tudi iz notranjih lastnosti neke strukture. Torej ne le iz nasprotja med državo in Slovenci, ampak tudi iz razmer, v katerih so Siovcnci živeli. Če je šmarnica revežev izhod v sili, je pač vsak revež s prstom veselo pokazal na drugega češ: »On je šele revež ne jaz. Saj je 011 še bolj vezan na šmarnico kot jaz.« To pa daje stereotipu, ki postane že kar kompleks, pravo1 vztrajnost.
Vhtttfflt«ti*?

r
h zbirke arh, I. Jagra (last Ribliotekc SAZU): risbu kultura Slovencev
Ne le globina razkola, ampak predvsem veselja nad tem, da lahko s
prstom pokažemo na nekoga, ki je še bolj zanikrn od nas samih, mu daje
moč, da preživi ne le državo in trto ampak tudi ljudi. Vzvod vsega pa
je prav občutek lastne ničvrednosti.	_ ,, , ■ •
Borut Koloini
IRENE MI5LEJ, JANEZ BENIGAR. IZBRANO GRADIVO
ZNANSTVENI INŠTITUT FILOZOFSKE FAKULTETE, L.IIJBLJANA 1988, 148 STR.
Janeza Bcnigarja (1883-1950) smo doslej poznali z imeni Ivan, Janko ali Juan, pač glede na to, če so o njem pisali slovenski, hrvaški ali argentinski avtorji. Irene Mislej pa ga je tokrat predstavila kot Janeza; najbrž zato, da bi bolj poudarila njegov slovenski rod. Vsa Bcnigarjeva zapuščina (zlasti rokopisna), še ni pregledana in ovrednotena, zato o njej še ni moč izreči končne ocene. Vsekakor pa že po tem, kar doslej vemo o njem.
119
spada med najvidnejše slovenske etnologe, ali bolje rečeno, antropologe. Zal so bila njegova dela, napisana v španščini in objavljena v Argentini, raziskovalcem pri nas težko dostopna. Zato je toliko pomembnejša slovenska izdaja njegovih izbranih besedil, ki obsega tri razprave o pojmu Časa, prostora in vzročnosti pri Araukaneih, odlomek o araukanskih bogovih iz knjige El problema del hombre americano, Benigarjev spis o religioznih predstavah Araukanccv iz knjige Grcgoria Alvareza El tronco de oro in njegov oris socialne in pravne problematike patagonskih kmetov z naslovom Patagonija razmišlja (La Patagonia piensa, objavljeno najprej kot podlistek in kasneje v istoimenski knjigi).
Omenjena besedila je dr. Mislejeva opremila z izčrpnimi opombami in obsežno spremno študijo (str. 99-148), v kateri je skušala pokazati »kulturnozgodovinski in zemljepisni okvir« Benigarjevega življenja v Argentini. Spremna študija je razdeljena na tri poglavja:
1.	Biografija (»Janez Benigar - življenjepis«) vsebuje veliko doslej neznanih podatkov iz osebnih arhivov in objav v argentinskem tisku. Za našo stroko so posebej dragocene informacije o Benigarjevem zanimanju za indijanske kulture, čeprav avtorica, ki ni etnologinja, seveda o tem ni mogla dati bolj poglobljene analize.
2.	V poglavju »Benigar in Slovenci v Argenitni in domovini« je podrobneje opisan krog slovenskih izseljencev v Argentini z začetka 20. stoletja, s katerimi je vzdrževal stike tudi Benigar. Besedilo je pomemben prispevek k poznavanju prve generacije argentinskih Slovencev. Njihova vloga v znanstvenem, gospodarskem in kulturnem življenju v novi domovini je orisana zlasti s stališča publicistične dejavnosti in društvene organiziranosti, vendar je že v teh okvirih izredno impresivna. V opombah so objavljene kratke biografije najpomembnejših predstavnikov te generacije.
3.	»Zgodovinski in zemljepisni okvir Benigarjevega življenja«. Gre za kratek zgodovinski oris evropske kolonizacije jugozahodnega dela Argentine, v katerem po svoji pričevalnosti (zlasti za nas Slovence) izstopajo pisma salezijanskega misijonarja in duhovnika Ludvika Perniška. To poglavje bi pravzaprav sodilo na začetek in ne na konec spremne študije.
Knjiga je posledica večletnega raziskovalnega programa pri Znanstvenem inštitutu filozofske fakultete o kulturni in umetnostni ustvarjalnosti Slovencev v Latinski Ameriki. Avtorica, ki je tudi sama argentinska Slovenka, je tako na »lastnem« terenu zbrala številna dragocena pričevanja. Knjigi so priloženi zemljevid dela Patagonije, kjer je živel in delal Benigar, risba araukanskih tekstilnih vzorcev in dve ilustraciji akademske slikarke Bare Remcc.
Zmago Smitek
120