavimo v letošnjem letu. vozila TAM 2001 je gasilsko društvo Brdo postalo še bolj udarno ter tehnično usposobljeno, da lahko uspešno, hitro in učinkovito ukrepa, kjerkoli bi bilo to potrebno. V tej vsestranski aktivnosti gasilcev na Brdu pa je društvo v tem letu slavilo veliko delovno zmago. Večletna želja, da se društvo tehnično še dopolni s sodobnim vozilom, se je uresničila. S prostovoljnimi prispevki krajanov Brda in Vrhovcev, s finančno pomočjo krajevne skupnosti Brda in Vrhovcev, skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Občinske gasilske zveze ter s prispevki tovarn na področju naše občine je uspelo zbrati 24 in pol milijona starih dinarjev, kolikor to vozilo stane. Vsem, ki so kakorkoli prispevali k nabavi tega vozi 1;^se v imenu gasilcev in krajanov Brda in Vrhovcev javno zahvaljujemo. Krajevni skupnosti Brdo in Vrhovci, ki spadata v požarni rajon društva Brdo sta še v ne predolgi preteklosti bili na zahodnem delu mesta Ljubljane periferni vasici ob vznožju Dolomitov s skromnimi domovi delavce^ večji del zaposlenih v Ljubljanskih opekarnah. Tobačni tovarni in na železnici. Kraja sta bila brez šole, trgovine in drugih družbenih javnih zgradb ter lokalov. Danes sta z nad 5.000 prebivalci z gosto naseljenim področjem prerasla v pomembno četrt mesta Ljubljane, oziroma občine Ljubljana Vič-Rudnik. Za zavarovanje pred požari in drugimi nesrečami je bilo nujno potrebno, da se tudi tehnika zaščite pred požari društva Brdo modernizira in tehnično izpopolni. V skladu z razvojem družbene samozaščite gasilstvo prevzema nove naloge in dolžnosti v krajevni skupnosti. S prevzem om asilci smo veseli in ponosni, da beni dejavniki skupščine občine Rudnik, mesta Ljubljane, kakor krajani združeni v krajevne mosti znajo ceniti delo gasilske nizacije na Brdu, posebno polni pa so gasilci, ko jim je pokro-j predsednik občinskega izvrš-i sveta France Martinec izročil to lo v uporabo. Ob predaji vozila ranče Martinec še posebej poh-delovanje društva. Z nabavo vozila pa so dani pogoji za še po-no požarno varnost tega kraja, jr tudi občine Ljubljana Vič-nik z željo, pada bi bilo čim manj irov in nesreč. Da bi le res tako JERNEJ C E RTA N EC IDILA, RADOST IN USPEH Tako bi lahko imenovali tajotozapis, ki ga je naš fotoreporter na pravil pred dnevi na obronkih velikolaškega pogorja. Lepota in spO" kojnost jesenske narave bo marsikoga zvabila na prijeten izlet, k> 8* bo združil s prijetnim razvedrilom. Jesen pa je tudi čas, ko kmetje pr*' gledajo bero svojih žuljev in kot kaže letos, uspeh ne bo izostal. N zadnji izmed teh treh fotografij pa je razstava najlepših pasem tj*” govedi. ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA V OBČINI LJUBLJANA VIČ-RUDNIK V DRUGI POLOVICI MESECA OKTOBRA Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Javna higiena, bo v bru in oktobru organiziralo jesensko akcijo odvoza odpadnega nega materiala po krajevnih skupnostih. RAZPORED ODVOZA ZA OBČINO LJUBLJANA VIL' NIK JE PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH NASLEDNJI: ^ KS KRIM-RUDNIK, LAVRICA 17. KS ROŽNA DOLINA 1»- OKTO*^,, KS VIČ KS KOZARJE KS BRDO, VRHOVCI KS MALČI BELIČ, KOLEZIJA KS MILAN ČESNIK KS TRNOVO 20. OKTOB* * 2LOKTOBE; > 22. OKTOBFJ ^ 24. OKTOBBB ^ 25. OKTOB** OBČANI MORAJO PRIPRAVITI VES KOSOVNI OD MATERIAL DO 6. URE ZJUTRAJ