Iu—ra'.i ae »prejemajo in Velja trie t ipua vrata
H kr., če se tiska lkrat,
1 - n u *i i» 4 ■ i ii ii i» n ^ »
P i večkratnem tiikviji se eeca primerno zmanjša.
Rok oolai
»e ne vračajo, nefrankovana
pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo ([administracij*) in ekspedieija na I>urn.isl(i eesti št. 16 v Medija-»/-.vi hiti, II. nadstropji.
Političen list ziilmutl nrol
Po pošti pre;emar itlj
7.a eeio ieto	. 10 fi. - kr. ta poiieu i -»a četrt ima i iu ,
V administraciji v«n» -7.a eeio ieto	/i. »n kr
ca doi ieta	.
za četrt ieta	" .
V Linbijani :ih umu th«h1 aik velja 60 kr. več na i»*i.
Vredništvo je Kloiijanske ulice št. 44.
zhaia «<i trikra ".« v"fi ■*icer r toreK. četrti i
Pri mrtvaškem odru
dr. Janeza Bleivveisa viteza Trsteniškega.
Kakor otroci žalujoči stojč okoli mrtvaškega odra svojega očeta, tako stoje vsi Slovenci žalostni pri odru moža, ki si je zaslužil ime „očeta" slovenskega naroda. Prepričani smo, da je žalostna novica o njegovi smrti presunila vsako slovensko srce, da je vznemirila prebivalce vsake še toliko revne koče po Slovenskem; saj njegovo ime in njegovo domoljubno delovanje bilo je vsem Znano. Kako bi tudi ne! Saj je vsaki najpriprostejši Slovenec vedel, da je pokojni velikan posvetil svoje moči in svoje življenje blagru in boljši bodočnosti svojega naroda. On je bil med prvimi, ki so začeli naš narod buditi in zanj se potegovati; pa med tem ko so drugi prej omagali in padli v prah, vstrpel je on v polni moči do današnjih dni v vednem boju za narodne pravice. Akoravno že v letih ohranil je do zadnjega zdih-Ijeja krepost svojega duha, delavnost, bistroumnost. Upali smo toraj, da nam Vsemogočni še več let ohrani njegovo drago življenje; a prikradla se je smrt s koso, kakor tat po noči, in nam ga je nenadoma pokosila. Nimamo zadosti zbranega duha, da bi že danes pisali njemu dostojen životopis, ne bomo in ne moremo že danes naštevati vseh njegovih zaslug za naš narod; razburjeni smo po žalostni novici, kakor vsi drugi zvesti rojaki slovenski, toraj nam je nemogoče stavke tako pisati, kakor bi se spodobilo govorečim o tem vrlem možu
Vsak ve, kaj je bil on slovenskemu narodu, kar se da bolje čutiti, kakor z besedami povedati. Dokler bo slovenski narod živel, živelo bo tudi ime tega slavnega boritelja. ki je bil res hrabri vitez v brambi za narodne pravice. Koliko je on storil za poduk in izbujo naroda, koliko za
organizacijo narodne stranke, koliko zaprospeh naše književnosti! Posebno Kranjska dežela mu je mnogo hvale dolžna, ker jej je toliko koristil na vse strani. Omenjamo le, da se je na njegovo prizadevanje odpisalo deželi mnogo tisočev gruntnega davka. Kako se je trudil za povzdigo kmetijstva, nam ni treba praviti. Upamo, da se v kratkem najde pisatelj, ki bo delovanje našega pokojnega očeta vredno popisal. Njegov spomenik se mora postaviti na kakem odličnem prostoru ljubljanskega mesta, na pr. na cesarja Jožefa trgu, da bo ostal v večen spomin naši mladini, kako naj ona posnema tega moža v rodoljubnem delovanju , da bode v korist slovenskega naroda.
Toda tudi o tem danes ne bomo govorili. Danes kličemo vsem rojakom: ,,Spoštujte spomin tega moža; stavite ga svojim otrokom v izgled, da ljubi domovino tako zvesto in dejansko, kakor jo jo on ljubil. Ostanite naši katoliški veri tako zvesti, kakor on; živite tako pošteno ; tako plodonosno, kakor on, da bodo tudi vas po smrti častili 1"
Blagi mož, ki si svoje moči posvetil našemu narodu, naj ti bode tvoje blagonosno delovanje za korist zapuščenega naroda pred večnim Sodnikom v dobro šteto; naj ti on poplača tvoje blago požrtovanje z nebeško radostjo, katere ni konca! Odmaknjen si v prostore, kjer te sovražtvo več ne doseže; mi pa, tvoji otroci in učenci, ostanemo še v trdem boju na zemlji, ter okoli groba Tvojega stoječi obetamo, da se hočemo po tvojem izgledu boriti za svetinje naše in našega naroda, dokler kali ter sad obrodi seme, kterega si neutrud-ljivo sejal ve.s čas svojega blagega življenja.
t
Odbor Narodno čitalnico Ljubljansko in odbor Matico slovonske v svojem in v imenu vseh narodnih društev naznanjata pretužno vest, da je preslavni naš
Dr. Jau. vitez Bleiweis-TrstemgRi,
vitee avstrijskih redov železne krone III. vrste in Franc-Josipoveaa reda, ruskega Vladimiro-vega reda; predsednik Matice Slovenske in čitalnice ljubljanske; c. kr. profesor; deželni po-slanec; tajnik c. kr. kmetijske družbe; vodja iivinoedravniške šole; pravi član jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu; častni član mnozih učenih društev; častni meščan Ijubljauskeaa, kranjskega in mnozih drugih mest in trgov, častni občan skoro vseh slovenskih srenj itd. itd. rojen v Kranji 19. novembra 1808. leta, po kratk bolezni , prejemši sv. zakramente za umirajoče, danes ob pol 1. uri po noči izdihuil svojo blago dušo.
Svečani sprevod bode v četrtek dne
I. decembra ob 4. uri popoldne iz lastne
hiše drazega pokojnega pred knezoškofijsko palačo.
Častite članove vseh narodnih in druzih društev uljudno vabimo, da se sprevoda vi-sokospoštovanega nepozabljivega nam očeta in ljubljenca narodu slovenskemu udeležč v obilnem številu.
V Ljubljani dud 29. novembra 1881.
Odbor	Odbor
Nar. čitalnice Ljubljanske. Matice Slovenske.
Politični pregled.
V Ljubljani 30. novembra Avstrijske dežele.
V državnem zboru se je dr. Vošnjak pritožil, zakaj vlada p.e da &Iovencenti iltt-roilnill *ire«li«jSil» šol. Minister se je izgovarjal, da ni še dosti šolskih knjig. Tudi Čehi so vlado prijeli zavolj unmrze in zavolj srednjih šol; minister jim je oboje obljubil. To je čudno, da Čehi vse dosežejo, mi pa nič.
Neki dopisnik čeških „Narodnih listov" se je razgovarjal z gr< fom rFasrtilVje»n. Ta
Flavija.
Prizori krščanskega Življenja iz četrtega stoletja.
A. Hurel. Pred. Vilinski. (Dalje.) XXVI.
Ut eam putares non mortuam sed dormientem.
V tem so pretekli tedni iu meBeci. Od zunaj je bil mir in od znotraj vedno trdneja edinost. Vedra zadovoljnost se je razprostirala nad samostanoma, ki nista bila daleč sak-sebi in ki Bta bila svojim prebivalcem kraj veselja, svetlobe in miru. Flavija je želela zmerom ostati v tem krogu, ki ga je imenovala svoj raj, svojo blaženost. Emilija pa je želela tukaj umreti.
Ta poslednja želja imela se je kmali spol-niti. Zdravje blage gospe ni moglo prestali toliko stresov; vedno bolj je omagovalo in pojemalo. To ni bil bor živenja s smrtjo, nego bilo je polagoma razpadanje. Svetilka je ugu-sovala, i-emtertje merklo luč pošiljaje. Zdelo se je, da Emilija umira z nekakim otožnim veseljem. Ne sebi ne drugim ni prikrivala, da 8e ji bliža njena ura in ta ura, ki bi jo b.la prej strašila, našla jo je smehlajočo in udano.
mu je rt kei, da bo vlada podpirala Zeithamrov predlog zarad spremembe volilnega reda pri češkem velikem posestvu. Ko je dopisnik pra-šal, če bi ne bilo pripravno, da bi se osnoval liberalen klub ua desoici, obstoječ iz liberalnih Čeh ov, Poljakov in Slovencev, rekel je Tasfle da ue, ker je zdaj treba složno postopati proti združeni levici.
Češka „šolska matica" ima že lepe svote na razpolaganje, nabrane po vseh čeških mestih iu vaseh, krepko deluje nasproti „schul-ereinuter ustanovija češke šole v takih mestih, kjer so Čehi v manjšini. Kdaj bomo mi Slovenci kaj storili za koroške Slovence, ki bi toliko krvavo potrebovali nekaj slovanskih ljudskih šol?
Vnanje držav«.
Liberalni listi so zagnali po svetu vest, da se mislijo sv. oče preseliti v Fuldo na Nemškem. To Be nam malo verjetno zdi, da bi sv. oče zavetja iskali v državi, kjer Be je do najnovejšega časa katoliška cerkev kruto preganjala. Če bi se res kam preselili, prišli bodo najbrž v Avstrijo.
Itiimuiiska zbornica se je odprla s prestolnim govorom, kjer kralj nagiaša, da mora Donava svobodna, mednarodna reka ostati To je obrnjeno proti Avstriji, kteri Rumuuci očitajo, da si prilastuje nadvlado na Donavi.
Izvirni dopisi.
Šeni|iaH, dne 28. novembra 1881. — Dne 25. t. m. je večnemu Bogu dopaio poklicati iz solzne doline v svojo pravo domovino tukej rojenega in v pokoju bivajočega č. gORp. Jo žefa Batiča, kterega bode ne le njega rodbina, ampak veliko več cela župnija pogrešala in v blagem spominu imela.
Pokojni Batič je bil nevtrudljiv spovednik, in pravi dušni pastir o svojem času, tudi pravo pribežališče revni rodbini, od kterega niso nikdar, kadar bo k njemu prišli, brez daru odhajali.
V dokaz tega se je njegovega pogreba mnogo občinstva (da še pri nobenem drugem
ne toliko) ne le iz naš« župnije, smpak »m li iz sosednih vasi vdeleždo, in tudi pevci m šega bralnega društ?a niso izostali, «<n i « w so pokojnemu pri groba zapeli znano p-s-m; ,,Jamica tiha."
Rojen je bil raniki 2. aprila 1.1819. S <■/.-boval je zadnjih 18 let neprenehoma v (i -renji Tribuši. V pokoju živel od leta i>-7i naprej. Marsikdo ga bode pogrešal rau maše, katero je opravljal navadno toliko rano, da so zamegli tudi oni priti, kattn s> potem v dnino šli. Naj v miru počival
Domače novice.
V Ljubljani, 30. decembra
(O bolezni in smrti dr. J. Bleiioeisa) iz e „Slovenski Narod": dr. Bleiweis je imel vssko z mo pljučni katar, ki je letos posebno bu i » pritisnil na starega moža, vendar se marlj vi mož ni hotel vleči, ampak delal je naprej. Di «• 22. nov. začel je kri pljuvati in otekle ao n u roke in noge; posebno po noči so ga slabosti obhajale. Vendar je delal naprej, še 28. nov. imel je z uredovanjem ,,Novic" opraviti. V noči od nedelje do pondelka pa ga je zavesr, zapustila, prikazoval se je smrtni spanec. V pondelek po dnevi se je zopet zavedel iu koL-feriral z g. dr. Poklukarjem. Proti 11. uri po noči čutil je prihajati smrt, pa bii je pri polui zavesti in poslovil se je od svojih dragih. Kmalo potem je izdihnil blago dušo. Sv. popotnico je prejel že pet dni pred smrtjo. Uzrok smrti je bilo tako zvano „pliučno vnetje", pri starih ljudeh vedno smrtonoino.
(Sprevodni red) za pogreb gospoda d r. JanezavitezaBlei\vei s-T rsteniškega dne 1. decembra 1881. Sprevod gre ob 4. uri popoldne od lastne hiše pokojnega pred knezoškofijsko jjpalačo, po glavnem in starem trgu, čez Šentjakobski most, po bregu, Turjaškem trgu, gosposki ulici, memo gledišča, Oviiačeve hiše in čitalnice po Dunajski [cesti v cerkev bv. Krištofa in od tod na pokopališče. 1. črni prapor. 2. Nosilci vencev. 3. Ljubljanski meščan te svečo. 4. Trije župani iz L ubljanske okolice t-e križem. 5 Godba. 6.
Naposled že ni mogia UBtajati. Flavija se niti za trenotek od nje ne premakne. Po dne in po noči čula je pri njenej postelji in ji stregla z največ|0 nežnostjo. Privzdigavala jo je, podpirala je nje mrjočo glavo z blazinami, hlad la jo s pihljali, ogrčvala ji noge, po kterih se je sprehajala smrtna mrzlota. Ni bilo udaueje hčere, ne pohlevueje služabnice. Če je bolnica malko zadremala, tekla je Flavija hitro k jaslim gospotlujim in ga prosila, naj ue dopusti, da bila od svoje matere ločena, ne mrtva ne živa.
Tudi Pretekstat je 8 Flavijo trpel. Pa kako bi nje bolečino zmanjšal in utešil? Pogosto je bil z Eu-iebijem pri postelji plemenite bolnice. Ali ta je bila vsa k Bogu obrnjena in pogled nje duše je bil obrnjen proti „vshodu iz vi-š ue", med tem ko so Be zapirale telesne oči posvetnim stvarem. V tem položaju govorila je počasi in za-se besede psalms: „Gospod, ljubil sem lepoto tvoje hiše, in kraj bivanja tvojega veličastva. Kako prijetna so tvoja sta-novališča, ti gospod vojska. Hrepeni iu ko-perni moja duša po tvojih preddvorih, o sveti Jeruzalem".
če pa utrujena ni mogla več govoriti, si je pa ua ustnicah delaia presveto zuamenje.
Kmali se ji sapa steži in smrtna slutnja jo obide. Prosi poslednjega tolažila vere in
Eusebij ga ji podeli. Vsa občina bila je pri-sočua, v solzah se topeča; ko pa Emilija, preden sprejarne zadnjo popotnico, vse za od puščanje prosi iu se v njih spomin pripori ča, odgovarja ji glastio ihtenje.
Ko jo Flavija praša, če trpi, reče: „Ne nasproti pa slutim, občutim neizmerni mir
Poda ji mladega Marcela. Ta hip ji je žarek veselja obličje razsvetli. Obedve roki stegne proti detinji duš.ci, ki se ji je smehljala. Priklonijo ji dete, ona ga na srce pritisne in blagoslovi. Pri tem blagoslovu je bila B^lavija pala na koleni. Emilija se ozira po navzočih nekoga iskaje. Pretekstat je razumel to zuamenje in pristopi. Počasi, rahlo a težko vzdigue Emilija Flavije roko in jo dene v mladenčevo. To se je godilo molče, naravno in priprosto. Pričujoči se meniii, da izroča svojo hčer v obrano Pretekstatovo, Eusebij pa, da je to izraz določene volje.
Vse moči bolnice so bile zbrane in zjedinjt-ne v onem verskem dejanju, ko je prejemala sveto gospodovo telo. Nje duša, trgajoča poslednje vezi, bila je polna vere, da so bili vsi globoko ginjeui. Nje obličje žarelo je nadnatorne svetlobe. Videti je bila tista luč, kt ,,izhaja od večuih gora" in katere zadnji žarek prvo svitanje naznanja. Še en dih se dvigne z njenih mteu in več ni hčere Scipionov, potomke Grak-
Šolska mladina in dijaki. 7. Sokol se zastavo. 8. Narodna društva, taja in Ljubljanska, se svojimi zastavami (razen Matice Slovenske in Ljubljanske čitalnice). 9. Ljubljanska prostovoljna požarna straža. 10. Društvo Kranjskih vojaških veteranov. 11. Ptuje deputacije. 12. Gospodične z vencem. 13. Deputacija gospij. 14. Red usmiljenih sester. 15.Preč. oo. frančiškani in drugi redovniki. 16. Ljubljanski meščan, ki nosi redove pokojnega. 17. Preč. duhovščina. 18. Truplo pokojnega nošono od županov iz Ljubljanske okolice; meščanje in kmetski županje te svečami. 19. Rodbina. 20. Čitalnica Ljubljaoska. 21 Matica slovenska. 22. Glavni odbor kranjske kmetilske družbe. 23. Društvo kranjskih zdravnikov. 24. Vrhovni državni, civilni in vojaški dostojanstveniki. 25. Deželni odbor Kranjski, državni in deželni poslanci. 26. Mestni zastop Ljubljanski. 27. Kranjska trgovinska in obrtna zbornica. 28. Uradi. 29. Ostalo žalujoče občinstvo. Društva se zberč točno ob 3. uri popoldne na cesar Jožefovem trgu pred staro hranilničoo hišo. Reditelji sprevoda so: gg. Franc Doberlet, Franc Dre-nik, Josip Pfeifer, Hugon Turk in Ignacij Valentinčič.
(Občna Žalost) nad smrtjo prvega rodoljuba se kaže po mnog h črnih zastavah v mestu. Vse govori o ranjcem velikem sinu domovine. Šo priprosti ljudje umejo popolnoma veliko zgubo, ki nas je zadela. Tudi naši politični nasprotniki govore o umrlem voditelju naroda s polnim spoštovanjem. Na mrtvaški oder se je položilo mnogo vencev, med njimi tudi eden od rodovine g. dež. predsednika.
(Vence za dr. Bleivjesa) so si telegrafično naročili med drugimi Slovenski poslanci, nadalje vsled enoglasnih klubovih sklepov : češki klub z napisom na belo-rudečem traku: ,, Ne-smrtelnym zaslubam Dr. Jan. Bleiweisa klub česky v rade tišske" — in Hohenvvartov: ,.Klub des rechten Centrums". Vsi tri trije ntročeni venci izdelujejo se iz lavora v veliki krasni obliki.
(Do zdaj položili so vence na mrtvaški oder) 1. „Hvaležni učenci podkovske šole": svojemu nepozabljivemu ustanovniku in vodji. 2. „Dru-štvo Sokol": Bvojemu častnemu članu, vrlemu
hov, dedovalke Paulo Emilijanov; priBtna in viru bližnja kri Marcije Papfrije, matere afri-kanca je usahnila.
Ni bilo čuti ne ihtenja ne toževanja po ubožni stanic', kjer je izdihnila bogata gospa, ampak petje psalmov in hvalospevov, kakor nad zibeljo.
Tako odmretje bilo je vsem kakor rojstvo: Emilina duša je bila rojena za nebeško veli-častvo in blaženstvo. Ljubka bledost in kakor iz višav prihajoča vedrina jo oblije, da gledalci ne vedo, je li živa ali mrtva.
Pogrebnina ali funeratfcium, ki je bila pri poganih zmerom 7 navadi, ki se je pa kod kristjanov spremenila v bratovske ljubeznije, je bila taka, da so ubogi vse prostore zauzeli in pogostovani bili. Jeli so malo, jokali pa mnogo. Če so govorili, so le spominjali se radodavnosti plemenite gospe. Kazali so obleko, ktero je šivala, otroke, ki jih je čeilila. Stari so jo imenovali svojo mater, kajti zares materno je za-nje skrbela. Vsi so spoznavali, da so izgubili v njej svojo oskrbovalko, svoje življenje. Ni bilo bolnika, ne siromaka, ne otožnika, da ue bi bil od nje pozdravljen, podprt, potolažen. Nikdar se ni slišala taka hvala in taka zgovornost. Le en glas je bil, ena hvala, ena užaljenost, en jok.
očetu naroda slovenskega. 3. „Akademično društvo Slovenija": svojemu častnemu članu. 4. Očetu slovenskega naroda: ,.Ljubljanski bo-goolovci". 5. Slovenskemu pisatelju: „Ljub-Ijanski Zvon". 6. Slovenskemu očetu: „Rakek in Unec". 7. Največjemu sinu in dobrotniku naroda: ..Cirknica '. 8. „Čitalnica v Škofji Loki": Svojemu častnemu udu. 9. Čitalnica v Spodnji Šiški": Svojemu častnemu članu. 10. ,.Rodovina Kotnik GoDova"; Narodnemu buditelju. 11. ,,Preljubemu soprogu": Žalujoča soproga. 12. Svojemu uajodličuejšemu poverjeniku : „Banka Slavija". 13. „Narodna tiskarna": Vodji slovenskega naroda. 14. Preljubemu strijcu: „Hvaležna nečakinja'. 15. Ljubemu dedu; .,Vnuki". 16. ..Čitalnica ljubljanska": Svojemu predsedniku in ustanovitelju. 17. Dem l ebeu, hocbverehrten Onkel: Familie. 18. Predragemu, nepozabljivemu očetu
20.	Dem theueren Freunde: Familie Radics.
21.	Velikemu domoljubu, voditelju naroda; uradniki banke „Slavije". 22. Hvaležni ljubljanski meščanje:" očetu BlovenBkega naroda 23. Svojemu najboljšemu tajniku: „c. kr.kme-tnska družba". 24. nepozabljivemu prijatelju, preljubemu kumu: „Dr. Poklukar z družino". 25. Blagemu svaku in strijcu: „rodbina Sou-vanova". 26. Svojemu prijatelju: rodovina Wiuklerjeva". 27. „Der Verein der Aerzte in Krain:'' seinem Ehrenmitgliede. Čebelarsko društvo Svojemu častnemu udu.
(„Sokol"\) Članovi društva „Sokola" pro-šeni so, da blagovolč gotovo vsi deues popo-ludnč vdeležiti se sprevoda g. dr. Bleiweisa viteza Trsteniškega. — Zbirališče je točno ob 3. uri v čitalnici. — Priditi je črno opravljeno in s Sokolskim klobukom ter peresom. — Na zdravje 1	Odbor „Sokola".
(Razglas kranjskim živinorejcem o prodaji goved v Ljubljani.) C. kr. kmetijska družba kranjska bode v Ljubljnni 9. decembra dopo ludne ob 9. uri na dvorišči gostilnice „zum baierischen Ht.ff" ua dunajski cesti po očitni dražbi prodajala iz državne subvencije nakup-ljene plemenske junce in telice (kakih 5 bikov in 4 telice) štajarskega Muriškega (sivega) plemena. Ta živina Be bode postavila na prodaj za polovico tiste cene, za katero jo družba
kmetijska kupi, in se prodž tistemu, kdor naj* več d£, proti temu, da jo l) koj plača in 2) se po piBmu zaveže, da jo najmanj dve leti za pleme obdrži. K tej dražbi Be zato pripuščajo samo kranjski živinorejci.
(Ustrelil »e je) nek trgovski pomočnik iz Ljubljane v hosti blizo Lesičja pri dolenjski cesti.
(7 vodo skočil) je neki branjevec na Kar-lovški cesti. Bil je bojda pijan in «e prej nekaj prepiral, potem pa se je slekel ia skočil vGruberjev kanal.
Telegrama „SIovencn."
Z D u n a j a 30. novembra.
Sočutje zarad] smrti Bleiweisove splošno, češki klub je izrekel poslancem slovenskim in družini Bleiweisovi sočutje. Poslanci zarad važnih odsekovih sej ne morejo k pogrebu, prosijo dr. Poklukarja naj jih zastopa. Hohenwartov klub je sklenil pritrditi predlogu, naj se pri odgovoru na interpelacijo o deželni banki prične razgovor.
Rechbauer inTaufferer interpelirata vlado zarad ministerskega ukaza glede rabe slov. jezika pri sodnijah. Grof Cou-denhove, komtur Ljubljanske križanske komende, je danes umrl.
Poziv!
Slovensko slovstvo v obče napreduje, in tudi šolska literatura po Slovenskem ne zaostaja. A slovansko šolstvo zasluži danes še večje pozornosti; treba bo tedaj na tem polji še z večjimi koraki napredovati. —
V pospth narodnega našega slovstva sploh in v pomnožitev sloveuskega pedagog čnega slovstva nameravajo podpisani s tem nekoliko pripomoči, da so se odločili, izdajati leto za letom pod naslovom
„I*edagogičiii letnik" knjigo, katera bode na kacih 200straneh velike osmirke prinašala raznovrstnega šolskega blaga.
Teoretični del bode obsegal temeljite spise iz šolskega in učiteljskega življenja sploh, razprave o raznih važnih šolskih in učiteljskih
Če je osirotena množica za trenotek Emilije pozabila, je pa milo, zaupljivo se ozirala v Flavijo, kakor bi reči tela:
,,Ali nas boš zapustila še ti ? Kaj bodemo povsem tisto izgubili, ktero objokujemo? Ali nam hči ne bode namestila matere? Je li naše upanje, naša moč, naša čednost za vselej pokopana in v to rakev položena?"
Ginjeno je poslušala Flavija nemo molitev tega ljudstva. V srcu svojem jim je odgovarjala z apostolom: „0, ne zauzemate malega prostora v mojem srcu; moje srce vam je popolnoma odprto". Je li mogla tako govoriti? Kaj si je smela bodočnost določiti ? Ah, svete vezi, ktere je uterjala še sveteja volja, ma-terna iu Bicer umirajoče matere, te sojo vezale.
Emilin pogreb je bil pri vsej priprostosti vendar veličasten.
Iz vseh sosednjih škofij prihiteli so bili škofje, ki so si šteli za čast, da svetnico, kakor so jo imenovali, v rakev polože in s svetilkami bakljami iu svetim petjem iz samostana v cerkev neso.
Cele tri dni je bila mrtvica z razgernje-nim obličjem, sredi basilike, pogledom vse Palestine vidna. Kod nje rakve peli so psalme v hebrejščini, v sirskem jeziku, grški in po latinsko. Cvetice so sipali ljudje na nje ča-
stitljive zemske ostanke in dišave čez-nje iz-1 vali.
Po dnevih žalovanja zaprli so rakev in jo zapečatili, spustivši jo v grob, v skali zraven jasel gospodovih.
Na kameniti plošči, uhod krijoči, dal je Eusebij ta-le napis udlesti:
Tu počiva pod neznatnim kamenom vse življenje svoje Kristusu
darovavši: Hči Grakhov Paulov Scipionov Agamemnona kri plemenita
Umrla je bila sedmi dan pred februarje-vimi kalendami, tretji dan po saboti, po soln-čnem zahodu. Pokopana je hi ia peti dan pred istimi kalendami, ko sta bila konsula Ariste-nčt Pattonorij — August, eden v prvo drugi v šesta.
XXVII.
,.Perlculis ex fulsis fratribus .. . ."
Nekaj dni potem so brali v betlehemskih samostanih z veliko spoštljivostjo pismo, ki je bilo teklo iz Evsebijevegn peresa in v katerem se je odsvitala vsa njegova duša, vse njegovo srce.
„Nikdar, tako je bilo pisano, ne bi vse
vprašanjih in prinašal razmatravanja pedago-
gičnib in didaktičnih načel. Praktični dei bode pa prinašal izborne članke v splošnjej in po-sebnej metodiki, razpravljal obravnavanja v vseh predmetih sedanje ljudske šole, nekoliko z ozirom na predpisnne, učne načrte, naj več pa na podlogi pridobljenih izskušenj laBtnih in drugih. — Sploh naj bi nam učiteljem „Pedagogični letnik", ki utegne v dodatku imeti poleg raznih šolskih migljejev in naznanil tudi imenik vseh slovenskih učiteljev in šol z dotičnimi plačami, sčasoma nadomestoval slovensko pedagogiko in metodiko, katere tako težko pogrešamo. Da pa ta svoj sklep izpeljemo, potrebujemo obilne podpore I Zato si dovoljujemo vabiti vse p. n. učiteljstvo in šolske prijatelje po VBem Slovenskem v obilno naročevanje in sodelovanje. Naročnina stane 1 gld., (kasneje bode cena knjige večja) in naj se blagovoli pošiljati do 1. aprila 1882 g Boži d. V al en ti, nadučitelju v Krškem.
Šolski pisatelji pa naj izvolijo svoje izvirne izdelke (prevodov se ne bode sprejemalo) poslati do 1. junija 1882 g. Iv. Lapajne-tu, ravnatelju meščanske šole v Krškem.
Čisti dohodek pri razprodaji te knjige, ki izide v bodočih velikih počitnicah, se bode razdelil mej pisatelje; zaradi tega se bode poslana tvarina na tanko pretresovala in Bkrbno izbirala.
V Krškem 1. decembra 1881. J. Lapnjne,
šolski ravnatelj.
Ravnikar,	Talenta,
ljudski učitelj	nadučitelj
? kaliti Utnm t Lloiimii
88 dobivalo znamenite od sv. Očeta XIII. pohvaljene
Prestave najlepših himen sv. cerkve,
II. del. Poslovenil J. Bile. Cena 30 novč., po pošti 5 novč. več.
Knjižica ima v 8° 66 strani lepega razločnega tiska na ličnem papirju. l)a je prestava dobra, priča uam ime Blavljeuega pesnika: gosp. J. Bile.
Tudi prvi dol omenjenih prestav se že do biva po 25 novč. v katoliški bukvami. Po pošti stane vsak zvezek posamezno p o š i 1 j a n 6 novč. več, ako so pa pošljeta obadva skupaj je ravno toliko poštnine.
V nobeni knjižici in na nobenem pevskem koru naj bi se ne pogrešala ta zbirka cerkvenih himen skozi celo leto.
Sicer ee pa z nakupom slovenskih knjig pomaga več ali manj sloveuskej književnosti , ker skrbeti in gledati moramo da se s tujimi knjigami ne zakoplje domača književnost, najblažji ter najdražji zaklad vsacega naroda.
Naročila blagovolijo uaj se pošiljati na
Katoliško družbo
v Ljubljani.
Po katoliški bukvami se dobivajo:
Blatter fiir Kanzel-Beredsamkeit.
Unter gefalliger Mitivirkung der Herren: Pri dr i ch Ji a u in gar t en, [inf. Douidocliant in Linz; Dr. Valentin Ifackol, Profossor der Theologie in Leitme ritz; Dr. Hebenstreit, Doinpfarrer in (iraz; Dr. Anton K o r seli b a u mor, Propst und Pfarrer in Krems; P. E. Kreneš, Sehul-Direktor in Neutitaohein, und Dr. Anselm Kicker, k. k. Universitats-Profossor in Wien.
Redigirt von Anton Stoiner, Cooporator boi St. Augiistin in Wien. Jahrlieh 10 Hefte von 5 — 6 IJogen gross-8° — Preig 3 fl. 60 kr. o. W. Mit Franco-Veraendung jedes einzelnen lleftes 4 fl. 20 kr.	(2)
Od II. zvezka sta do zdaj izdana dva sošitka. Zvezek I. se lahko ie vea dobi.
moje bitje, moj jezik, moj glas, ne bi mogle vse moje moči tisto povikševati po dostojnosti, ktere ni več."
„Plemenita po rodu, plemeniteja po svetem življenju svojem, si je izvolila Betlehem, za puBtivši razkošni Rim, ubogo bajtico raje , ko sijajne palače."
„Pri Bogu pričam in vseh svetnikih, da vse, kar bi jaz povedal, ni nič v primeri z zaslugami, ktere občudujejo duhovniki, posnemajo udove in device in pogrešajo krdela ubog b."
K Flaviji se o^-iivši pravi:
„Bodi mirna, ker dana ti je bogata de dovina, spomin na tvojo mater, spomin na ženo, ki sedaj nosi venec in sicer venec mučenstva; kajti kervavo spoznavanje ima vente iz vrtnic in vijolic, lilni venec pristuje spoznavalctm serca. Oba venca, boja in miru, zaslušita večno povrnjenje".... Tvoja mati je slišala glas kateri ji je veleval: Beži iz srede Babilona Odpotovala je, za zabo ne pogledovaje. Po-blagru Egipta ni koprnela in ne stopila ua zemljo Kaldeje."
„0 Emilija blagor se ti J Podpiraj s svo jimi molitvami mladost svojih otrok in priletno starost tistega, ki te spoštuje in poveličava.'
(Dalje prih.)
Velika razprodaja
50% ceneje, ko navadno.
Dober kup
ure
Jaz pošiljam uro proti poštnemu povzetju, in komur ura ni všeč, dam denar nazaj. Tedaj je
kupčija brez nevarnosti, i cilinder -Ura iz 8rebernga niklja in z verižico
prej 12 gl., zdaj 5 gl. 25 kr. 1 Ura na svidro iz srebrnega niklja z verižico,
prej 15 gl., zdaj 7 gl. 25 kr. i srebrna remontoir Washington ura z verižico,
prej 30 gl., zdaj 15 gl. 1 Srebrna ura na svidro z patentiranim kolesjem
in verižico, prej 25 gl. 11 gl. 25 kr, Zlata ura za gospe, prej po 40 gld., zdaj po 20 gl. z veriži okoli vratu.
Zlate remontoir ure prej po loogid., zdaj po 40 gl.
Z« 5 let dober »tujim.
(6)	A. Frnifm,
Wieil, Rothenthurmstrasse 9, gegenuber dem erzbischoflichem Palais
Služba orgljarja
Be oddaja v Kresnicah blizo Litije. Dobiv® prosto stanovanje, biro in še nekaj malenkost.
Prosilci za to službo naj Be oglasijo do 16. decembra t. 1. pri farnem predstojništvu Kresnicah.	(1 j
Za Miklavževa darila
pristujejo najbolje slovenske sledeče knjige, katere se vedno v katoliški bukvami
dobivajo.
Kleinmaijr, Jul. pl. Zgodovina slovenskega
slovstva, jako okusno vezana 1 gi. 80 kr. Kržie A. Izgledi bogolj. otrok, vezano 40 kr. MareSič F. LurŠka mati božja, jako lično v
platno vezana 1 gl. 40 kr. Orožen Val. Zbrani spisi, vezani 70 kr. Pajk J. Izbrane narodne srbske pesni s srbsko slovnico i rečnikom 40 kr Slomšek A. M. Zbrani spisi I, in II. dol: Posili, razno briliko in povesti, jako okusno v platno vezane 2 gl. 50 kr.
Zbrani spisi ni. del. Životopisi. isto
tako kot poprejšnja dva vezana 1 gl. 70 kr. Želeti je da so knjiga kolikor mogočo med slovenskim narodom razširi, ker je obče znano, kako izvrstno jo Slomšek pisal. To jo naš velikan, s katerim se smemo ponašati. Slomšek o v a dve 1 a dobijo so tudi nevezana. Spisi Krištofa Šmida 8 podobami. I. snopič, Ljudev. Hrastar, v pol platno vezano 40 kr.
II,	zvezek. Jozafat, vezan v pol platnu 40 kr.
III.	zvozek. Pridni Janezek in hudob. Mihec, vezan v pol platnu 50 kr. I. zvezek 70 kr., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 80 kr. Vsi jako okusno vezani.
Tomšič J. Dragoljubci, lično vezani v pol platno 40 kr.
Peter rokodelčič. lično vezan 60 kr. Vraz Stanko. Izabrane pjesme, 8 uvodom Franje Markoviča. Sa slikom pjesnikovom. V sijajni vezi. 3 gld.	(2)
Razun tu naštotih knjig imamo veliko zbirko še druzih slovenskih Ruske poljske, Č8-ske, bulgarsko, srbske hrvatske in nemške
knjige BO pri nas naročujejo. Naročila točno izvrši kjer je le mogoče
Katoliška bukvarua
v Ljubljani.
Telefrafične d«n«rn*> tone 24. novembra. Papirna renta 77 30 — Hreberna ronta 78.10 — Zlata reuu 93 75 — lSBOletno državno posojilo 133 —
Bankin« tkoije 382— Kreditne akcij« 361.--Londor,
118 36--Cea. kr. oekiui 6.68. — 80-lrankov 9 40.
Razširjanje kupčije.
Obče priljubljeni in hvaljeni pravi lIowC-NllljgCr in \WllCClCI'-lVllMOIl Bivalni stroji, ki jih za Kranjsko le jaz prodajam, so pri meni tako pridno kupujejo, da sem moral odpreti tu v Ljubljani šo drugo prodajalnico in da sem pomnožil delavco v moji mehanični delavnici.
Itazun zgoraj omenjenih pravih strojev imam pa na prodaj še mnogo drugih, najfinejših izdelkov, tako ročne stroje, cilinder-stroje, potem stroje za slamnike in valjarje itd. itd. prav po ceni.
Velika zaloga svile Za Stroje, SVitka (cvirna) V Štrenah in kolescih, velika izbira volne in pavole, olja za stroje, šivank, kosov od strojev itd. boljo in ceneje,
ko kjo drugje.
Popravki se oskrbč hitro in dobro, tudi se stroji osnažijo.
Od zdaj zariaprej
imam tudi stalno in veliko zalogo ž<»lf#,l|ill 11'ei'HieilllOvlll liUN,
ki so trdne in varno proti ognju in u 1 o m u , po nizki tovarniški ceni.
Za pošteno blago in hitro dopošiljatev jamčim s svojim imenom, saj žo 11 let v tam mestu kupčujem. Priporočam se toraj za mnogobrojna naročila.
S spoštovanjem
Franc Detter
(3)	v Ljubljani, mestni trg 168, na voglu.