TOVARNA EMAJLIRANE POSODE CELJE NUDI SVOJE PRVOVRSTNE IZDELKE: EMAJLIRANO POSODO, POCINKANO POSODO, BRUŠENO IN SUROVO POSODO, POKOSITRENO POSODO, HIGIENIČNE EMAJLIRANE IZDELKE, KOPALNE KADI, KOTLE IN RADIATORJE ZA CENTR. KURJAVO, SENČNIKE VSEH VRST * Brzojavke: Emajl Celje — Telefon 22-71 GLEDALIŠKI LIST MESTNEGA GLEDALIŠČA V CELJU • SEZONA 1953G4 LETO Vlil • ŠTEVILKA 7 JUBILEJNA PREDSTAVA OB ODKRITJU SPOMENIKOV JOSIPU DROBNIČU IN RAFKU SALMIČU TER OTVORITVI GLEDALIŠKEGA MUZEJA ANTON TOMAŽ LINHART TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI Sedma premiera v sezoni 1953/54 in enajsta premiera v novi gledališki hiši Jubilejna predstava ob odkritju spomenikov Josipu Drobniču in Rafku Salmiču ter otvoritvi gledališkega muzeja v soboto, 24. aprila 1954 ob 20 ANTON TOMAŽ LINHART TA V E S E L I DAN Ali MATIČEK SE ŽENI Ena komedija v pet aktih Režija: Andrej Hieng Scena: Sveta Jovanovič Kostumi: Mija Jarčeva IGRAJO : Baron Naletel.........................Janez Škof Rozala, njegova gospa.................Marjanca Horvat -Krošleva Matiček, gartnar grašinski............Pavle Jeršin Nežka, hišna dekelca..................Marija Goršičeva Tonček, en študent na vakancah . . . Mina Jerajeva ' Zmešnava, en advokat na deželi . . . Janez Albreht Žužek, kanclir grašinski..............Franc Mirnik Budalo, njegov šribar.................Milan Brezigar Jerca, županova hčer..................Neda Sirnikova Jaka, en lakaj........................Vladimir Novak Gašper, en delovc.....................Slavko Strnad Rihtni hlapec, godci, kmeteški fantje in dekliči Jegra se na enim grada, na Gorenskim blizu ene vasi. Tehnično vodstvo: arh. Sveta Jovanovič Inspicient: Iztok Gorenje — Suflerka: Tilka Svetelškova — Lasuljar: Vinko Tajnšek — Lasuljarka: Pavla Gradišnikova — Razsvetljava: Bogo Les — Odrski mojster: Franjo Cesar — Mizarska dela: Franc Klobučar in Tone Lešnik — Slikarska dela: Vlado Skru£ny — Krojaška dela pod vodstvom Amalije Palirjeve in Jožeta Gobca. V ZNAMENJU SPOŠTOVANJA DO TVORCEV SLOVENSKEGA GLEDALIŠKEGA IZROČILA V CELJU POSTAVLJA MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU V SVOJI NOVI HIŠI SPOMENIKA JOSIPU DROBNIČU, NARODNEMU BUDITELJU IN PISCU GLEDALIŠKIH IGER, KI JE PO REVOLUCIJSKEM LETU 1848 SKUPAJ Z JANEZOM JERETINOM POSTAVIL TEMELJ SLOVENSKEMU GLEDALIŠKEMU UDEJSTVOVANJU V CELJU, IN RAFKU SALMIČU, KI JE V DVEH DESETLETJIH PRED PRVO SVETOVNO VOJNO KOT ORGANIZATOR, REŽISER IN IGRALEC SKOVAL IZ DRUŽINE CELJSKIH GLEDALIŠKIH AMATERJEV NAJMOČNEJŠO KULTURNO TRDNJAVO SLOVENSKE NARODNE ZAVESTI V NACIONALNO OGROŽENEM MESTU. IZ ISTIH NAGIBOV ODPIRA POKRAJINSKI G LE DALI Š KI MUZEJ, KI Z ZGODOVINSKIMI DOKUMENTI PRIKAZUJE RAZVOJ CELJSKE GLEDALIŠKE DEJAVNOSTI OD LETA 1849 DO DANES. V POVZDIGO TE SLOVESNOSTI UPRIZARJA LINHARTOVO KOMEDIJO TAVESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, KI NAJ S SVOJO NAPREDNO DEMOKRATIČNO MISELNOSTJO IZRAZA PROGRAMATlCNO VOLJO MLADEGA POKLICNEGA GLEDALIŠČA: IZ ŽIVE DRUŽBENE ZAVESTI IN POVEZANOSTI S SVOJIM LJUDSTVOM Z UMETNIŠKIMI SREDSTVI IZRAŽATI PLEMENITE TEŽNJE SVOBODNEGA Človeka, njegovo borbo za novo vsebino ŽIVLJENJA, PREŽETO Z NAJŽLAHTNEJŠIMI VREDNOTAMI: PRAVICO, RESNICO IN LEPOTO. ŽI VO IZROČILO Jeseni leta 1949 je celjsko, takrat še amatersko gledališče na prisrčen način proslavilo stoto obletnico prve slovenske gledališke predstave v Celju. Uprizorilo je Kreftove Krajnske komedijante, okvirno komedijo k Linhartovi Županovi Micki, prvemu slovenskemu gledališkemu delu. ki je tudi v Celju pred sto leti začelo vrsto slovenskih gledaliških predstav. V spomin na to stoletnico so celjski gledališčniki vzidali tudi spominsko ploščo v srednjeveški obzidni stolp, ki tvori danes del naše gledališke hiše. Ob tej častitljivi obletnici smo znova še bolj živo začutili potrebo po obnovi celjskega gledališkega poslopja, kajti prizadevanja amaterskih igralcev so dosegla že tolikšnjo stopnjo zrelosti, da je bilo za nadaljnji razvoj nujno potrebno misliti na postopno profesionalizacijo celjskega gledališča. Živa in skupna volja Celjanov, ki so se dobro zavedali, da je le v urejenih materialnih razmerah možen pravi razmah gledališča, in njihove svobodne delovne roke so zgradile eno najlepših in najmodernejših poslopij v Jugoslaviji. Ob petstoletnici mesta Celja so Celjani posvetili to lepo in ponosno hišo slovenski gledališki umetnosti. V priznanje visoke kulturne zrelosti, ki so jo s tem pokazali celjski delovni ljudje, so se ob otvoritvi v lanski spomladi za domačim ansamblom zvrstili na deskah novega gledališča vsi ansambli slovenskih poklicnih gledališč v okviru prvega slovenskega gledališkega festivala. Tudi mladi poklicni kolektiv celjskega gledališča nikakor noče pretrgati vezi s častitljivim domačim izročilom, ampak ga hoče nadalje razvijati in bogatiti s svojo umetniško invencijo in znanjem. Najboljši dokaz, da je ta zavest med celjskimi gledališkimi delavci zares živa, je njihova odločitev, da urede skromen pokrajinski gledališki muzej. Prav bi bilo, da bi tak muzej odprli že v okviru proslave ob stoletnici prve slovenske gledališke predstave v Celju, toda takrat to ni bilo mogoče, ker gledališče še ni imelo za to primernega prostora, ne glede na dejstvo, da se je ta zamisel rodila prav ob tem jubileju. V petih letih pa je že toliko dozorela, da lahko dopolnimo jubilejne proslave še s tem spomenikom celjski gledališki in kulturni dejavnosti. Svet za prosveto in kulturo pozdravlja to pobudo celjskih gledaliških delavcev in želi, da bi se ob njej združili vsi celjski kulturni in znanstveni delavci pri sistematičnem zbiranju gradiva in raziskovanju razvoja slovenske kulturne zavesti v Celju. Svet za prosveto in kulturo MLO Celje LOJZE FILIPIČ B E AU MARC H Al SOVA LA FOLLE JOURNEE OU LE MARIAGE DE FIGARO IN LINHARTOV TA VESELI DAN ALI MATIČEK*SE ŽENI Primerjava umetniških stvaritev pri raznih narodih ne more biti omejena zgolj na oblikovno in vsebinsko razčlenitev ene in druge umetnine le na razpravljanje o delu kot takem, ampak mora raziskati družbene in kulturne pogoje, pod katerimi in ob katerih sta deli nastajali ter prikazati in oceniti, kako in v kolikšni meri sta odraz dobe. Ce to velja za primerjavo umetniških del v vsakem primeru, je potrebno še prav posebno ob primerjavi Beaumarchaisove svatbe in Linhartovega Veselega dne. Pred vsem moram ugotoviti, da v takem primeru ne gre več samo za jezikovno in oblikovno primerjavo izvirnika s prevodom, z zelo svobodnim sicer, a vendarle prevodom, ampak za primerjavo dveh umetnin z isto zgodbo, isto ali vsaj močno podobno družbeno-politično, kritično in satirično tendenco, ki pa sta organsko zrasli vsaka iz svojega okolja in je tudi njuna funkcija močno različna. Ko v Franciji ob koncu XVIII. stoletja meščanstvo postaja vse pomembnejša družbena sila, ustvarja industrijo in ko je uradnik absolutnega vladarja izvil iz rok fevdalca sodstvo in vojaško poveljstvo, se osamosvoji in sprosti tudi umetniški izraz umetnika-meščana. Filozofija in znanost enciklopedistov ruši temelje idealizma. Umetnik ni več služabnik fevdalca, nasprotno, sproščena kritika smeši in graja tudi plemiča. Meščanstvo se je razvijalo tudi v tedanji Avstriji, toda le nemško, dočim so se meščanski sinovi slovenskega porekla na nemških in italijanskih univerzah potujčili in je bilo slovensko ljudstvo v drugi polovici XVIIL stoletja, ko se je pričela nacionalna ideja širiti po Evropi, brez lastne inteligence in meščanstva. Pod vplivom prosvetljenstva se porodi slovenska buditeljska misel. Spontane težnje slovenskega ljudstva so povezali z velikimi duhovnimi tokovi dobe šele Pohlin, Zois, Linhart in Kopitar. To buditeljsko misel, ki se je izpočetka omejevala na vprašanje književnega in uradnega jezika ter šolstva, je pospeševal janze-nizem, a pozneje zlasti vpliv enciklopedistov in čeških preporoditeljev. V družbeni in kulturni fiziognomiji slovenskega ljudstva in francoskega naroda so v tej dobi ogromne in globoke razlike, ki jih bomo morali v nadaljnjem razpravljanju vedno znova upoštevati. V razdobju, ko francosko in skoraj vse evropsko gledališče obvlada Voltairova klasična patetična in deklamatorska dramatika, in gradi strastni, nemirni in kritični Beaumarchaisov duh temelje meščanskemu teatru s tem, da praktično uresničuje teorijo Lessinga in Diderota, gradeč na izročilu francoske klasične komedije in tragedije, slovensko ljudstvo še ustvarja svoje posvetno pismenstvo, a na odru ljubljanskega nemškega fevdalnega gledališča pojejo Italijani prve okorne slovenske vložke v laške opere. To je obenem prva v stalnem gledališču izgovorjena slovenska beseda. Tudi primerjava gledališkega razvoja nam torej odkriva velike razlike. • Prav zaradi teh razlik je tem bolj zanimivo izredno dejstvo, da je najbolj satirično in družbeno kritično umetnino, ki jo je ustvaril eden od najbolj revolucionamjih duhov tedaj družbeno najbolj razvitega evropskega naroda, umetnino, ki bi jo mogli imenovati z Napoleonom — revolucijo na pohodu — spoznal, povzel, predelal in priredil napredni pripadnik tistega evropskega ljudstva, ki je bilo v družbenem razvoju gotovo med najbolj zaostalimi. Če je bila sociološka funkcija Beaumarchaisovega Figara v tem, da je komedija pomenila bojni klic razvijajočega se francoskega meščanstva v revolucijo proti fevdalizmu, se je sociološka funkcija Matička pri Slovencih nujno morala prilagoditi razvojnemu stadiju slovenskega ljudstva. V narod se prebujajoče slovensko ljudstvo še ni imelo gospodarsko močnega meščanstva. Zato Matiček ni meščan; kakor rdeča hit se skozi vso Linhartovo komedijo vleče odraz narodnostne problematike tiste dobe, proti nemškemu fevdalizmu kot povzročitelju te zaostalosti in kot narodnemu zatiralcu je v glavnem obrnjena Linhartova kritična ost in prav tu so tudi vzroki za to, da je ostrina, s katero' je Beaumarchais bičal in razgaljal moralno pokvarjenost in dekadenco fevdalizma kot družbene sile, ki duši svobodno izživljanje meščanskega človeka in mu brani pot do položajev in politične oblasti, — zmanjšana, marsikaterikrat kar zbrisana. Menim, da se ni mogoče povsem strinjati z A. Gspanom, ki trdi, da je Linhartova revolucionarna in kritična ost bolj topa kot pri Beaumarchaisu predvsem zaradi avstrijske cenzure, dasi je tudi ta brez dvoma na Linhartovo delo vplivala. Po teh uvodnih shematičnih ugotovitvah prehajam na primerjavo obeh del. Za osnovo bom vzel primerjavo dramaturške gradnje. Ob posameznih karakterističnih momentih bomo ugotovili razlike, poskušali najti vzroke, ki so Linharta navedli na izpremembe, ter to, kako mu je izprememba uspela, z drugimi besedami, kaj je z njo dosegel. V okvir primerjave sicer ne sodi razglabljanje o tem, zakaj se je Linhart odločil, da bo obdelal prav revolucionarno komedijo, ki bi taka, kakršna je bila v originalu, v tisti dobi ne imela Slovencem, razen zelo ozkemu krogu prosvetljenih meščanov, ničesar povedati in ki bi bila kot prevod zaradi stila čisto tuja in nerazumljiva, ne glede na to, da bi ob razvojni stopnji slovenskega jezika bilo še bolj nemogoče zadeti francoski komedijski stil. Visoko izobraženi Linhart, ki se je na Dunaju in pozneje v Zoisovem krogu navzel revolucionarnih idej in se seznanil z vsemi naprednimi -gšiFmz . . * : fe/er te 6M'M OTrK-siftifs asse« allplielto iriammi (Bai»»lfn F!»\V. K®}.’5’ ^»««1*1 iiBscrpr tepfem JI** is iS /B ■ni *g»n: €i}fsnct in.i>aih,k. ■Soniitag fen 1«, '«$*>*«*' «»lr& pt sHfte!! šttyt*ijfyUŠf&Ug*x<3& ****** Kfe**gr:~** H** n 9 9 fr e bef BeieBf kUiig Hassf-roa ,. Mrmrati i ^—sp^ -f s" -• *'M> ■ »>• V / * '” .;• ^apUUeK lif an©¥a Hicisa« v 'u-~ ■ “ ^ tssr — ■ «wA, .' S« l*t» * «reni (»»-1 »u««»«». I*^ • ; -f S ^ •, • PM.k *•< »MAre :^:Z 5 • G«f4 Ws .......... ’*d*> «¥• /''**»»*.. o’m je » «» h>fia» v*««. ':£. *«« Rl«!«™ SisUtnMftr. i^nrpu? »8 ri5e * •? *• • ' ■■ • ’ ••"•'*'• ■ ..... •.: ......'•<■• - .' • Srs^r. ^rra^.r.rAT.r. •■, ^ ■ <■■ i-^fS —' * !A. metr um* mrn- um fšs, 'r.,s; ..*r— «wi««> '3»^ ^ i>w^yxfr^»«^ i--> |■>'s^<.. AiJiui* un (i>n> l> I Ik «* tUrvtfotet u^itz; '■>* ■* •S« W^«- 5t« *» ■ ■ ^r- i v .'•’, * ; ..'■ : ;': Odtis lepaka prve slovenske gledališke predstave v Celju, ki so jo igrali celjski gledališki diletanti pod vodstvom Janeza Krstnika Jeretina 16. septembra 1849 v Mestnem gledališču. (Original last Mestnega muzeja v Celju.) duhovnimi strujami svoje dobe, je hotel Slovencem ustvariti sodobno kritično komedijo, a ker je kot zgodovinar dodobra poznal razvojno stopnjo slovenskega ljudstva, je revolucionarno snov Figara obdelal tako, da jo je prilagodil tej; stopnji. Pri tem ga ni mogel motiti kakršen koli pomislek zaradi originala in ustreznosti svojega dela temu originalu, saj je tedaj še na splošno veljala svoboda v izbiri in obdelavi istih tem, dasi seve ne več v tolikšni meri kakor to srečamo n. pr. pri Shakespearu, Lope de Vegi, Molieru ali Racinu. Če bi iskali dokazov za to še kje razen v primerjavi obeh del, bi tak dokaz kaj lahko navedli. Bočim namreč Linhart v originalnem naslovu Županove Micke pravi, da je »... prenarejena po ti nemški«, kar pomeni prevedena, navaja v naslovu Veselega dne, da je komedija obdelana po ti francoski...« Že pri osebah in njihovi družbeni funkciji lahko jasno vidimo, kako je Linhart zgodbo prilagodil. Namesto vrhovnega sodnika grofa Almavive Linhart postavi v središče dogajanja barona Naletela, za katerega ne doda nobenega pojasnila o kakršnikoli funkciji; antagonist Figaro je grofov sobar in grajski vratar, Matiček pa le vrtnar graščinski; Suzana je grofičina prva sobarica, Nežika je hišna, bržkone edina v gradu; Marcelina je pri Beau-marchaisu femme de charge, kar Batušič prevaja z izrazom gazdarica, dočim Linhart Smrekarici, ki je na oder sploh ne pripelje, da poklic grajske ključarice. Beaumarchaisu so te 4 osebe glavne, navaja jih posebej, a nadaljuje v novem razdelku pod naslovom »En ensuite«, Linhart te razdelitve nima. Beaumarchais navaja pod tem razdelkom kot prvega Antonia, jardinier du chateau, oncle de Susanne et pere de Fanchette, a pri Linhartu je Gašper le delavec, ker je vrtnar že Matiček. Gašper tudi ni Jeričiin oče, niti Nežikin stric. Tako je s tem prava rokokojska zmeda sorodstvenih vezi pri Beaumarchaisu že vsaj razčiščena. Namesto Beaumarchaisove Fanchete, hčerke grajskega vrtnarja, uvede Linhart osebo, ki ima v njegovi komediji sicer isto vlogo kakor v originalu, ki pa je po svojem socialnem -poreklu v komediji — v primerjavi z originalom — povsem nov element, to je Jerca, županova hči. Osladnega rokokojskega frazerja in hermafroditskega ljubimca, kakršnega je Bea-marchais oživel v osebi Kerubina, grofovega prvega paža, obdrži tudi Linhart, vendar tudi njega ponaši in naredi za študenta Tončka na va-kancah. Basi njegova vloga ni nikjer bistveno izpremenjena, se mi vendar dozdeva, da je v splošnem okolju manj poudarjena, ali bolje: da prihaja manj do izraza pravkar omenjena osladnost. Bon Basilia, maitre du clavecin de la comtesse je Linhart lahko izpustil, ker je izpustil Marcelino, dočim Bartola, medicin de Seville nadomesti Zmešnjava, advokat na deželi. Ta na videz malenkostna izprememba ima korenine v problematiki tedanjega avstrijskega sodstva na Slovenskem. Na neurejeno sodstvo leti Linhartova kritika že v Županovi Micki, z zamenjavo zdravnika z advokatom pa si v tej komediji ustvari osnovo in možnost za še ostrejši napad. Linhart gre v izpremembah pri osebah še dalje: funkcije Bartola, Basilia, Bon Gusmana in Bouble-Maina izpreplete 21-Društva za podpiranje ubožcev« imel pri vsej tej dobrodelni akciji glavno besedo. Ker je prav on leta 1849. bil tisti, ki je uprizoril prvo slovensko gledališko predstavo v Celju, Drobnič ni dvomil o uspehu svoje namere. To je bila edinstvena priložnost, da pride do svojega cilja: slovnska predstava v mestnem gledališču. In res: Jeretin je v ta namen ustanovil odbor celjskih ljubiteljev umetnosti, v katerem so bili Nemci in Slovenci in zedinili so se, da prirede v nedeljo, dne 30. novembra 1851 v mestnem gledališču gledališki večer, na katerem bodo uprizorili dve nemški in eno slovensko enodejanko s sodelovanjem slovenskega pevskega društva pod vodstvom Josipa Drobniča. Igrali so češko veseloigro s petjem v enem dejanju »Dobro jutro«, ki je imela naravnost ogromen uspeh. Bleiweisove »Novice« so poročale, da so »celjski Slovenci s tem doživeli vesel večer, kakršnega že dolgo ne pomnimo. Igralo se je tako izvrstno, da nam je srce od veselja poskakovalo. Nisem vedel, ali bi od veselja ukal, ali ginjen se zjokal. Gledališče je bilo polno milodarnih rodoljubov.« Drobnič je doživel popolen uspeh, v krogu svojih delodajalcev pa je njegovo »komedijantstvo« naletelo na vse drugo prej kot na odobravanje. Ze dalj časa so ga njegovi kolegi na gimnaziji gledali po strani, češ da zbira dijake v nepotreben krog izvenšolskega udejstvovanja, ki jih odvrača od učenja in navaja v lahkomiselnost in brezdelje. Še huje se je zameril svojim duhovniškim sobratom: kako se ujema tako posvetno, pohujšljivo početje s poklicem katoliškega duhovnika? Kje na svetu je že kdo videl duhovnika, ki ga ni sram, da se našemi, oblači danes v hlapca in jutri v posvetnega gizdalina ter se javno pači in kremži in. vpričo stotine ljudi objema in poljublja pregrešna dekleta? Drobnič namreč ni bil samo režiser in nevidni umetniški vodja svoje gledališke družine, temveč je nastopal tudi kot igralec, kar je bilo za stroge moraliste seveda nekaj neodpustljivega in za katoliškega duhovnika povsem neprimernega. Pričeli so ga črniti pri njegovih posvetnih in duhovnih predpostavljenih ter mu s tem prizadejali marsikatero grenko uro. Toda zlomili ga niso: prepričan je bil o velikem delu, ki ga opravlja za kulturni napredek svojega naroda in z neko mladostno kljubovalnostjo je nadaljeval svojo pot. Pri tem mu je Janez Jeretin zvesti mentor. Že 14. decembra istega leta (1851.) je v korist oškodovancev po povodnji na Kranjskem in Koroškem uprizoril v mestnem gledališču veseloigro »Goljufan starec« v prevodu Josipa Babnika, dne 1. januarja 1852. igro »Tat v mlinu« ali »Slovenec ali Nemec« v prevodu istega prevajalca, dne 7. marca 1852. pa ponovno Linhartovo »Zupanovo Micko«. To Drobničevo gledališko delo v nemčurskem mestecu Celju je imelo nele velik odmev po vsem Spodnjem Štajerskem, temveč zlasti v središču slovenskega kulturnega in političnega življenja v Ljubljani, Grofija. Tu so uprizarjali slovenske gledališke predstave pod vodstvom Josipa Drobniča. kjer pa je vladalo prav tedaj popolno mrtvilo na polju gledališke dejavnosti Ko sta DrobniS in, Jeretin v nemškem Celju, na odru nemškega gledališča pripravila v letih 1851/1852 celjskim Slovencem pravo gledališko sezono, Ljubljana ni zmogla niti ene gledališke predstave. To je Bleiwe'ls v svojih »Novicah« z dne 31. decembra 1851 konstatiral z besedami: »Slava in hvala vernim Celjanom, ki se tako pridno obnašate v gledišu domorodnem memo Ljubljane, ki sedaj tako sladko spi.« Drobničevo delovanje v Celju pa ni bilo omejeno edinole na gledališče. V Janezu Jeretinu je našel človeka, ki mu je bil kot posestnik lastne tiskarne dobrodošel za njegovo literarno ambicijo. Ze dolgo je gojil željo, ustanoviti ih izdajati list, ki bi bil Slovencem potreben kot protiutež Bleivveis — Koseskega krogu, list, ki bi bil strogo literarno glasilo, namenjeno samo leposlovju v najboljšem pomenu besede. Dne 3. januarja leta 1850 je izšla v Jeretlnovi tiskarni I. številka Drobničeve »slovenske Čbele« s podnaslovom »berilo za obudo in omiko slovenskega duha«. Dr. Ivan Prijatelj konstatira v svoji »Kulturni in politični zgodovini Slovencev« II. str. 54: »Drobničeva ,Cbela‘« je pri nas prva izoblikovala tip časopisa, ki se je potem ohranil skozi vso prvo dobo političnega preroda: na tradicionalnem ljudskem snovanju temelječa beletristika z didaktično poanto, domače zgodovinarstvo in šolstvo. Značilna za ta list je neka višja človečanska nota, povzeta iz ideologije prosvetljenih borcev za humanske svoboščine oseminštiridesetletnikov« — Josip Drobnič je dal Slovencem prvi napredni slovenski časopis, štajerskim Slovencem pa je ustanovil prvo dramatično šolo in je bil v družbi z Jeretinom prvi, ki je v Celju odprl hram slovenske Talije. Že po naravi je bil šibkega zdravja, naporno in neutrudno šolsko, literarno in kulturno politično delo pa je mladega moža po dveh letih bivanja v Celju, ki je pomenilo za slovenstvo vsega Spodnjega Štajerja, dobo naj živahnejšega prosvetnega življenja, prisililo, da je prosil za ed-pust iz državne službe, kar je zaradi nepriljubljenosti pri uradnih krogih z lahkoto in kaj hitro dosegel. Odšel je v Gradec na zdravljenje, po okrevanju pa je bil kaplan v Vitanju. Od tu je odšel v Trst, kjer je ostal do 12. septembra 1857. Izdal je »Ilirsko-nemško-italijanski mali rečnik«, leta 1858 pa »Slovensko-nemško-italijanski besednjak.« Iz Trsta se je vrnil v Gradec, kjer je vse do svoje smrti — 5. septembra 1861 — živahno literarno deloval, prevajal, prirejal in izdajal gledališke igre. Do svoje prezgodnje smrti je ves gorel za slovensko gledališče, umrl je v tujini, njegov grob je pozabljen in danes bi ga zaman iskali na graškem pokopališču. V Celju pa nam je zapustil veliko zapuščino: pred dobrimi sto leti je bil Drobnič tisti, ki je položil prvi temeljni kamen za stavbo slovenskega gledališča. Drobničevo delo so nadaljevali poznejši rodovi —brez njegovega trdnega temelja pa bi bila zidava slovenskega gledališča nemogoča: v tem je njegova nevenljiva zasluga. Ne vemo, kje je njegov grob — zato smo mu postavili v zahvalo za njegovo veliko delo spomenik v celjskem Talijinem hramu, kjer naj bo njegov lik trajna vzpodbuda bodočim gledališkim pokolenjem za nenehno, neutrudno in požrtvovalno stremljenje za čim višji kulturni in umetniški dvig našega človeka! Po Drobničevem odhodu iz Celja je zavladalo v malem provincialnem mestecu ob Savinji, ki je postalo zadnja leta kulturno središče vsega slovenskega ozemlja, popolno politično in prosvetno mrtvilo. Z izpre-membo ustavnega življenja Avstro-Ogrske leta 1852 je zamrlo tja do leta 1860, ko je vrnila oktobrska diploma (20. oktobra leta 1860) avstrijskim narodom ustavo v smislu federalizma, ki pa jo je 20. febr. 1861. zamenjal februarski patent ministra Schmerlinga v smislu centralizma. Bivša Kapusova hiša v Prešernovi ulici, kjer je bila (v pr-vemnadstropju, ustanovljena celjska Čitalnica l. 1862 Edina svetla točka šestdesetih let pri Slovencih je bila ustanovitev »Čitalnic«, ki so igrale pri prebujanju naroda veliko vlogo. Celjska Čitalnica, ki so jo leta 1862 ustanovili dr. Stefan Kočevar, Ivan Zuža, Fran Kapus in Andrej Pirnat, je bila po svoji ustanovitvi dolgo dobo ognjišče vsega kulturno-političnega življenja. Med drugimi je nadaljevala tisto delo, k; sta gg leta 1848. začela Jeretin in Drobnič, očeta slovenskega gledališča v Celju. Prva leta po ustanovitvi celjske Čitalnice o kakem gledališkem delovanju ni bilo govora. Imeli niso za to niti pripravnih prostorov niti ni bilo človeka, ki bi si bil upal prevzeti nase breme za ustanovitev diletantskega odra in gledališke družine. Čakati je bilo treba do 18. decembra 1864. Ta dan so Blehveisove »Novice« imenovale za pričetek nove dobe celjske Čitalnice: ta dan je bila v Celju po dvaj- Dr.Vladimir Ravnihar, gledališki organizator, režiser in igralec. Slika iz l. 1901. setih letih uprizorjena prva slovenska gledališka predstava na odru Čitalnice: veseloigra »Dobro jutro«. Našel se je torej človek, ki se mu je posrečilo med čitalničarji zbrati ljudi, ki bi bili voljni in sposobni ustvariti prvi celjski igralski ansambel. Čudno naključje je naneslo, da je bil ta človek sin tistega Janeza Jeretina, ki je uprizoril leta 1849. prvo slovensko gledališko predstavo v Celju — Edvard Jeretin, ki je po očetovi smrti podedoval njegovo tiskamo. Prva sezona Jeretinovega gledališča (1864/1865) je končala z izrednim uspehom. Uprizoril je v tej sezoni (igralo se je v Tapainerjevi hiši nasproti kolodvora — tam, kjer stoji danes kino »Union«) deset gledaliških del. Glavni igralci njegovega ansambla so bili poleg njega: njegova žena Ana, Fani Kočevarjeva, hčerka dr. Štefana Kočevarja, njen bratT trgovec Fran Kapus, njegova žena Albina, trgovec Petini, učitelj Ferdo Škoflek, not. konciplient Matevž Kozel, lekarniški asistent Kellner in dežnikar Kreuzberger. Odtis diplome, s katero je vodstvo Celjskega pevskega društva 'imenovalo dr. Vladimirja Ravniharja ob odhodu iz Celja l. 1901 za častnega člana. Diplomo je podaril V. Ravnikar celjskemu gled. muzeju V sezoni 1866/1867 so uprizorili šest del, med njimi veseloigro »Le naravnost«, ki jo je iz nemščine prevedel društveni odbornik in igralec Matevž Kozel. Ta igra je imela tako prodoren uspeh, da se je Edvard Jeretin odločil, da jo uprizori pred širšo javnostjo v mestnem gledališču. Z dobrimi zvezami, ki jih je imel še po svojem očetu z oblastniki na nemškem magistratu, se mu je posrečilo, da so mu za 16. december 1866 prepustili mestno gledališče, da uprizori v njem v dobrodelne namene slovensko gledališko predstavo »Le naravnost«. Tako se je zgodilo, da je Janez Jeretin uprizoril leta 1849 prvo, njegov sin Edvard Jeretin pa leta 1866 zadnjo slovensko gledališko predstavo v celjskem mestnem gledališču. Odslej je bilo to poslopje za Slovence nedostopno vse do razpada avstrijskega cesarstva leta 1918. V sezonli 1867/1868 so imeli štiri premiere in od tega leta dalje opažamo stalno propadanje društvenega delovanja. O gledaliških predstavah ni nobenega sledu več. Le ob Silvestrovih večerih so prirejali kakšen manjši komični prizor, sicer pa se je Čitalnica omejila le na družabne im mm Odtis lepaka igre »Mlinar in njegova hči«, ki so jo igrali člani Dramatičnega odseka Celjskega pevskega društva v režiji Frana Perdana prireditve, plese, veselice, izlete itd. To stanje je trajalo vse do leta 1896, ko je Celjska posojilnica zgradila ponosno stavbo Narodnega doma, v katerem je dobila Čitalnica primerne društvene prostore in za tiste čase dokaj dobro opremljen oder v krasni dvorani. Odslej je bil Narodni dom, ki je bil otvorjen ob najogabnejših pouličnih napadih celjskega nemčurstva na Slovence, trdnjava, v kateri so se vršile vse slovenske politične in kulturne manifestacije. Slavnostna otvoritev je bila 7. in 9. avgusta leta 1897 z gostovanjem ljubljanskega gledališča. Po prologu Antona Funtka so uprizorili veseloigro Jaroslava Vrchlickega »V Diogenovem sodu«. Že poprej, predno je bila slavnostna otvoritev, in sicer dne 14. marca 1897 je gostovala v veliki dvorani Narodnega doma ljubljanska opera z Verdijevo opero »Rigoletto«, dne 9. maja istega leta pa drama z veseloigrama »Krojač Fips« in Igra Pike«. Največja ovira za razvoj slovenskega gledališča je bila z novo, veliko gledališko dvorano odstranjena in sreča je nanesla tako, da je imelo Celje prav v teh časih v svoji sredi moža, ki je bil pravi gledališki človek velikih organizatoričnih sposobnosti, mlad in agilen, sam dober igralec, pevec in režiser — odvetniški koncipient dr. Vladimir Ravnihar. V šestih letih svojega gledališkega udejstvovanja v Celju je ustvaril prave čudeže. Od leta 1897 naprej so imeli celjski Slovenci redne gledališke sezone pod vodstvom dr. Ravniharja in po njegovi zaslugi je postalo celjsko slovensko gledališče najvažnejša kultumo-politična ustanova na Spodnjem Štajerskem. V teku let je dr. Ravnihar vzgojil stalno igralsko družino in ko je leta 1901 zapustil Celje, je bilo gledališče že na trdnih nogah. Njegov naslednik je bil Rafko Salmič, ki ga je prav dr. Ravnihar leta 1899 pripeljal v Celje. Z njim se pričenja najplodnejša doba predvojne zgodovine celjskega gledališča in z imenom Rafka Salmiča so zvezani najsvetlejši dnevi celjske Talije vse do rojstva prve Jugoslavije leta 1918. Doma iz Postojne, kjer je imel njegov oče malo trgovinico, je že kot •otrok veselo prepeval ob zvokih očetove harmonike, s sosedovimi otroki P« je za domačo hišo igral »komedije« in vzbujal s svojo živahnostjo in z izrednim darom za improvizacijo pri odraslih in pri mladini občo Pozornost. Po končani domači ljudski šoli ga je peljal oče v Ljubljano, ksj" je hotel, da bo njegov nadarjeni sinko postal kaj več kot podeželski trgovec. Tako je mali Rafko prišel v ljubljansko gimnazijo. Ljubljana je bila za mladega gimnazijca pravo odkritje: povsod je našel kaj zanimivega, nenavadnega. V Tivoliju so bili tiste čase čudni šotori, v katerih so razkazovali voščene ljudi, ki so dihali kot živi, okrog teles prelepih deklic so se zvijale ostudne kače, na visokih drogovih so napete žice, po njih pa plešejo v bleščeče obleke oblečeni otroci... O tem in o marsičem drugem je pripovedoval mali Rafko, ko je prihajal v počit-tticah domov in sklenil je, da bo tudi on nekoč počenjal take čudežne reči... V gimnaziji je bil učni jezik nemški, mladi Salmič pa je vedel Staro gledališko poslopje od očeta, da so Nemci silno ošaben narod, ki hoče vse Slovence zasužnjiti. V srcu mladega dijaka se je začel vzbujati puntarski duh: le čemu bi se moral učiti nemški? Kdo ga more siliti, da bi se učil jezika svojega sovražnika? Če je pogoj, da postaneš gospod, znanje nemškega jezika — potem noče biti gospod! Nekega dne jo je mahnil v Postojno, povedal očetu svoj sklep in z nobeno besedo ga niso mogli pripraviti do tega, da bi se vrnil v šolo. V Ljubljano pač, toda v gimnazijo na noben način... Ko je oče izprevidel, da ga ne bo mogel pregovoriti, se je spomnil prijatelja, ki je imel v Ljubljani urarsko delavnico in peljal ga je k njemu. Rafko se je pomiril. Kot urarski vajenec je prišel v dotiko z obrtnimi pomočniki drugih strok, ki so imeli svoje »Društvo rokodelskih pomočnikov«. To društvo je bilo takrat znano kot eno najdelavnejših prosvetnih društev v Ljubljani. Imelo je svojo bogato knjižnico, ob nedeljah so prihajali med nje možje, ki so jim pripovedovali čudežne reči o velikem svetu, o borbi zatiranih narodov za pra-vijoe in svobodo ki o junakih, ki so raje umrli kot da bi klonili glavo pred lažjo in krivico ... Mladi Rafko jih je poslušal in začutil je v srcu, da je ravnal prav, ko je pustil gimnazijo, kjer je moral govoriti jezik tistih,, ki so mu bili sovražniki... Bil je srečen med svojimi tovariši. V domu, ki ga je imelo Društvo rokodelskih pomočnikov, se je seznanil z Antonom Cerarjem. Postala sta prijatelja. Nekega dne je peljal Cerar Rafka v gledališče in s tem dnem se prične pot, ki je Salmič do smrti ni zapustil. Odslej je zahajal večer za večerom v gledališče in ko ga je Cerar seznanil še z Antonom Verovškom, je sklenil, da postane gledališki igralec. Začel je obiskovati gledališko šolo Ignaca Borštnika in s tem je bila njegova usoda zapečatena. Veliki umetnik in pedagog Borštnik je z gojenci svoje šole prirejal javne gledališke nastope .in mladi Salmič je na taki javni prireditvi nastopil v »Revčku Andrejčku« dno 1. decembra 1887. Odslej se ni mogel ločiti od gledališča. Leta 1888 je bil potrjen k vojakom in je služil tri leta pri topničarskem polku v Gradcu. Po odsluženem vojaškem roku je odšel v Postojno, od koder jo prirejal po vsem Slovenskem Primorju nedeljo za nedeljo gledališke predstave ter postal tako pravi potujoči gledališki igralec. Kako dolgo je trajala ta doba Salmičevega gledališkega delovanja na Primorskem, še nismo mogli ugotoviti. Vsekakor je bil leta 1886 v Ljubljani in je leta 1897 nastopal v deželnem gledališču kot redni član. Hotel se je povsem posvetiti gledališču, tedaj pa ga je pregovoril dr. Ravnihar, da je prišel v Celje. Dr. Ravnihar je dobro poznal Salmičeve sposobnosti in prepričan je bil, da pridobi z njim za celjsko gledališče pravega moža. Ni se motil — s prihodom Rafka Salmiča v Celje se je pričela zlata doba celjskega gledališča. Kar sta pričela Jeretin in Drobnič leta 1849, kar so nadaljevali čitalničarji pod Edvardom Jeretinom v šestdesetih letih, kar je organiziral od 1. 1897 dalje v okviru »Celjskega pevskega društva« dr. Ravnihar, to je Rafko Salmič s svojo nenavadno energijo in organiza-torično sposobnostjo od svojega prihoda v Celje stalno izpopolnjeval vse do ustanovitve prve Jugoslavije, ko so Slovenci postali gospodarji mestnega gledališča. Vhod v kinodvorano bivše Ljudske posojilnice, kjer so delovali: Celjski studio, Okrožno gledališče, Ljudsko in nekaj časa Mestno gledališče leda Predaja gledališke stavbe pred slavnostno predstavo dr. Bratka Krefta »Celjski grofje«, 9. maja 1953. — Predsednik MLO Riko Jerman — Dramaturg MG Lojze Filipič Težka je bila pot, ki jo je prehodil Rafko Salmič od leta 1899 do leta 1918, neštete so bile njegove osebne žrtve, ki jih je doprinašal za napredek slovenskega gledališča v Celju, toda vedel je in trdno je bil prepričan, da te žrtve ne morejo biti zaman. Zgodovina celjskega gledališča mora ugotoviti, da brez Salmičevega pionirskega, žrtev polnega dela danes ne bi bilo celjskega gledališča. Tudi po zlomu avstro-ogr-skega cesarstva boj za slovensko gledališče v Celju ni bil končan. Tudi v stari Jugoslaviji ni bilo pravega umevanja za tak kulturni zavod kot je gledališče. Strankarske borbe so stalno ovirale njegov razvoj. Ko se je Salmič utrujen od dolgoletnih borb za slovensko gledališče v Celju umaknil v zatišje svojega doma, je. prepustil vodstvo gledališča mlajšim močem. Nešteti so bili poizkusi, da bi v Celju ustvarili poklicno gledališče, ki bi nemoteno od strankarsko-političnih strasti in vplivov v miru vršilo svojo kulturno poslanstvo. Proti koncu svoje življenjske poti je tudi Salmič še nekajkrat aktivno posegel v to borbo. Prišel je Milan Skrbinšek, ki je v sezoni 1919/1920 dvignil celjsko gledališče do zavidno visoke umetniška ravni, prišel je Valo Bratina, za niim je skušalo Udru-zyPiQ gledaliških igralcev z Radom Železnikom in Vekoslavom Jankom ustanoviti poklicno gledališče v Celju. Vsi ti poizkusi so propadli, ker merodajni politični faktorji niso imeli nobenega smisla za kulturne zadeve. Začele so se pojavljati razne strankarsko pobarvane diletantske skupine, ki so slabile stremljenje po ustanovitvi poklicnega umetniškega zavoda. Vse te grupice so imele med sabo posamezne dobre igralce, toda razkropljeni niso mogli do veljave. Edinstven je bil poizkus skupine Milana Košiča, da bi v okviru »Celjskega studia« združili vse pozitivne Iz spominske knjige ob otvoritvi nove gledališke hiše v Celju leta 1953 (Franc Leskošek-Luka) CL*A.£- (Zjj ^ ^ ‘S^u" "Z^r «. ČTLa-jl^ nso-s^&-** ^ /Vv^t^*-v /£-+. č'£‘~^i. /v<—^ *3-*^ Iz spominske knjige ob otvoritvi nove gledališke hiše v Celju leta 1953 (Miha Marinko) sile raznih strankarskih gledaliških skupin v en sam ansambel, ki bi gojil umetnost brez politične barve. Toda vse to spada v zgodovino, ki bo ta zanimiva poglavja celjske gledališke dejavnosti podrobno razkrila. Utrujen od dolgoletnih bojev je Rafko Salmič umrl 20. decembra 1930. Komaj nekaj mesecev potem, ko je vse Celje z vsem mogočim priznanjem slavilo njegovo šestdesetletnico (rojen je bil dne 12. septembra 1870) je umrl mož, s katerega imenom in delom je zvezanih trideset let celjske zgodovine. Bila so to leta nenehne borbe za napredek slovenstva v najhujših časih avstro-ogrske strahovlade, leta neutrudnega stremljenja za uveljavljanje slovenske besede na odru celjskega gledališča, boja za ustanovitev zavoda, ki bi dostojno reprezentiral slovensko odrsko umetnost na celjskih tleh. r '^I"£s. &-&/> rt^A-gj ,,-tii-. X^e-^.x e-^ Gc4U*-(Z~- * |T\ •*^/ >^4 1^ <£_aCL^ ^-č-f- <2^■f' f ^ . • v. \. ‘6 ■'y~y*^£&L-*i / lz spominske knjige ob otvoritvi nove gledališke hiše v Celju leta 1953 (Boris Ziherl) Kdor jo poznal Rafka Salmiča, tega orjaškega Kraševca z otroško dušo v silnem telesu, ni mogel dvomiti, da bi ta silak ne dočakal skrajnih meja človeškega življenja. Tragična usoda je hotela drugače: utrujen, zlomljen telesno in duševno od bojev in skrbi za napredek in svobodo svojega naroda, za kulturni dvig našega človeka, je umrl mož, ki bi bil lahko živel še desetletja, če ne bi bil vseh svojih telesnih iin duševnih sil z nenehnim delom izčrpal za blagor in kulturni napredek svojega naroda. V svobodni, socialistični Jugoslaviji je doseglo Celje to, za kar so se vse gledališke generacije od Janeza Jeretina. dalje z nesebično požrtvovalnostjo borile — poklicno gledališče. Današnja generacija se globoko zaveda, da tega kulturnega zavoda danes ne bi bilo, če ne bi bili imeli v najtežjih časih celjske gledališke zgodovine takih mož, kot sta bila Josip Drobnič in Rafko Salmič. Njima in vsem njunim požrtvovalnim sodelavcem v spomin in zahvalo smo postavili v avli našega gledališča dva spomenika, ki naj bosta vzpodbuda današnji in bodočim generacijam za neutrudno delo na polju slovenske gledališke umetnosti. Glavni foyer v Mestnem gledališču, kjer stojita spomenika Josipa. D v ob nič a in Rafka Salmiča ORGANIZATORJI IN VIDNEJŠI SODELAVCI CELJSKEGA GLEDALIŠKEGA ŽIVLJENJA OD LETA 1849 D O * L E T A 1954 Janez Krstnik Jeretin, tiskarnar. Vodja slovenskih gledaliških diletantov. Režiser in igralec. Deloval od 1. 1849 do 1. 1852.^ Josip Drobnič, pomožni gimnazijski učitelj, pisatelj, režiser m igralec. Deloval od 1. novembra 1849 do 1. 1853. ....... Edvard Jeretin, tiskarnar. Vodja slovenskih gledaliških diletantov, režiser in igralec. Deloval od 1. 1862 do 1. 1868. (Čitalnica). Ivan Jerman, trgovski pomočnik. Vodja slovenskih gledahskin diletantov, režiser in igralec. Deloval od 1. 1886 do 1. 1888. (Čitalnica). Dr. Vladimir Ravnihar, odvetniški kandidat. Organizator, odbornik in igralec. Predsednik Celjskega pevskega društva od 1. 1897 do 26. junija 1901. Režiser in igralec od 1. 1897 do junija 1901. Vodja Dramatičnega odseka pri CPD od 1. 1897 do junija 1901. Franc Perdan, čevljarski mojster. Vodja Dramatičnega odseka pn CPD, režiser in igralec. Deloval od 1. februarja 1898 do maja 1900. Rafko Salmič, urar. Gledališki organizator, odbornik, režiser in igralec. Predsednik CPD od 18. decembra 1902 do 17. oktobra 1906. Od 1. 1906 do 1. 1911 je bil odbornik in tudi predsednik. Čas ni ugotovljen. Vodja Dramatičnega odseka pri CPD od junija 1901 do 15. januarja 1911. Rafko Salmič, pred smrtjo Predsednik Dramatičnega društva od 15. januarja 1911 do 7. julija 1914. Režiser in igralec od 1. 1887 do 1. 1926 (Dramatično društvo v Ljubljani, Dramatični odsek čitalnice v Postojni, Dramatični odsek pri CPD in Dramatično društvo v Celju). Odborniki Dramatičnega društva 15. januarja 1911: Anica Kukovec, di1. Karel Koderman, Ela Kalanova, Fran Mravljak, Bruno Rotter. Josip Molek, režiser in igralec. Režiser in igralec Dramatičnega društva v sezoni 1913-1914. (Pogodbeno nastavljen). Mirko Grudgjn, bančni ravnatelj. Predsednik Dramatičnega društva od 30. decembra 1918 do 19. februrja 1919. Odborniki Dramatičnega društva 30. decembra 1918: Rafko Salmič, intendant, Ivan Prekoršek, Mirko Meglič, Fran Jurman, Ela Kalanova, Jožica Gregorinova, dr. Štefan Sagadin, dr. Ernest Kalan. Ivan Prekoršek, potovalni učitelj CMD. Tajnik in arhivar Dramatičnega društva od 30. decembra 1918 do 1. februarja 1919. Predsednik Dramatičnega društva od 19. februarja 1919 do 1. 1936 (+ igralec). Adolf Pfeifer, bančni uradnik. Režiser in igralec od 1. 1921 do 1. 1934. (Dramatično društvo, Celjski studio). Tajnik in blagajnik Dramatičnega društva od 1. 1924 do 1. 1930. Milan Skrbinšek, režiser .in igralec. Ravnatelj Mestnega gledališča, režiser in igralec Dramatičnega društva od 1. aprila 1920 do 1. avgusta 1920. (Pogodbeno nastavljen.) Valo Bratina, režiser in igralec. Ravnatelj Mestnega gledališča, režiser in igralec Dramatičnega društva od 1. septembra 1920 do 1. aprila 1. 1921. Upravnik Mestnega gledališča, režiser in igralec Dramatičnega društva od 1. septembra 1927 do 1. maja 1928. (Pogodbenomastavljen.) Upravnik Ljudskega gledališča in režiser od oktobra 1948 do 31. marca 1. 1949. (Pogodbeno nastavljen.) Rado Železnik, igralec in režiser. Predstavnik Udruženja igralcev SHS v upravi Mestnega gledališča in glavni režiser (+ igralec), od julija 1923 do 15. decembra 1923. (Pogodbeno nastavljen.) Vekoslav Janko, igralec in režiser. Predstavnik Udruženja igralcev SHS v upravi Mestnega gledališča in glavni režiser (+ igralec) od 1. decembra 1923 do 1. junija 1924. (Pogodbeno nastavljen.) Milan Košič, igralec in režiser. Igralec in režiser od maja 1920 do 1. 1952. (Dramatično društvo v Celju, Celjski studio, SNG Maribor, SNG Ljubljana, SNG Trst.) Umetniški vodja, režiser in igralec Celjskega studia od 1. februarja 1933 do 30. julija 1934. Igralec Dramatičnega društva v 1. 1919—1925. Igralec in režiser Dramatičnega društva v sezoni 1933-34. Milan Skrbinšek, upravnik, režiser in igralec. Deloval v Celju v sezoni 1919-20 Saša Pfeifer, režiser, igralec in odbornik Dramatičnega društva in Celjskega studia Franc Lukman, mestni veroučitelj. Ravnatelj Mestnega gledališča od 1. 1936 do 1. 1941. (Prosvetni referent mestnega občinskega odbora.) Fedor Gradišnik, magister pharmacije. Gledališki organizator, režiser, igralec, pisatelj, gledališki publicist od 1. 1912. (Dramatično društvo v Celju, Gledališko 'društvo na Jesenicah, Celjski studio, Okrožno gledališče, Ljudsko gledališče, Mestno gledališče. Prvi nastop v Dramatičnem društvu 1. 1900.) Upravnik Ljudskega gledališča od 1. aprila 1949 do 6. decembra 1950. (Stalno nastavljen.) Upravnik Mestnega gledališča od 6. decembra 1950. (Stalno nastavljen.) Gledališki svet Mestnega gledališča, 17. novembra 1951: Tine Orel, predsednik, člani: Fedor Gradišnik, Anton Janežič, Vladimir Novaik, Branko Gombač. Avgust Sedej, administrativni uradnik. Predsednik Okrožnega gledališča od novembra 1945 do 1. januarja 1947. Igralec od novembra 1945. (Okrožno gledališče, Ljudsko gledališče, Mestno gledališče.) Odbor Okrožnega gledališča, novembra 1945: Avgust Sedej, predsednik, člani: Fedor Gradišnik, Jože Tomažič, Gustav Grobelnik jun., Stefan Trobiš, Andrej Svetek, Milan Venišnilc, Janko Pogačnik, Marija Cukala, Franjo Roš, Marica Frece. Josip Tomažič, gimnazijski profesor. Režiser, igralec in odbornik.. (Okrožno gledališče, Ljudsko gledališče.) ' - v ^ ^1 A. v.j> .:...v.av;^ Fozorište u , Celju Kafe ]e gsvor *> »toviniiu^kiin | g®iisa ftiMtrij-minju J|iild|&fBko i faardrersfeo, akog I j^kta^a mda Jer sa eb& stAr>sieisj5ifa«si od dr< A> a^avriavank w!Ij pmkiava, S»»l|de m m^is «Mkt#st4ma ne-kldfe A Ulmm m M mdgfk - - k«e m »fei trrmmfa glSei omettA, - d» i m '/edo| Idai ^ ^ |e s evim (ietastima davao giv g ; A Wo «ve drame Ivana Cank&m. 'SS tt»TvS£4S^5 ."M-"'! K, IBk t lioMJamka sekcilalAnlenla %“...." Oiuniaea a Kral|«Yim h, H. S., or- f♦#.««!» I#«!**, tv&m | «8d^ «#» ganjžavala redovite j stalne pred-^*ž*®t* * stave i na m| nadža rwd}gk Celte lave. Medatim postoji i trade sim meda nomiSae varali trdruženje venafika je^riSte oreko kojeg se čfejfeblla“- mačke preliizi, raijda s f > >>>>>> > > > > > > O o oo oooo ■d -d TJ TJ TJ TJ TJ TJ T3 T3 TS y. d M tab 6 6 6 d 6 6 6 6 QQ Q Q Q P Q Q d p d | Š ddd dd dd d d d d P £%-i3j3£ « »oi >t0 _0 g >w >W3 >W >C0 ooSSoooooo CQCq3QWWPQWWpq o č KI OS T3 _ O ^ D, =S 00 00 § g Cd 11^ TH >0) J &------ d d o ^ M g ° ™ Ulili IQ e M M M 2 ^ .'ž č; c --- i >Cfi >f/3 >Ui 2 SH ^ © O O O TJ «cqw l ------- C/3 a T5 d a d a o °o 00 > a d S ii^S d Cfi © KJ *© d C o >o > d d v: d N V d 05 >0 a ^ > d a^l. 3 ,0 tuO^ %5>& 2 a.^ .^>o o oi!>oo - 'H-3 d © , Jč ^ W TJ o d W) _o O tuO d , ip «i lllll 5 •I > o &o d d O 05 c »p d ISO-d >> £ S tuO X! d C/3 12 ■s d 0t^ lil -14-« . d d s*i TJ 05 o d a^ 05 d d c/3 a > S d rc d So o aŠ o d j-i d a fl š l OP, c3 fl o s >o jd , o ^ ^ cs Ir- C tj 'd5 d <5111.8 !|^||“ cd § a c/2 a Q Avto © o * Tavčar-Bo: Moser *** Balucki Birch-Pfek Mosenthial Gogolj Bialucki Morre Pri v; Taube Offenbach Ganghofer Hahn Sax Morre Raupach Stepanek Gorner Holtei L’ Arronge Zap. št. rH CSi 00 LO CD 00 9 10 11 c\l CO -tj« rH t-H rH lO CD rH rH C- CO CT> rH rH rH O *“* C? CSI CQ d rH r-H rH »—t i—i tH - rH t—l rH r—i C^3 rH t—) rH ^ ^ ^ rH rH rH rH rH rH 9 99 P9PP 9 QQQQQQQP a p 9 p p p p a p PP P P P p p p p - p- p p p p PP O O O 0000 0 oaoooooo aouoo GOO O GO 6 6 6 0606 d dddddddo d d d d d d d d d d d 9 99 9 a a a 9 GQQQPPQQ pppdp 9 9 9 P pa fe 13 -3 g S ca g ■s v 'Z ! »y g •5, g “ S JM tUM S OJ =2 I 1^1.^ rglP t-. S-( ^ CC cd OJ CC3 jš j: ^ • rH »f-H "r-H •»—4 C d Cj C > > > > cti nJ ctJ nS P^OhC^ co d •>—j ?H k> ^ M llllg «1 l||l| p > r-l >o >o >o >a >cj >o >a >o - r—4 • ■—4 »r-4 • r-4 • *—4 • r—4 • »—4 » r—4 iiiiiiu alrtaJcflrtctjaJc^ i/nn unn i/un ui m 3 x; J. C® ^ £ ?f §5 ® E3-S 3 TJ 73 -h CtJ O W .st |>| S s p.N pili? fisaiSj O 5 £ (D N - -21 ... 73 d -g 73 O 03 * O (D o«; «£ ^ ^ S TJ 'g g l 3“ O •r-s 1 . 'S ”1 « ^ § o O ll- Pl ci dJ h 5 03 Š I ipi “ s rt ' >d 1 Ul lile! sl4g=§s! I Niši 61 SOSwPf2WO Sh ^ rt rt > > ,cj 'O O O a; ■s >1® >995 flllil!. r-HlMOO^lOCDtr- 00 cooocooocococo co >o >o >o >a XJ Hill t/3 C/3 C/5 tfl W >o >o >o >o 1111 rt rt rt rt mininui >o >o II rt rt Ul Ul s a „ s I^f rt as > ¥.11 § > 21 „ > o c g £ P||.|l •I—5 r—* O > S 34^ ruti ca ■g S s o S Q 9 2 I ^5 I a) >o 03 > rt I d 3 I -g a|3| ^ rt co rt •'-i5 ?> s 51 s a) <1 > v X! ^ O 3 ■a ca 3 d 0) rt ‘r—i H N ffi ^ Sh rt Q> B 3 M 5 4 g1 > 2 3 3 > O Ji >i I § 5 ® 3 4 -2 ;3 g S 3 >g g £ O 1-3 ^ « E W 4-3 10 CO D-Th O »-H > CA =1! ^ 5 J-' C/3 >n OJ s S s rH d g ||^ co q >o -a rt CTJ C« C £ £ flj ^ > o O o -4-* -*-» -*-* O o O bo bo bo 3 P 3 • r—I "rH •!—I ti ti § 'S ’g ^ o a^ a a -S5 g S I o o >> > > ca a a eri ti ti ti G d) 0 > > > > w o CA S J3 ti ca J3 **ra . - S žt;o -4-> CO (D D CtJ NOS; 2 N ^ d '2 h >m Tn d) d) o> o w 3 C S 'G 1'llpll llsPlž s g^ gM 3 > ^ >N O c/5 3 rrt ^ E s| y N 'o o> 3 > e rt e w -g ■2jq ?r- Oj > > TJ bb QP ca bO P Is 1=2 p Srn §8 ---- o ^ ^ o ti rž) ^ O ti . ^ "SC ■*■» i—■ O ' ••H VJ LO H *f :l g.|ll3 « »113 “ S Ss e3 --- ti p P CA V B g ^ a 3 »O »O >c/) a i w « o ^ £ a j -W 2 rt 3 j tflNOOSO^Slc«?, .5' 'S - 2 « 2 Sc 2 'O c 1 ^ tj S43 c ^ .S o > o ■I—3 fx r~i 'S J S cuo g j« a s>3sc/5o o S si IJMU •s;g§ l>llii| 3 s x g N rt S G G N »^•S.S S-§ 2 g G g o -s ^ o .H E Sl g « j O ^ 11 > W S9 N J >o g;3 3l ^SSSSSg gggsgsgssg g^gggog ss IM o-P III .2. i SS I I S z a.a ^ o: o o > > ■a -o Q£i 1 šl M W >3 ►“3 « >« •r-, CO Jež S o o S § > TJ Q CtS V) 3 P •r—j 'r—j r—< i—< d) ai OU > > ^3 TJ QQ c8 c3 CO w 3 'v U > ■d d >N i—' 3 2 M d) g.s o 3 C50 lO CD O O I . -! 0 1 O s c« e$ ti O S C/3 I I 'S S CD > O o M s •S« ti _ § g 05 > a 1 9 || >dc5 03 "dj S š ® 'S rH ^ CtJ CtJ «+H OJ CD •r-| (D c/} O 'ofi > o m S > o O >i Jo rt A rt c §i!=; r-J rt ^ ,2 ^ •' 3 ctJ rt rt -rt 3 rt) d ti rt >^2 ti ti o a Psl§!!!. g s-^ 3 S il ^iiiii w ^ £ bjO > CO f^>C/2 r-H rt rt) o ^ ? .sirsv - h ^ >>3 | 2 co"3 ^ 52 d 'S d, § O “ Q 2 0 ^ rt 2 T3 rt rt) CD ‘g > .2,'g g, 3 -2, cs .S, .g,3Š?i3 > i-3 ^7 > O >o o »-< >C/3 Q) li-«! rrt o o o o 5 M.g.g 53 0 53 53 rt g S E3 S S 2'g 2 g QQQQ J 0 OJ ,-H I—1° 2 s . d -S m g g . 1 i^ao5! c ^ g gpE £tu rjiiliEi Rafael Salmič v vlogi Blaža Mozola. — Jurčič-Gove-kar: Rokovnjači. Sezona 1913-14. Ob 25-letnici umetniškega delovanja v Slovenskem gledališču v Ljubljani 1. marca 1914 Rafko Salmič v vlogi Mozola. Govekar: Rokovnjači. Sezona 1902-03 Rafko Salmič, vloga ni ugotovljena. Sezona 1910-11 Rafko Salmič v vlogi Martina Krpana. — Govekar: Martin Krpan-Sezona 1908-09 BRANK O GOMBAČ SLOVENSKA IN TUJA DELA OD 16. SEPTEMBRA 1849 DO 24. APRILA 1954 Sezona 1849/1850 t. Linhart Anton Tomaž: Županova Micka. "Veselogira v enem dejanju. 16. septembra 4S49. — Prva slovenska gledališka predstava v Celju — režija: Janez Krstnik Jeretin. — D. s. g. d. — M. g. 2. Kotzebue A. (Josip Drobnič): Raztre-senca. ^Vesela igra v enem dejanju. 30. julija 1850. — Uprizoritev gojencev Drobničeve Dramatične šole — režija: J. Drobnič — D. s. g. d. G. 3. Kotzebue A. (Josip Drobnič): Dvoboj. Vesela igra v enem dejanju. 30. julija 1850. Uprizoritev gojencev Drobničeve Dramatične šole — režija: J. Drobnič — D. s. g. d. — G. Sezona 1851/1852 4. Klippera VI. K. (Kleeman — J. Kosmač): Dobro jutro. Vesela igra s petjem v enem •dejanju. 30. novembra 1851 — režija: J. Drobnič — (+ pevske točke) — D. s. g. d. — Al. g. 5. Iz francoskega (Ivan Babnik): Golfan starec. Igra. v enem dejanju. 14. decembra 1851 — režija: J. Drobnič — (+ deklamacije in pevske točke) — D. s. g. d. — M. g. 6. Stepanek J. N. (Kleeman — Janez Bleivveis): Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec. 1. januarja 1852 — režija: J. Drobnič — J. K. Jeretin — (-f deklamacije in pevske točke) — D. s. g. d. — M. g. 7. Linhart Anton Tomaž: Županova Micka. Komedija v enem dejanju. 7. marca 1852 — režija: J. Drobnič — D. s. g. d. — M. g. Sezona 1864/1865 8. Kotzebue A. (Jakob Zabukovec): Domači prepir. Veseloigra v enem dejanju. 18. decembra 1864 — režija: E. Jeretin — D. s. g. d. — Č. F. Kapus, A. Kapusova. % Kotzebue A. (Josip Drobnič): Raztre-senca. Vesela igra v enem dejanju. 31. de- Ji. Salmič (Boštjan Jež), N. Baševa (Lavra) levo, A. Vrečer jeva, desno od Salmiča. — Govekar: Legionarji. Režija: R. Salmič. Sezona 1903-04 cembra 1864 — režija: E. Jeretin — (+ deklamacije in petje) — D. s. g. d. — Č. 10. Linhart Anton Tomaž: Županova Micka. Komedija v enem dejanju. 2. februarja 1865. — Beseda v spomin Valentinu Vodniku — režija: E. Jeretin — (+ deklamacije in petje) — D. s. g. d. — Č. 11. Iz nemškega (Lujiza Pesjakova): Strup. Veseloigra v enem dejanju. 19. marca 1865 režija: E. Jeretin — (+ deklamacije in Petje) - D. s. g. d. - C. 1 12« angleškega (Miroslav Vilhar): Fi-loJ; Veseloiffra v enem dejanju. 2. aprila 1865 režija: E. Jeretin — (-f- deklamacije m petje) — D. s. g. d. — C. . 13. Iz *** (Miroslav Vilhar): Župan. Salo-igra v dveh delih. 25. maja 1865 — režija: Jeretin — (+ petje) — D. s. g. d. — C. Sezona 1865/1866 14. Kotzebue A. (Josip Drobnič): Dvoboj. Vesela igra v enem dejanju. 3. septembra 1865 — režija: E. Jeretin — (+ petje) — D. s. g. d. — C. — E. Jeretin (stotnik), F. Škoflek (nadkonjik), Petini (sluga), F. Kočevarjeva (Micika), Kočevar ml. (Micikin oče), L. Kreuzberger (ciglar). 15. Iz francoskega (Ivan Babnik): Golfa« starec. Igra v enem dejanju. 19. novembrf* 1865 — režija: E. Jeretin — (+ petje) — D. s. g. d. — Č. — E. Jeretin, Ft Kočevarjeva, F. Škoflek. 16. Iz *** (Josip Drobnič): Pravi Slovenec. Veseloigra v enem dejanju. 26. decembra 1865 — režija: E. Jeretin — (+ deklamacije in petje) — D. s. g. d. — Č. 17. Lendovšek Mihael: Kateri bo? Veseloigra v enem dejanju. 4. marca 1866 režija: E. Jeretin — (+ deklamacije in petje) — D. s. g. d. — Č. 18. Klicpera VI. K. (Janez Blciweis): Bob iz Kranja. Burka v enem dejanju. 15. aprila 1866 — režija: E. Jeretin — (+ deklamacije in petje) — D. s. g. d. — C. 19. Holbein *** (Janez Blehveis): Vdovec in vdova. Šaloigra v enem dejanju. 3. junija 1866 — režija: E. Jeretin — (+ deklamacije in petje) — D. s. g. d. — C. Sezona 1866 186? 20. Klicpera VI. K. (Grabrijan): Dobro jutro. Veseloigra. 23. septembra 1866 — režija: E. Jerctin — (+ deklamacije in petje) — D. s. g. d. — C. 21. I/. nemškega (Kozel M.): Le naravnost. Veseloigra v enem dejanju. 28. oktobra 1866 — režija: E. Jeretin — (+ deklamacije in petje) — D. s. g. d. — Č. — F. Kapus, F. Škoflek, A. Kapusova (Rakova), I*'. Miklova (Amalija). 22. Iz nemškega (M. Prelog): Črni Peter. Šaloigra v enem dejanju. 2. decembra 1866 - - režija: E. Jeretin — (+ deklamacije in petje) — D. s. g. d. — Č. 23. Klicpera VI. K. (Janez BIeiweis): Bob iz Kranja. Veseloigra v enem dejanju. 16. decembra 1866 — režija: E. Jeretin — <+ deklamacije in petje) — D. s. g. d. — Č. — E. Jeretin (Matiček), F. Kapus (Grabež), F. Škoflek (Kotlar), F. Miklova* (Polonica). 24. Iz nemškega (Kozel M.): Le naravnost. Veseloigra v enem dejanju. 16. decembra 1866 — režija: E. Jeretin — (+ deklamacije in petje) — D. s. g. d. — Č. — F. Miklova (Amalija), A. Kapusova (Rakova), F. Kapus, F. Škoflek. * F. Miklova je psevdonim Fani Kočevar- jeve. Mila Sernec, igralka. Ustreljena po okupatorju leta 1941 25. Stepanek J. (J. K.): Tat v mlinu. Burka v enem dejanju. 5. maja 1867 režija: E. Jeretin — (+ deklamacije in petje) — D. s. g. d. — Č. Sezona 186? 1868 26. Šamberk F. (F. M.): Ultra. Veseloigra v enem dejanju. 29. decembra 1867 — režija: E. Jeretin — (+ deklamacije in petje) — D. s. g. d. — Č. 27. Iz *** (Prelog): Zakonska sol. Salo-igra v enem dejanju. 2. februarja 1868 — Beseda v spomin Valentinu Vodniku — režija: E. Jeretin — (-p deklamacije in petje) — D. s. £-.d. — Č. — A. Kapusova, E. Jeretin, F. Škoflek. 28. Benedix R. (Janez Globočnik): Pravda. Veseloigra v enem dejanju. 19. marca 1868 — režija: E. Jeretin — (+ deklamacije in petje) — D. s. g. d. — Č. Sezona 1868/1869 29. Iz nemškega (Lujiza Pesjakova): Strup. Veseloigra v enem dejanju. 20. decembra 1868 — režija: E. Jeretin — (+ deklamacije in petje) — D. s. g. d. — Č. Vse predstave do 20. decembra 1868 v okviru Čitalnice so se vršile v Tapajnerjevi Fani Kočevar v vlogi Micike. — Kotzebue-Drobnič: Dvoboj Sezona 1865-66 hiši pri železniški postaji, tam, kjer je danes Dom OF. Sezona 1886/188? 30. Veseloigra v enem dejanju. Avtor in naslov dela nista ugotovljena. 8. februarja 1887 — režija: I. Jerman — (+ deklamacije in petje) — D. s. g. d. — Č. Sezona 1887/1888 31. Girardin (Valentin Mandelc): Klobuk. Veseloigra v enem dejanju. 31. decembra 1887 — režija: I. Jerman — (+ deklamacije in petje) — D. s. g. d. — Č. Sezona 1891/1892 32. Korzenowski (Josip Stare): Stara mesto mlade. Veseloigra v enem dejanju. 31. decembra 1891 — režija: I. Jerman — (-F deklamacije in petje). — D. s. g. d. — C. Sezona 1892/1893 33. Iz *** (***): Pevci iz Chikaga. Komični prizor. 31. decembra 1892 režija: *** — (+ deklamacije in petje) — D. s. g. d. — C. Sezona 1894/1895 34. Siraudin in Thiboust (Valentin Mandelc): Ženski jok. Veseloigra v enem dejanju. 31. decembra 1894 — režija: *** — (F deklamacije in petje). — D. s. g. d. — Č. — K. Janežič (Dogmanič), Glazer (Podvinski), Glazerjeva, Janežičeva, J. Vauken (Kilijan). 35. Rosen Julij (Ivan Kalan): Garibaldi. Burka v enem dejanju. 17. februarja 1895 — režija: *** — (F »Stotnik in njegov sluga« in šaljivi samospev »Stari Kranjec«) — D. s. g. d. — Č. 36. Iz *** (***): Stotnik in njegov sluga. Veseloigra v enem dejanju. 17. februarja 1895 — režija: *** — (F* »Garibaldi« in šaljivi samospev »Stari Kranjec«) — D. s. £• d. — Č. 37. Iz *** (***): Klopotec in Talijan. Šaljivi prizor. 18. avgusta 1895 — režija: *** — (F deklamacije in petje) — CPD. V gostilni »Cajhen«, Teharje. Vse predstave od leta 1886 do 1895 so se vršile v Štrausovi hiši, tam, kjer je danes hotel »Pošta«. Sezona 1897 1898 38. Iz *** (***): Stotnik in njegov sluga. Veseloigra v enem dejanju. 24. novembra 1897 — režija: V. Ravnihar — (F deklamacije in petje) — CPD — N. d. — I. Rebek (stotnik), M. Korošec (sluga). 39. Moinaux — Eirich (Josip Molli): Gluh mora biti. Burka v enem dejanju. 5. decembra 1897 — režija: dr. V. Ravnihar — (F deklamacije in petje) — CPD — N. d. — I. Rebek (tast), L. Terček (sluga), A. Leitgeb* (hčerka), H. Saks (ljubimec). * A. Leitgeb, kasneje žena R. Salmiča. 40. P. Pfleger Morawsky (J. Mohorič): Poglavje L, II. in III. Veseloigra v enem dejanju. 31. decembra 1897 — režija: V. Ravnihar — (F deklamacije in petje) — Čitalnica. — N. d. — M. Baš (vdova), V. Ravnihar (svetovalec), L. Terček (Jakob), *** Rožman (Vidimov), A. Leitffeb (Julija), *** Valenčak (Vladimir), Hočevarjeva (Marta). 41. Kersnik Janko — Josip Jurčič: Berite Domovino. Enodejanka. 22. maja 1898 — režija: V. Ravnihar — (+ deklamacije in petje) - CPD - N. d. - M. Karlovškova, V. Ravnihar, L. Terček. 42. H. Sax - Rodiški (***): Prvikrat pri fotografu. Veseloigra v enem dejanju — (naj 1898 — režija: V. Ravnihar — (+ deklamacije in petje) — D. o. CPD •— N. d. Sezona 1898 1899 43. Kotzebue A. (D. Hostnik): Krojač Hps. Burka v enem dejanju. — 31. decembra 1898 — režija: V. Ravnihar — (+ deklamacije in petje) — D. o. CPD ~~ N. d. — S. Dolinarjeva (Lizika), V. Ravnihar (Fips), J. Karlovšek (Leon), M. Karlovškova (Lucija), L. Terček (Lojze). 44. Hahn Rudolf (Jakob Aleševec): Cev-Jjar baron. Burka s petjem v treh deja-njih. — k,, jn 30 aprila 1899 — režija: F. lerdan — D. o. CPD - N. d. — M. Baševa (baronica), A. Vrečerjeva (Ma-nčka), E. Kalanova (teta), F. Perdan (Nacelj), J. Boc (Podplat), J. Karlovšek (zdravnik), L. Terček (policaj). R. Salmič (Rozina), P. Miklavc (Arabelo). 45. H. Sax-Rodiški: Šaljivi prizor »Prvikrat pri fotografu. Veseloigra v enem dejanju. 2. junija 1899 — režija: F. Perdan — (+ šaljivi nastopi) — D. o. CPD — N. d. — L. Terček, *** Bizjak, R. Salmič, F. Perdan. Sezona 1899 1900 46. Morre Karl (Jakob Bedčnek): Revček Andrejček. Narodna igra s petjem v petih dejanjih — 1. oktobra 1899 in 21. januarja 1900 .— režija: F. Perdan - D. o. CPD - N. d. — F. Perdan (Andrejček), M. Baševa (Franica). R. Salmič (Anže), I. Rebek (Jeklen), A. Vrečerjeva (Jelica), E. Kalanova (Neža), *** Pirnat (Pavle), J. Filipičeva (Ana). 47. Raupach PL (Fran Malavašič): Mlinar in njegova hci. Žaloigra v petih dejanjih (10 slikah). — 1. novembra 1899 —-režija: V. Perdan — D. o. CPD — N. d. — F. Perdan (Črn*ot), M. Baševa (Marica), R. Salmič (Konrad), S. Bocovn (županja), J. Boc (Pivek), J. Filipičeva (Meta), M, Korošec (duhovnik), *** Šket (Luka), TL Sax (Matija). 48. Stepanek J. N. (Kleeman-Blehveis): Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec. Burka v treh dejanjih. — 3. in 17. dec. 1899 — režija: F. Perdan — D. o. CPD — N. d. —’ F. Perdan (MauŠl), R. Salmič (Jurček), Ivan Špindler v vlogi Martina Spaka. — J ur čič-Govekar: Deseti brat. Sezona 1901-02 M. Baševa (Katrica), V. Ravnihar (študent), M. Karlovškova (Ančika), A. Vre-čerjeva (Doroteja), J. Karlovšek (korpo-ral), J. Boc (Tomaž). 49. Gorner A. (Fran Gestrin): Sneguljčica. Pravljična igra. — 2. februarja 1900 — režija: F. Perdan —. o. CPD — N. d. — M. Slavčeva k. g. (Sneguljčica), R. Salmič (lovec), V. Ravnihar (kraljevič), E. Kalanova (kraljica), M. Baševa (dvor-janka). F. Gradišnik (palček). (Prvi nastop na celjskem odru sedanjega upravnika). 50. Holtei Karl von. (Ivan Kalan): Bisernica. Igrokaz s petjem v dveh dejanjih. — 18. februarja 1900 — režija: F. Perdan — D. o. CPD — N. d. — R. Salmič, V. Ravnihar, E. Kalanova, M. Baševa, J. Boc, S. Bocova. 5L I/Arronge (Anton Trstenjak): Dr. Blažič. Veseloigra. — 1. aprila 1900 — — režija: F. Perdan — D. o. CPD — N. d. - J. Boc (Blažič), *** Meh (Zlatka), V. Ravnihar (Suhodolski), M. Baševa (baronica), J. Filipičeva (Žarka), E. Kalanova (Blagota), S. Bocova (Marjana), F. Perdan (Muhovič), R. Salmič (Vrlinič), I. Rebek (Trdič). 52. Nestroy J. N. (Jakob Alešovec): Lumpacij Vagabund ali Zanikrna trojica. Veseloigra v treh dejanjih. — 8. aprila 1900 — režija: F. Perdan — D. o. CPD — N. d. — R. Salmič (krojač), F. Perdan (Kneftra), V. Ravnihar (mizar), M. Baše- va, A. Vrečerjeva, E. Kalanova, I. Rebek. J. Boc. 53. Blumenthal-Kadelburg (Oton Župančič): Martin Smola ali Kinematograf. Veseloigra. — 20. maja 1900. — Benefična predstava F. Perdana. — Režija: F. Perdan — D. o. CPD — N. d. — A. C. Danilo k. g. (Menski), F. Perdan (Smola), S. Bocova (Matilda), M. Karlovškova (Hilda), J. Filipičeva (Marta), A. Vrečerjeva (Ema), J. Boc (Strnad), V. Ravnihar (Avšin), R. Salmič (Potezon), F. Leskovšek (Skrabec), I. Rebek. 54. Tomaž Koschat: Na Vrbskem jezeru. Opereta. 17. junija 1900 — režija: V. Ravnihar — (-f- deklamacije) — D. o. CPD — N. d. — J. Karlovšek (Janko), R. Salmič (Ste-feJ. Bocova (Jezernikova), J. Boc (Jezernik), A. Vrečerjeva (Minka), I. Špindler (gozdar), S. Cizljeva (Jerica), V. Ravnih v, R- Volavšek, *** Kreol. Sezona 1900 1901 55. Costa Karel (***): Brat Martin. — Ljudska igra. — 7. oktobra 1900 — režija: V. Ravnihar — D. o. CPD — N. d. — M. Karlovškova (Cilka), M. Baševa (Urša), E. Dobrškova (Spela), *** Straškova (Lenka), J. Boc (Martin), V. Ravnihar (Kremen), R. Salmič (Červiček), L. Terček (Pepe), A. Vrečerjeva (dekle), I. Rebek (župan), J. Karlovšek (Andrej). 56.. Raupacli E. (Fran Malavašič): Mlinar in njegova hči. Žaloigra v petih dejanjih (10 slikah). — 1. novembra 1900 — režija: V. Ravnihar — D. o. CPD — N. d. — M. Baševa (Marica), Dobrškova (županja), *** Straškova (Pivkova), E. Kalanova (Korenka), R. Salmič (Konrad), L. Terček (Černot), M. Korošec (Luka), J. Do-bršek (duhovnik), I. Rebek. 57. Iz *** (***): Karakala. Tragikomedija v enem dejanju. — 31. decembra 1900 — režija: V. Ravnihar — D. o. CPD — N. d. — R. Salmič, V. Ravnihar, M. Korošec, J. Dobršek, L. Terček. 58. Kotzebue A. (Vinko Lapajne): Vrban Debeluhar. Veseloigra. — 5. marca 1901 — režija: V. Ravnihar — D. o. CPD N. d. — R. Salmič (Vrban), M. Baševa (načelnica), A. Salmičeva (Ančka), A. Baševa, *** Miklavčeva, A. Vrečerjeva (Jera), V. Ravnihar (Fagot), R. Volavšek (Belin), J. Dobršek (Jurač), M. Korošec (Zebnec), *** Presečnik (Koštrin). 59.. Nestroy J. N. (Jakob Alešovec): Lum-pacij Vagabund ali Zanikrna trojica. — Veseloigra. — 31. marca 1901 — režija: V. Ravnihar — D. o. CPD — N. d. — F. Perdan k. g. (Kneftra), R. Salmič (krojač), V. Ravnihar (mizar), A. Vrečerjeva, E. Kalanova, I. Rebek, M. Baševa, E. Do-brškova. Sezona 1901/1902 60.. Raupach E. (Fran Malavašič): Mlinar in njegova hči. Žaloigra v petih dejanjih (10 slikah). — 1. novembra 1901 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d. — E. Dobrškova (Marica), R. Salmič fKonrad), M. Karlovškova (Korenka), I. Špindler (Črnot), M. Cizljeva (županja), J. Karlovšek (Pivk), S. Cizljeva (krčmarica), L Rebek (Luka), J. Dobršek (župnik). 61. Trifkovič Kosta (Miroslav Malovrh): '-»ospod nadzornik. Veseloigra. — 1. de-Spt) r a 1901 — režija: R. Salmič — D. o. v~- N. d. — R. Salmič (Petrovič), J. Dobršek (Kragulj), M. Baševa (Jelica), •i p^Ueva (Katra), *** Zwitter (nadzor-Bik), I. Špindler (Stanko), I. Rebek, J. Kar-lovsek, M. Karlovškova. 62. Tomaž Koschat: Na Vrbskem jezeru. Pereta. — 1. decembra 1901 — režija: — iv — (+ deklamacije) — D. o. CPD jeva T P* ,SalmiS (Štefe), A. Vrečer-Korošer 1?|Ca ’ h karlovšek (Janko), M. q p- f. (Jezernik), I. Špindler (gozdar), _ Deva (Jerica), *** Staufer (Jurče). SiSn,Tr^kovič Kosta (Maks Pleteršnik): in n; noJ° leto. Veseloigra v enem de- Jl*x decembra 1901 — režija: R. mi* CPD - N. d. - R. Sal- i 1Čx/stric). J- Karlovšek (mož), M. Kar- L Te°rček (ŽCna)' E' Dobrškova (hi5na)’ Alojz Terček, igralec in odbornik Dramatičnega odseka CPD in Dramatičnega društva v L od 1897 do 1914 64. Jurčič Josip — Fran Govekar: Deseti brat. Ljudska igra s petjem in godbo. — 12. in 26. januarja 1902 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d. — Jelica Sernečeva (Manica), *** Zwitter (Kvas), A. Schwab (Marjan), P. Miklavčeva (Franica), E. Dobrškova (Neža), Makovec (Krivec), J. Karlovšek (Dolef), I. Špindler (Martin Spak), R. Salmič (Krjavelj), I. Rebek (Piškav), *** Staufer (Obrščak), C. Golar (Benjamin), L. Terček (Vencelj). 65. Jurčič Josip — Fran Govekar: Rokovnjači. Ljudska igra z godbo in petjem. — 9. marca 1902 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d. — R. Salmič (Mo-zol), I. Špindler (Ferdinand), J. Sernečeva (Polonica), A. Vrečerjeva (Noha), J. Karlov-, šek (Obloški Tonček), L. Terček (Franc), M. Karlovškova (Poljakova), S. Cizljeva (Rezika), C. Golar (Burger), I. Rebek (Gavrič), F. Gradišnik (mladi vojak). 66. Kotzebue A. (D. Hostnik): Krojač Fips. Burka v enem dejanju. — 19. marca 1902 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d. — R. Salmič (Fips), Jelica Sernečeva (Lizika), J. Karlovšek (Leon), L. Terček (Lojze), M. Karlovškova (Lucija). 67. Iz *** (***): Godbena poskušnja. Šaljiva spevoigra v enem dejanju. — 22. junija 1902 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d. — R. Salmič, Jelica Sernečeva, J. Karlovšek, L. Terček. Sezona 1902 1903 68. »Večer v slovenskem raju«; Umetniški večer. — 4. oktobra 1902 — režija: R. Salmič — 1). o. CPD — N. d. — R. Salmič, M. Baševa, M. Gregorinova, A. Vrečerjeva. 69. Iz *** (***): Godbena poskuša ja. — Šaljiva spevoigra v enem dejanju. — 9. novembra 1902 — režija: R. Salmič — Ponovitev iz prejšnje sezone. 70. Costa Karl (***): Brat Martin. Ljudska igra. — 30. novembra 1902 — režija: R. Salmič - D. o. CPD — N. d. - M. Baševa (Urška), M. Gregorinova (Cilika), R. Salmič (Martin), M. Korošec (krojač), I. Špindler (Kremen). 71. Jurčič Josip — Govekar Fran: Rokovnjači. Ljudska igra z godbo in petjem. — 21. decembra 1902 — režija: R. Salmič — .D. o. CPD — N. d. — R. Salmič (Mo-zol), J. Sernečeva (Polonica), L Špindler (Nande), J. Karlovšek (O. Tonček), M. Meglič (komisar), L Rebek (Velikonja), A. Vrečerjeva (Nona). 72. Murnik Rado: Buček v strahu. Veseloigra v enem dejanju. 31. decembra 1902 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d. — R. Salmič (Buček), E. Dobrškova (žena), L Špindler (Prinčič), V. Kukovec (Marinšek), A. Ekar (baraba). 73. Blumenthal-Kadelburg (Josip Mazi): Pri belem konjičku. Veseloigra v treh dejanjih. — 1. februarja 1903 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d. — R. Salmič (Buček), M. Karlovškova, M. Gregorinova, A. Vrečerjeva, Š. Cizljeva, E. Dobrškova, A Kokolova, *** Magoličeva, J. Karlovšek, L. Terček, J. Dobršek, *** Vrečko, *** Fabjani. 74. Finžgar Franc Šaleški: Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. — 15. marca 1903 — režija: R. Salmič — D. o. CPD N. d. — R. Salmič (Tonček), E. Dobrškova, S. Cizljeva, J. Dobršek, J. Karlovšek, A. Vrečerjeva. 75. Krenn-Lindau (***): Brez denarja. Burka s petjem v treh dejanjih. — 5. aprila 1903 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d. — A. Kokolova (Marjetica), R. Salmič (Skok), M. Gregorinova (Marica), Mila Sernečeva (Serafine), Š. Dolinarjeva (Zadnikova). Rafko Salmič v vlogi Boštjana Ježa. —• Govekar: Le-gijonarji. Sezona 1903-04 76. Jurčič Josip — Fran Govekar: Deseti brat. Ljudska igra s petjem in god-— 3. maja 1903 — režija: R. Salmič r~ D. o. CPD — N. d. — A. C. Danilo k. g. (Dolef) L. Štiker (Marjan), R. Salmič (Krjavelj). Sezona 1903/1904 L’Arronge (Anton Trstenjak): Dr. Hribar. Burka v enem dejanju. — 15. novembra 1903 — režija: R. Salmič — (+ deklamacije in petje) — D. o. CPD — d. - R. Salmič (Radič), E. Dobršek (Radičeva), A. Ekar (France), A. Koka-Ueva (Anica), *** Šotlova (Rezika), M. Meghč (Hribar I) *** Pahor (Hribar II), L. Stiker (Hribar III). 78. Šamberk Fr.: Valvazorjev trg 6. *** 13. decembra 1903 — režija: R. Salmič D. o. CPD — N. d. — R. Salmič (Dermota), A. Kokoljeva (Anica), A. Vrečar-jeva (Julija), M. Meglič (Janez), *** Ekar-Jeva (Emilija), A. Sahničeva (Svitoslava). 79. Goldoni (Davorin Hostnik): Dva gospoda in en sluga. Burka v enem dejanju. — 31. decembra 1903 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N, d. — Mila Sernečeva (dekla), A. Kokaljeva (hišna), R. Salmič (sluga), L. Stiker (Prostin). 80. Costa Karel (A. Levec): Njen kor-poral. Komedija v petih dejanjih. — 2. februarja 1904 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d. — M. Baševa (Rezi), R. Salmič (Istvan), Mila Sernečeva (Pavla), M. Meglič (Rudi), L. Terček (Lovro), A. Ekar (Copot), *** Ekarjeva (Marička), L. Štiker (Keber). 81. Govekar Fran: Legijonarji. Narodna igra v petih dejanjih. — 13. marca in 17. aprila 1904 — režija: R. Salmič — D. o. CPD _ N. d. — R. Salmič (Boštjan Jež), M. Baševa (Lavra), L. Štiker (Ferdinand), M. Meglič (Brnjač), L. Terček (Medved), A. Vrečerjeva, A. Ekar (Rak), *** Ekarjeva (Barba), *** Koroščeva (Gričarica), A. Schw.ab (legijonar), K. Perc (legijonar), *** Kmecl (legijonar). Melanija Sernečeva v vlogi Nežike. — Govekar: Martin Krpan. Sezona 1908-09 82. Fastenrath (V. Benkovič): Dve tašči. Veseloigra. — 19. marca 1904 — režija: R. Salmič — D. o. CPD _ N. d. — R. Salmič, M. Baševa, L. Terček, M. Meglič. Sezona 1904/1905 83. Costa Karl (A. Levec): Njen kor-poral. Veseloigra v petih dejanjih. 20. novembra 1904 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d. — Ista zasedba kot v prejšnji sezoni. 84. Krenn-Lindau (***): Brez denarja. Burka s petjem v treh dejanjih. — 11. decembra 1904 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d. — R. Salmič (Skok), Mila Sernečeva, S. Dolinarjeva, J. Detiček, M. Meglič, L. Mikuš. 85. Chivot-Durn (***): Rezervistova svatba. Burka. — 22. januarja 1905 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d. — R. Salmič, A. Vrečerjeva, Mila Sernečeva, J. Gregorinova, M. Meglič, L. Mikuš, M. Jugova, L. Stiker, J. Detiček, S. Dolinarjeva. 86. Iz *** (***): Pri vratarju. Enodejanka. — 1. februarja 1905 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d. — R. Salmič, L. Mikuš, J. Gregorinova, Š. Dolinarjeva. 87. Bisson Aleksander (Fran Govekar): Kontrolor spalnih vozov. Francoska veseloigra v treh dejanjih. — 26. februarja 1905 — režija: R. Salmič —D. o. CPD — N. d. — R. Salmič (Kontrolor), M. Meglič (Montpepin), Mila Sernečeva (ljubica), *** Venturini jeva (tašča), M. Baševa (Lucienne), L. Mikuš, I. Rebek, *** Mo-osova. 88. Salmič Rafael: Mlinar in njegova hči. Burka v enem dejanju. — 19. marca 1905 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d. — R. Salmič (mlinar), M. Baševa (hči). 89. Ernst Oton (Ivan Sega): Vzgojitelj Lanovec. Komedija v treh dejanjih. — 29. marca 1905 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d. — L. Mikuš (Lanovec), J. Gregorinova (Jelica), Mila Sernečeva (Osa), R. Salmič (Kremenjak), I. Rebek (učenec), L. Stiker. Sezona 1905/1906 90. Blum-Toche (F. Podgornik): Madame Mongodin. Veseloigra. 5. novembra 1905 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d. 7- R. Salmič, Mila Sernečeva, S. Dolinarjeva, P. Miklavčeva, L Rebek, L. Mikuš. 91. Blumenthal - Kadelburg (Josip Mazi): .rl. belem konjičku. Veseloigra v treh dejanjih. — 8. decembra 1905 — režija R. Salmič — D. o. CPD — N. d. — R. Salmič (Buček), A. Salmičeva (Meta), J. Grc-gonnova (Tilka), J. Jurjovec (Jerina), L. Mikuš (Kovač), M. Meglič (Žan), L Rebek (Tine). . 92. Govekar Fran: Legijonarji. Narodna Jgra v petih dejanjih. — 17. decembra 1905 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d.— Kreis-Patočka k. g. (Lavra), K. Perc (Vidic), R. Salmič (Boštjan Jež), L Rebek, Ivan Špindler v vlogi Nandeta. — Jurčič-Govekar: Rokovnjači. Sezona 1902-03 L. Terček, L. Mikuš, M. Meglič, A. Kukov-čeva, J. Gregorinova, Mila Sernečeva. 93. Iz *** ( *** ): Putifarka. Veseloigra v enem dejanju. — 31. decembra 1905 — režija: R. Salmič — (+ deklamacije in petje) — CPD — N. d. — Mila Sernečeva, J. Gregorinova, R. Salmič, M. Meglič, *** Koželj. Sezona 1906/1907 94. Milčinski Fran: Cigani. Veseloigra v treh dejanjih (4. slikah). — 18. novembra 1906 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d. — J. Gregorinova (Anica), M. Karlovškova (Cvetana), M. Meglič (Radoslav), R. Salmič (Brenk) *** Žagar (sodnik), A. Vrečerjeva (Marija), *** Novak (Brajdič), A. Kukovčeva (Pucova), L. Terček, *** Gosak. 95. Neidhart A. {***): Prvi. Burka v treh dejanjih. 8. decembra 1906 — režija: R. Salmič — D. o.. CPD — N. d. — R. Salmič (Platner). M. Karlovškova (Platneri- . ca), Gosak (Rotman), A. Kukovčeva (Evi-ca), S. Rajh (Šmit), *** Straškova (Rezi- m- W ' *f^*C<4*4 ,^4m7 .•*«« ' <^-4 | ; . tu]k£tf h fr> v-, v ^ ^ ^ ^ h^Lt pr^' *ttij>t tH^-hr^-h ^ *' t; ^4«^ u, r ^ _ s;'4 **t*- i^**. / «•<.*««* W ^ ^v ^ ?! ,x . t; i<;^: £~C&* m ' r, ?~s |j| ■ ? ^ f<: 4/c | tf 4^Vl/ f'; « .'; ■• <~ ■ ■ \t'4-> /wcu ^ v4t4-v !^iUi ^ c '^ 4%4^4 44V|^H^ - ^ 4 |V? »tr tiJuA> a ^wf ^ '/fe« !J->^5" ; V’^i ^Uv-7C^i£:'A ^ ^ s^Ji:Jd; , > y-, ^ <"8‘^ ^ 4 v 4“^ ” 4 Au%4ui. 1 -'^^f-' -« ^.s >V Ž\«WU^ ».-H -H^ ; C\o/rtt4 ^5^^/r^rrrfi?^..- ^ ” ~ > t •:±r'’; r ?«*lj ka), M. Meglič (Plaincr ml.), L. Terček (Svinar). Sezona 1907/1908 96. Iz francoskega (***): Nočna služba. Enodejanka. — 3. maja 1908 — režija: R. Salmič — (+ pevski koncert) — CPD — N. d. — R. Salmič, M. Karlovškova, L. Terček. Sezona 1908,1909 97. Wildbrandt Adolf (Anton Trstenjak): Svetinova hči. Igra v treh dejanjih. — 1. novembra 1908 — režija: R. Salmič — o. CPD — N. d. — R. Salmič (Svetina), A. Kukovčeva (Vernikova), M. Meglič (Dragan), Keržanova (Živina), R. Salmič n*!- (Božidar), M. Detičkova (Golobova), M. Štibler (sodnik). 98. Govekar Fran: Martin Krpan. Ljudska igra. — 22. novembra 1908, 6. decembra 1909 — režija: R. Salmič — D. o. CPD N. d. — R. Salmič (Krpan), M. Detičkova (mati), Melanija Sernečeva (Nežika), M. Štibler (cesar), M. Karlovškova (cesa-ricah M. Meglič (Andrej), E. Kalan (Vladimir). K. Perc (tihotapec), I. Rebek (Brdavs). Sezona 1909 1910 99. Klicpera VI. K. (Fran Remec): Na mostu. Igra v enem dejanju. — 8. september 1909 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d. — R. Salmič, A. Kukovčeva, M. Štibler, L. Terček. 100. Kuneticka B. Vika (Fran Gestrin): Starinarnica. Enodejanka. — *** oktobra 1909 — režija: R. Salmič — (+ petje) —-CPD. — D. o. CPD — N. d. — R. Salmič, VI. Sernečeva. 101. Laufs K. (J. Klas = Rozman): Vražja misel. Burka. — 14. novembra 1909 — režija: R. Salmič - D. o. CPD - N. d. -/V. Kukovčeva (Orilanska), R. Salmič (Adal-bert), L. Terček (Vrana), M. Meglič (Slun), A. Vrečer jeva (Friderika), E. Kalan (Sla-nina), M. ilrašovec (Emina), Ela Kalanova Na sliki levo: Odtis članka, ki ga je napisal in objavil v »Zvončku« l. 1907 Fedor Hrastničan-Fedor Gradišnik, sedanji upravnik Mestnega gledališča Anka Vrečerjeva, igralka in pevka, leta 1903 (Veronika), Melanija Sernečeva (Evina), K. Perc (Popov). 102. Govekar Fran: Legijonarji. Narodna igra v petih dejanjih. — 10. decembra 1909 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d. — M. Sernečeva (Ana), A. Ku-kovčeva (Lavra), M. Štibler (Ferdinand), K. Perc (Vidic), K. Koderman (Rak), *** Vargazon (Gričar), R. Salmič (Boštjan Jež), M. Detičkova (Barba), L. Terček (Medved). 103. Klicpera VI. K. (Fran Remec): Poljub. Burka v enem dejanju. — 31. decembra 1909 — režija: R. Salmič — (+ petje) — D. o. CPD — N. d. — R. Salmič, E. Kalanova, M. Štibler. 104. Gogolj V. Nikolaj (Ivan Vesel): Revizor. Komedija v petih dejanjih. — 30. januarja 1910 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d. — R. Salmič (Dmuhanovski), M. Meglič (Hlestakov), E. Kalanova (An-drejevna), M. Sernečeva (Antonovna), M. Štibler (Zemljanika), E. Kalan (Špekin), L. Terček (Osip), A. Kukovčeva (Hlapova), I. Rebek (Karobkin), š. Krašovec (Dobčin-ski), K. Koderman (Bobčinski). 105. Šubert F. (Zofka Kvedrova): Žetev. *** — 20. februarja 1910 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d. — R. Salmič (Požar Peter), M. Štibler (Požar Vinko), A. Kukovčeva (Antonija), M. Sernečeva (Zdenka), M. Korošec (Milavec), K. Koderman (Vesel), M. Meglič (Lavrič), B. Rotter (Jesenko), I. Prekoršek (Trust), Zavodnik (načelnik), *** Blazinčeva (mati), Š. Krašovec (Čuk), K. Perc (Skoberne), R. Vltavsky (Lužar). 106. Jurčič Josip — Fran Govekar: Deseti brat. Ljudska igra s petjem in godbo. — 19. marca 1910 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d. — R. Salmič (Krjavelj), A. Kukovčeva (Manica), M. Štibler (Martin Spak), A. Koderman (Dolef), L. Terček, I. Prekoršek, B. Rotter, Melanija Sernečeva, M. Korošec. 107. Mosenthal S. H. (Josip Ogrinec): Na Osojah. Narodni igrokaz v petih dejanjih. — 24. aprila 1910 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d. — R. Salmič (Matija), A. Kukovčeva (Ana), Ela Kalanova (Osojka), M. Detičkova (Marjeta), M. štibler (Valentin), Melanija Sernečeva (Micka), *** Zavodnik (župnik), M. Baševa (Osojka-kmetica), E. Kalan, *** Vargazon, *** Straškova. Sezona 1910/1911 108. Wildrandth Adolf (Anton Trstenjak): Svetinova hči. Igra v treh dejanjih. — 1. decembra 1910 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d. — M. Štibler (Dragan), M. Karlovškova (Zivana), A. Kukovčeva (Veronika), R. Salmič (Svetina), Melanija Sernečeva (Golobova), L. Terček (Cvetličič), E. Kalan (Stojan), R. Salmič ml. (Božidar). 109. Govekar Fran: Martin Krpan. Ljudska igra. — 20. novembra 1910 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d. — R. Salmič (Krpan), L Rebek (Brdavs), Melanija Sernečeva (Nežika), M. Krašovec (mati), M. Karlovškova (cesarica). Fr. Mravljak (Andrej), I. Prekoršek (Andrej), M. Štibler (cesar), K. Perc (tihotapec), K. Koderman (minister), E. Kalan (Vladimir), Ela Kalanova (cesarjeva hči), M. Krašovec (pobočnik). 110. Anzengruber L. (***): Dolski župnik. Narodna igra v štirih dejanjih. — 11. decembra 1910 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d. — R Salmič (župnik), K. Koderman (Fisterberg), M. Štibler (Koren), M. Sernečeva (Ana)', F. Mravljak (Miha), I. Prekoršek (Lesar), M. Krašovec (Brigita), K. Perc (Karol), *** ^ar-njovškova (krčmarica), *** Vargazon (Loj- ze), B. Rotter (učitelj), Š. Krašovec (krčmar). 111. Kadelburp Gustav (E. N.): V ci-vilu. Enodejanka. — 31. decembra 1910 — režija: R. Salmič — D. o. CPD — N. d. — R. Salmič (Fric), Melanija Scrnečeva,’ M. štibler, F. Mravljak, R. Brenčič. 112. Blumenthal-Kadelburg (***): Velikomestni zrak. Veseloigra. — 12. februarja 1911 — režija: R. Salmič — D. d. — N. d. R. Salmič, K. Koderman, A. Kukovčeva, M. Krašovec, Melanija Sernečeva, F. Mravljak, M. Štibler. 113. Blumenthal Oskar (F. Podgornik): Drugo lice. Veseloigra. 11. marca 1911 — režija: R. Salmič — D. d. — N. d. — R. Salmič, A. Kukovčeva, Melanija Scrneče-ya, F. Mravljak, Ela Kalanova, M. Krašovec, M. štibler, K. Koderman. 114. Anzengruber L. (Ivan Kalan): Kri-voprisežnik. Narodna igra s petjem v treh dejanjih. — 9. aprila 1911 — režija: R. Salmič — D. d. — N. d — R. Salmič (Somrak), M. Hrašovčeva (Veronika), K. Koderman (Franc), M. Štibler, Melanija Sernečeva, M. Krašovec, F. Mravljak, A. Kukovčeva. Sezona 1911/1912 115. Hawel R. (Fran Kobal); Bleda žena Skrb. Ljudska igra v štirih dejanjih. — 5. novembra 1911 — režija: R. Salmič — D. d. N. d. — R. Salmič (Vrhovec), J. Gregorinova (Skrb), M. Štibler (Stari Vrhovec)', Ela Kalanova (Vrhovčeva), M. Krašovec (Vrhovčeva ml.), M. Sernečeva (Mal-ka), G. Cetinova, K. Koderman. 116. Blumenthal Oskar (K. Koderman): Zlodjeve skale. Komedija. — 19. novembra 1911 — režija: R. Salmič — D. d. — N. d. — R. Salmič (Hlodnik), E. Kalanova (Klementina), K. Koderman (Rogač), I. Prekoršek (Timpe), M. Sernečeva (Ema), M. Krašovec (Leonija), M. Štibler (Erih), F. Mravljak (Božidar), K. Perc, G. Cetinova, B. Rotter, *** Zavodnik. 117. Finžgar Fran Šaleški: Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. — 10. decembra 1911 — režija: R. Salmič — D. d. — N. d. — K. Koderman (Zavrtnik), R. Salmič (Tonček), M. Štibler (Gašper), M. Krašovec (Majda), K. Perc, G. Cetinova. 118. Thoma Ludvik (Fran Kobal): Lo- kalna železnica. Komedija v treh deja- njih. — 14. januarja 1912 — režija: R. Salmič — D. d. — N. d. — R. Salmič (Kozlevčar), K. Koderman (major), F. Mravljak (Adolf), M. Štibler. 119. Ipavec Josip: Možiček. Plesna pantomima. — 4. februarja 1912 — režija in dir.: J. Ipavec — (+ Sudermann: »Friec in Cavalotti »Jeftejeva hči«) — D. d. — N. d. — R. Salmič (Harlekin), *** Medved (Pierotta), H. Hrašovčeva (Pieretta). 120. Sudermann Henrik (***): Fric. Vesela enodejanka. 4. februarja 1912 — režija: R. Salmič — (+ Ipavec »Možiček« in Cavalotti »Jeftejeva hči«) — D. d. — N. d. — R. Salmič (Fric), F. Mravljak, M. Štibler, *** Zavodnik, M. Hrašovčeva, A. Kokoljeva. 121. Cavalotti (***): Jeftejeva hči. Vesela enodejanka. — 4. februarja 1912 — režija: R. Salmič — (+ Ipavec »Možiček« in Sudermann »Fric«) — D. d. — N. d. — — R. Salmič, K. Koderman, J. Gregorino-va, A. Kokoljeva. 122. Horst Julius (Hinko Nučič): Nebesa na zemlji. — *** — 3. marca 1912 Celje, 10. marca Trbovlje — režija: R. Salmič — D. d. _ N. d. — R. Salmič (Vesel), J. Gregorinova (Otilija), K. Koderman (Balon), F. Mravljak (Podržaj), M. Sernečeva (Klara), M. Štibler (Wippritz), Ela Kalanova (Erna), M. Videnškova (Floreta), .G. Cetinova 123. Vošnjak Josip: Svoji k svojim. Enodejanka. — 6. marca 1912 — režija: R. Salmič — (-j- recitacije — D. d. — N. d. — R. Salmič, K. Koderman, J. Gregorinova. 124. *** (***): Malomestne tradicije. Veseloigra v enem dejanju. — 14. aprila 1912 — režija: R. Salmič — D. d. — N. d. — R. Salmič, J. Gregorinova. Sezona 19121913 125. Finžgar Franc Šaleški: Naša kri. Igra v štirih dejanjih. — 27. oktobra 1912 — režija: R. Salmič — D. d. — N. d. — J.^ Karlovšek (Borštnik), M. Hrašovčeva (Katra), M. Sernečeva (Jerica), M. Štibler (Matija), I. Rebek (Gašper), I. Založnik (Turbot), T. Grobelnik, j. Gregorinova, F. Mravljak, V. Založnikova, R. Salmič, 126. Kratz-Neal (A. Ekar): Veleturist. Komedija. — 1. decembra 1912 — režija: R. Salmič D. d. — N. d. — R. Salmič (Do- linur), K. Koderman, M. Štibler, I. Založnik, V. Založnikova, I. Rebek, J. Grego-rinova. 127. Moinanx J. O. F. Eirich (Josip Nolli): Gluh mora biti. Burka v enem dejanju. — 31. decembra 1912 — režija: R. Salmič — (+ recitacije) — D. d. — N. d. — R. Salmič, V. Vošnjak, Vane Radej, Fedor Gradišnik, Ela Kalanova. 128. Brieux E. (Fran Svetič): Rdeči tn-# lar. (La robe rouge.) *** — 23. februarja 1913 — režija: R. Salmič — D. d. — N. d. — M. Stibler, R. Salmič, J. Gregorinova. 129. Laube Henrih (Vinko Vošnjak): Sredi noči. Enodejanka. — 2. marca 1913 — režija: R. Salmič — (+ Garibaldi) — D. d. — N. d. — R. Salmič, M. Štibler, J. Gregorinova. 130. Julij Rosen (Ivan Kalan): Garibaldi. Enodejanka. — 2. marca 1913 — režija: R. Salmič — (+ Laube »Sredi noči«) — D. d. — N. d. — R. Salmič, *** Vojska, J. Gregorinova, M. Štibler, F'. Mravljak. 131. Kratz Kurt (Fran Kobal): Luče in Lipe. Burka v treh dejanjih. — 6. aprila 1913 — režija: R. Salmič — D. d. — N. d. — R. Salmič (Hitrnik), K. Koderman (Okorn), A. KukovČeva (Malči), E. Kalanova (Okornova), M. KarlovŠkova (Riharjeva), J. Gregorinova (Milči), D. Mirniko-va, G. Cetinova, V. Vošnjak, *** Vojska. Sezona 1913/1914 132. Brandon Tomas (***): Charleyeva tetka. Burka v treh dejanjih. — 28. oktobra 1913 — režija: J. Molek k. g. — D. d. — N. d. — J. Molek (Bakbarley), M. KarlovŠkova (Lucia), J. Gregorinova (Ana), A. KukovČeva (Verdun), K. Koderman (Chcsney). M. Štibler (F.). 133. Halbe Maks (Ivan Cankar): Mladost. Drama ljubezni v treh dejanjih. — 9. novembra 1913 — režija: J. Molek — D. d. — N. d. — M. Štibler, K. Koderman, S. Gradišnik, E. Kalanova, J. Gregorinova. 134. Schothan in Kadelburg (Minka Govekar jeva): Dva srečna dneva. Burka v štirih dejanjih. — 23. novembra 1913 — režija: J. Molek - D. d. - N. d. - A. KukovČeva, V. Založnikova, S. Gradišnik, M. Štibler, J. Gregorinova, F. Mravljak, E. Kalanova, M. Hrašovčeva. 135. Guincra A. (R. Perušek): V dolini. Drama v treh dejanjih. — 8. decembra 1913 —- režija: J. Molek — D. d. — N. d. — E. Kalanova (Marta), S. Gradišnik (Mene-“JO, J. Gregorinova, M. Štibler, V. Založnikova. 136. Dregely G. (Vinko Vošnjak): Cc • rak dobro pristoja. Komedija v štirih de-» * ~~ 21 • decembra 1913 — režija: J. Molek - D. d. - N. d. - K. Koderman, vMrpvčeva, S. Gradišnik, V. Založnik, StMer, F. Mravljak. D*• Sudermann Henrik (***): Čast. Drama v treh dejanjih. — 18. januarja 1914 — režija: J. Molek - D. d. - N. d. — M. Hrašovčeva (Lenora), L. Brunčko (Saar- berg), M. Štibler (Miihlingh), E. Kalanova (Heincckerjeva), V. Založnikova (MUhling-bova), D. Mirnikova (Alena), T. Kurnik (Kurt). M. Krašovec (Mihelski). 138. Govekar Fran: Legijonnrji. Narodna igra v petih dejanjih. — 2. februarja 1914 — režija: R. Salmič — D. d. — N. d. — R. Salmič (Boštjan Jež), E. Kalanova (Bar-ba), A. KukovČeva (Lavra), L. Brunčko (Nande), S. Gradišnik (Brnjač), M. štibler (Rak), J. Gregorinova (Anica), M. Krašovec (Strnad), F. Mravljak (Medved), D. Mirnikova (Micika), K. Perc (tihotapec), V. Založnikova, I. Založnik, T. Grobelnik, G. Cetinova. 139. Sudermann Henrik (Vladimir Levstik): Tiha sreča. Rodbinska drama v treh dejanjih. 1. marca 1914 Maribor, 8. marca 1914 Celje — režija: J. Molek — D. d. — N. d. — E. Kalanova, St. Gradišnik, J. Gregorinova, A. KukovČeva, D. Mirnikova, M. Štibler, F. Mravljak. 140. *** (***): Tihotapci. *** — 5. marca 1914 — Benefična predstava J. Moleka — režija: J. Molek — D. d. — N. d. — J. Molek, S. Gradišnik, V. Založnikova, J. M. Sernec in K. Koderman kot Klara in Balon. — Horst-Koderman: Nebesa na zemlji. Sezona 1911-12 -7 &—O » <• T O« -JO G-OS-O /?-—<0 —• —* —i —i —«^ o/ • "1/-0 ^ • O/V--^5 'K -*—>-• , j ^ P v T—-O 1/-0 t 1 -IS—O S « -J -* (^ -1 —»--1—» A -lo O T^Of -T. —t^x-—»^--» —» "O "2 -» -* ■ i -/ GT' 1 T-~c>i —i -• -\o v>—w«. čT-fi "^-O ^ C/ *• -o/ —O —O • 'Z? -»-*-. 9 j -3 X» -o/ -CJ -X) r (O ^0-0>^— '/——. /-e*! -»-» O T o/ cj 1 —• -» o /-V*—Oi qJ -o ] 9 O’ -I —> 0- 9 -^V c!-c* i-O’ O /? I<5 . -2.-V ■» -5 t ip <:y j " \9—' o OI 0-^0 -» -x> —. —i —« 0^1“» Ol -»-S -i -OI '♦—« <* l-u >(J —»—» —3 /-AJ—. —« -Vj f/ JO ■»-O- J3 -o —» -1o -3—'t i -Oi 'i —< j -O « ;?, ^o/ -^> ^r- <>• /--» O Ts-c> -o—» d . 3 | o -v // (£. v>—o/—v—v> o —i -o oi -o/ —■ l^-O /■^0^'C—7 -»—• *2 o« ls>—01 v w o> or-o Jo «o/ci , ^PL-*X -vr-e-o *va ^ ^ ^ -o l/o-. 1^-0 £* /-o—o L Jo » -2 “v—o ^ "2 °' J-O t-o-o/ o -* ''iZ-at J 'X* » -c -v o- -o/*, To '« X-> ^ /-1 t* C ^ ^P-* ^ C j, /X>L,-,-w -0 -» o -o o /-. ^ yo £-ot g O 6 ll4 La 99 v-vo. -»—i o^j t) p -5 ch—-, 9 -o a Lo^j 9-9-0 d v -en -»—. -. o* -«—• i ■i-v—o • O JO -»-»-» t? {LjO\-9 -Ol t-9—t -+ O—cjd—ol o* l "Z If—o P-9 o/ ^ AC-v»—of 9-9 9 ~ch -9 91 ol v /do ^-o« -»-»( ^c* /—» °* • J o i^<9—<2--o /—,—, -. /-? 2 o« ^ C » ^ />-r. ->-»—» 2 ^-o It « A i#i ^]4- Odtis rokopisa zapisnika seje Celjskega pevskega društva, na kateri je bil sprejet predlog, da se ustanovi samostojno Dramatično društvo Greporinova, A. Kukovčeva, E. Kalanova, F. Mravljak, D. Mirnikova. Pri vseh predstavah, kjer sta bila potrebna pevski zbor in godba v času od leta 1898 do leta 1914 so sodelovali: Celjsko pevsko društvo. Pevski zbor Slovenskega delavskega podpornega društva in Narodna godba pod vodstvom naslednjih vodij: Pevovodja od 1. 1898 do 1. 1899 je bil Anton Munda, učitelj. Pevovodja od 1. 1899 do 1. 1901 sta bila dr. Vladimir Ravnihar, odvetniški kandidat m Fran Korun, uradnik Južnoštajerske hranilnice. Pevovodja od 1. 1901 do 1. 1914 je bil , r'4t"nt°n Schwab, skladatelj. Kapelnik od • 1898 do 1. 1899 je bil Anton Munda. Kapelnik od 1. 1899 naprej je bil Fran Sezona 1918/1919 141. Govekar Fran: Legijonarji. Narodna igra v petih dejanjih. 1. in 2. februarja 1919 — režija: Rafael Salmič — D. d. — M. g. — Rafael Salmič (Jež), S. Pfeifer (Ferdinand), A. Vorbachova (Lavra), N. Pavlinčcva (Ana), S. Gradišnik (Brnjač), S. Perc (Rak), E. Kalanova (Barbka), D. Mirnikova. 142. Guinera A. Don (Rajko Perušck): V dolini. Španski igrokaz v treh dejanjih. 8. 9. in 16. marca 1919 — režija: Stanko Gradišnik — D. d. — M. g. — R. Salmič (Tomaž), S. Gradišnik (Menelik), E. Kalanova (Marta), J. Mirnikova (Nuri), Čebin (Sebastijan), J. Jurman (Modes), M. Jurmanova (Pelinka), I. Prekoršek (Mamko), Škof (Nando), I. Ferlež (Jose). 143. Rosen Julij (***): Nič otrok. Veseloigra v enem dejanju. — 22. marca 1919 — režija: Stanko Gradišnik — (+ *** : Če sta dva) — D. d. — M. g. 144. (***): če sta dva. Burka v enem dejanju. — 22. marca 1919 — režija: S. Gradišnik (-f- Rosen J.: Nič otrok) — D. d. — M. g. 145. Bisson A. (T. F.): Dober sodnik. Komedija v treh dejanjih. — 2. in 26. aprila 1919 — režija: S. Gradišnik — D. d. — M. g. 146. Milčinski Fran: Volkašin. Slovenska narodna igra s petjem v enem dejanju. — 1. in 14. avgusta 1919. — režija: J. Povhe k. g. — D. d. — M. g. — E. Kalanova, S. Perc, V. Jurman, M. Jurmanova, J. Plahuta, J. Povhe, S. Pfeifer. 147. Arnold Franz-Bach Ernest (Rado Železnik): Španska muha. Burka v treh dejanjih. — 6. in 11. septembra 1919 v Celju, 7. septembra 1919 v Rogaški Slatini — režija: J. Povhe k. g. — D. d. — M. g. — l. Ferlež, S. Gradišnik, S. Pfeifer, A. Vor-bachova, J. Povhe. 148. Finžgar Franc S.: Veriga. Ljudska igra v treh dejanjih. — ? decembra 1919 — režija: dr. V. Brezovnik — D. d. — M. g. 149. Finžgar Franc S.: Naša kri. Igra v štirih dejanjih. — *** decembra 1919 — režija: J. Povhe k. g. — D. d. — M. g. — J. Povhe, S. Gradišnik, E. Kalanova, S. Perc. 150. Založnik Vera: Pepelka. Pravljična igra v dveh slikah. — 7. decembra 1919 — (+ V. Založnik: Trnjulčica) — režija: V. Založnikova — D. d. — M. g. 151. Založnik Vera: Trnjulčica. Pravljična igra v štirih slikah. — 8. decembra 1919 — (-{- V. Založnik: Pepelka) — režija: V. Založnikova — D. d. — M. g. — T. Mirnikova (Trnjulčica). 152. Hennequin M. (A. E.): Sladkosti rodbinskega življenja. Burka v treh dejanjih. — 28. decembra 1919 — režija: J. Povhe k. g. — D. d. — M. g. — H. Mirnikova, S. Gradišnik in S. Pfeifer. 153. Gorner E. (Fran Gestrin): Sneguljčica in škratje. Pravljica v devetih slikah. — 11. januarja 1920 — režija: V. Založnikova — D. d. — M. g. — T. Mirnikova (Sneguljka), E. Mejak (lovec), V. Založnikova (kraljica) in S. Salmič (palček). 154. Gradišnik Fedor: Norec. Drama v treh dejanjih. 13. in 14. marca 1930 — režija: S. Gradišnik — D. d. — M. g. — *** Škof (Dobravc), Voglar-Knezova (Ana). S. Gradišnik (Leon), D. Mirnikova (Ema). II. Mirnikova (Jela). 155 (***). Avtomobilist. Burka. — 27. marca 1920 — režija: S. Gradišnik — D. d* — M. g. — I. Ferlež, A. Vorbachova. 156. Cankar Ivan: Kralj na Betajnovi. Drama v treh dejanjih. — 28. aprila in 1. maja 1920 — režija: M. Skrbinšek — D. d. — M. g. — M. Skrbinšek (Kantor), M. Jurmanova (Hana), D. Mirnikova (Francka), A. Vorbachova (Nina), L Prekoršek (župnik), M. Mejavšek (Maks), J. Plahuta (Bernot), S. Perc (Krneč). 157. Cankar Ivan: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Farsa v treh dejanjih. — 7., 8. in 29. maja 1920 — režija: M. Skrbinšek — D. d. — M. g. — M. Mejavšek (Peter), *** Omladičeva (Jacinta), S. Gradišnik (Zlodej), L Jurman (župan), E. Kalanova (županja), L Ferlež (dacar), M. Jurmanova (dacarka), S. Perc (Šviligoj). K. Jurmanova (štacunarka), M. Krašovec (cerkovnik), V. Založnikova (ekspeditorica). 158.. Schonherr Karl (Milan Skrbinšek): Zemlja. Komedija iz življenja v treh dejanjih. — 20. in 21. maja 1920 — režija: M. Skrbinšek — D. d. — M. g. — M. Skrbinšek (Kremen), *** Škof (Janez), I. Prekoršek (gruntar), S. Perc (grobar), K. Jurmanova (Reza), V. Založnikova (Neža). 159. Cankar Ivan: Hlapci. Drama v petih dejanjih. — 4., 5. in 19. junija 1920 — režija: M. Skrbinšek — D. d. — M. g. — M. Skrbinšek (Jerman), L Jurman (Kalan-der), T. Grobelnik (nadučitelj), J. Marn (Komar), D. Mirnikova (Lojzka), A. Vorbachova (Geni), S. Perc (Hvastja), V. Založnikova (mati). 160. Molnar Franc (Milan Skrbinšek): Vrag. Igra v treh dejanjih. — 15. in 16. junija 1920 — režija: M. Skrbinšek — D. d. — M. g. — M. Skrbinšek (Vrag), M. Mejavšek (Janko), M. Jurmanova (žena), *** Lipovšek (Alfred), II. Mirnikova (Elza), M. Testenova (Mici). 161. Andrejev Leonid (Josip Vidmar): Misel. Drama v šestih slikah. — 25. in 26. junija 1920 — režija: M. Skrbinšek — D. d. — M. g. — M. Skrbinšek (Keržen-cev), S. Gradišnik (Savelov), E. Kalanova (Tatjana), A. Vorbachova, I. Prekoršek. 162. Kmetova Marija: Mati. Drama v enem dejanju. 163. Czinner P. (Fran Kobal): Maska satana. Drama v enem dejanju. M64. Čehov Anton P. (Ivan Prijatelj): Medved. Groteska v enem dejanju. — 3. julija 1920 — režija: M. Skrbinšek — D. d. — M. g. — Produkcija gojencev Skrbinškove Dramatične šole (izven sezone). Gojenci dramatične šole: Jernej Stan te, Lojze Šmid, Ivan Marn, Milan Košič, Voglar-Knezova, Anica Pleterskijeva, Angela Vorbachova, Marica Marnova, Mira Testenova, Tončka Mirnikova, Vera Založnikova. Sezona 1920/1921 165. Blumenthal Oskar (Karl Koderman): Zlodjeve skale. Burka v petih dejanjih. — 5. in 7. septembra 1929 — režija: S. Gradišnik — D. d. — M. g. — J. Plahuta (Hladnik), V. Černetova (Hladnikova), A. Vorbachova (Emica). H. Mirnikova (Vrbovška), I. Ferlež (Kralj), L Prekoršek. 166. Založnik Vera: Janko in Metka. Pravljična igra v štirih slikah. — *** decembra 1920 — režija: V. Založnikova — D. d. — M. g. V. Černetova (Metka), D. Benčan (Janko), V. Založnikova (čarovnica). 167.. Dobovišek Rudolf: Rodoljub iz Amerike. Burka s petjem v treh dejanjih. — 19., 20 in 24. oktobra 1920 — režija: S. Gradišnik — D. d. — M. g. — S. Gra- Predstava 63. U nedeljo, dne 1. moren 1914. Gled. predstava 2433. Začetek ob 'k8. zvečer. G. Rafko Salmič, bivši član slovenskega gledališča v Ljubljani koi gosi. Na novo naštudirano! Or. Jsihi Burger mire odvetnik m grijsči m v Vpif,em potoko - — - Janez G,ver aodnik v Kamniku — - - Realka, nlegovu Mi — — — — — Goapa Pottakova. obvdovela pl eaaaKva -Ferdinand pl Baaai. inienn | Slelan Po Han. oskrbnik na Kotov« j n,,,* Vernaia. ta|mk Irancoskega maršala Marino Jmanova Jera. goslitm^a B TriMnjakar voinik M GiotginMfva B Buklekov. Ed Groci Al Dkenovet Jos Se»> R Juvan P Juvanova A Wmrerova Jov Sesr Jos Povoe - R. Ji - P Li laoei Rak.' prsat dr Burgerja Ml Vlagat, krtmai TonMr OMotki konmki mejni Boječ levliar Peter To<> Korobrm konjederri K (^terier Baeea Pl Skrjanr A Rakarjev a - V Kovae a Pe Sedet L—lil ............. . IV.-VI . . . . vn,—ix............... . x.-xi ............... Paneino nojitte........ Dijalko Milke ; k 60. 3 . SO . 3 . 10 . I . W . LOŽ Ca Uril raallka aa 4 aaab. Lotal aakat • partsrj. h. I. ra*»........... Letal aaAat v a rada BALERIJAi Vstopoict k dotHvajo v čeiarkovi trafiki ii rvcier Slojika................ . - . 20 i dta predstave pri bUfajoJ v gledali?Ju Blagajnica se odpre eb 7. Začetek ob 7j& Konec po 10. n Potomca, njegova nečakinja na Pila. France. Slape« I Mencej I — — — — Rojma . krnel,r - - - _ Plileli I - - - - Oejanje te vrti leta I6IU v Kamniku, v Pri predstavi sodeta|eta erfcester e. ta kr. pelfoUka iL 27 ter teaskt ta modkl tkor Ptvie slov. opere. Narodna ttskanu. Ltublfaria. ‘ta/ ls.le^a^‘a »Rokovnjači«, v katerih je dne 1. marca 1914 gostoval Rafko rnic Blaž Mozol in proslavljal 25-letnico umetniškega delovanja na odru Slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani M. Marnova, J. Marn, P. Omladičeva, M. Jurmanova, J. Stante, A. Sadarjeva, M. Skrbinšek, V. Založnikova, J. Šmid, M. Testenova, Pleter-skijeva, M. Košič, od leve proti desni. Dram. šola M. Skrbinška. Sez. 1919-20 dišnik (Flere), A. Vorbackova (Fleretova), V. Založnikova (Anastazija), S. Perc (Pacek), S. Pfeifer (Mrak), N. Pavlinčeva (Jerica), M. Krašovec (Bračun). 168. Cankar Ivan: Za narodov blagor. Komedija v štirih dejanjih. — 18. in 20. novembra 1920 — režija: S. Gradišnik — D. d. — M. g. — H. Mirnikova (Grud-novka), A. Vorbachova (Matilda), D. Mirnikova (Mrmoljevka). V. Černetova (Katarina), *** Krelj (Ščuka), M. Korošec (Grozd), S. Pfeifer (Gruden), S. Perc (Kremžar). 169. Zapoljska Gabriela (Fran Kobal): Morala gospe Dulske. Komedija v treh dejanjih. 2., 4. in 19. decembra 1920 v Celju — 8. decembra 1920 v Žalcu — režija in scena: V. Bratina — D. d. — M. g. — E. Kalanova (Dulska), A. Vorbachova (Mjelja), M. Testenova (Hesja), D. Mirnikova (Hanka), H. Mirnikova (Julija), M. Jurmanova (Tadrahova), V. Bratina (Dul-ski). 170. Josip Ogrinec: V Ljubljano jo dajmo. Veseloigra v treh dejanjih. — 16., 23. in 26 decembra 1920 — režija in scena: V. Bratina — D. d. — M. g. — I. Jurman (Gašper Srebrin), V. Bratina (Pavle), M. Testenova (Marica), S. Pfeifer (Mirko). 171. Balucki Mihael (Debevec Jože): Težke ribe. Veseloigra. — 30. decembra 1920, 2. in 9. jan. 1921 — režija in scena: V. Bratina — D. d. — M. g. — V. Bratina (Tjaputkjovič), V. Založnikova (bo- rata), H. Mirnikova (Helena), M. Testenova (Vanda), Filip Lipovšek (Vistovski), S. Perc (Pagotovič), M. Košič. 172. Strindberg Avgust (Adolf Robida): Oče. Tragedija v treh dejanjih. 25. in 30. januarja 1921 — režija in scena: V. Bratina — D. d. — M. g. — V. Bratina (Rit-mojster), E. Kalanova (Lavra), Angela Sadarjeva (Berta), S. Pfeifer (Oestermark), F. Lipovšek (pastor). 173. Schdntan in Kadelburg (F. Jesenko): Gospod Senator. Veseloigra v treh dejanjih. 3., 10. in 20. februarja 1921 v Celju, 13. marca gostovanje v Žalcu — režija in scena:: V. Bratina — D. d. — M. g. — F. Lipovšek (Anderson), E. Kalanova (žena), V. Bratina (Mittelbach), H. Mirnikova (Ela), D. Mirnikova (Agata). 174. Finžgar Franc S.: Divji lovec. Narodna igra s petjem v štirih dejanjih. — 13. in 27. februarja in 10. marca 1921 — režija in scena: V. Bratina — D. d. — M. g. — Uprizoritev gojencev Bratinove Dramatične šole. 175. Halbe Maks (I. Cankar): Mladost. Drama ljubezni v treh dejanjih. — 23. februarja in 5. marca 1921 — režija in scena: V. Bratina — D. d. — M. g. — ? Škof (Valo Bratina) (župnik), A. Vorbachova (Anka), S. Gradišnik (Aman-dus), M. Mejavšek, Rado Železnik k. g. (Ivan), F. Lipovšek (kaplan), M. Marnova (Maruška), E. Kalanova. 176. Stein Waltcr (Fran Kobal): Go- spodje sinovi. Ljudska igra. — 16. in 19. marca 1921 — režija in scena: V. Bratina — D. d. — M. g. — V. Bratina (Pesjak), V. Založnikova (Franca), *** Kokot (Tone), M. Testenova (Gusti), S. Perc. 177. Petrovič Pecija (Rado Pregare): Gozd. Igra v treh dejanjih. — 7. in 13. aprila 1921 — režija: I. Jurman — D. d. — M. g. — J. Jurman (Medved), *** Zadržujeva (Dana), S. Gradišnik (Joviča), S. Perc (Zolja). 178. Horst Julius (Hinko Nučič): Nebesa na zemlji. Veseloigra. — 23. in 24. aprila 1921 v Celju — 26. aprila 1921 gostovanje v Vojniku — režija: J. Krefl — D. d. — M. g. — J. Krefl (dr. Vesel), V. Černetova (Otilija), S. Pfeifer (Podržaj), V. Založnik (Klara), S. Perc (pl. Wipritz). 179. Cankar Ivan: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Farsa v treh dejanjih. — 4. in 12. maja 1921 — režija: S. Gradišnik — D. d. — M. g. — M. Mejavšek (Krištof), ? Deržajeva (Jacinta), S. Gradišnik (Zlodej), Plahuta (popotnik), J. Marn (župan), E. Kalanova (županja), I. Ferlež (dacar). S. Perc (Šviligoj), S. Pfeifer (cerkovnik), V. Založnikova (ekspeditorica). 180. Jerome (Niko Štritof): Miss Hobbs. Ameriška veseloigra v treh dejanjih. — 21. in 26. maja 1921 — režija: S. Pfeifer — D. d. — M. g. — E. Kalanova (Miss Hobbs), A. Pfeifer (Wolf Kingsearl), A. Vorbachova (Miss Milicant), J. Krefl (Per-cival Kingsearl), S. Perc (George Jessop). 181. Aleksander Bisson (Fran Govekar); Kontrolor spalnih vozov. Francoska veseloigra v treh dejanjih. — 15. junija 1921 — režija: J. Krefl — D. d. — M. g. — S. Pfeifer (Georges Godelfroid), V. Černetova (Lu-cienne), Lipovšek (Montpepin), V. Založnikova (Aurore), J. Krefl (Alfred Godfroid), M. Jurmanova. Sezona 1921/1922 182. Finžgar Franc S.: Razvalina življenja. Ljudska drama v treh dejanjih. — 24. in 25. septembra 1921 — režija: J. Plahuta — D. d. — M. g. — I. Jurman (Kante), M. Jurmanova (Lenčka), *** Ranzinger (Ferjan), S. Pfeifer (Martin), V. Založnikova (Tona), *** Škof (Sirk). 183. Shaw Bernard (Oton Župančič): An-droklus in lev. Pravljična igra v treh dejanjih. — 6. oktobra 1921 — režija: J. Krefl — D. d. — M. g. — S. Perc (Androklus), J. Krefl (lev), H. Mirnikova, C. Sadar, A. Vorbachova. 184. Šamberk F. (F. Jesenko): Ulica št. 15. Burka v štirih slikah. — 29. oktobra 1921, in 24. novembra 1921 — režija: J. Krefl — D. d. — M. g. — H. Mirnikova (Anica), S. Sadar (Matija Vrabec), J. Krefl (Dermota), S. Pfeifer (Ciril Prnek). 185. Sudermann Hermann (Vladimir Levstik): Tiha sreča. Rodbinska drama v treh dejanjih. — 19. novembra 1921 — režija: D. Cerar k. g. — D. d. — M. g. — D. Cerar Schiller: Marija Stuart. Režija: R. Železnik. Sezona 1923-24. Dramatično društvo, desno kleči Rado Železnik E. Gregorin. Gostoval v vlogi Andreja. Medved: Za pravdo in srce. Režija: R. Železnik. Sezona 1923-24 186. Cankar Ivan: Jakob Ruda. Drama v treh dejanjih. — 13. in 14. decembra 1921 — režija: I. Jurman — D. d. — M. g. — M. Skrbinšek k. g. (Jakob Ruda), E. Kalanova (Marta), A. Vorbachova (Ana), S. Pfeifer (Bros), M. Kokot (Ivan Dolinar), S. Perc. 187. Eugen Scribe (Oton Župančič): Kozarec vode. Veseloigra v petih dejanjih. — 7. in 12. februarja 1922 — režija: S. Pfeifer D. d. — M. g. — S. Pfeifer (Malingbroke), E. Kalanova (Mariborough), H. Mirnikova (Ana), A. Vorbachova (Afigoila). 188. Milčinski Fran: Cigani. Veseloigra v treh dejanjih (4 slikah). — 23. februarja 1922 — režija: M. Reš — D. d. — M. g. — J. Krefl (Peter Brenk), V. Založnikova (ciganka), H. Mirnikova, M. Reš, M. Jur-manova. 189. Buchbinder J. (Fran Kobal): On in njegova sestra. Burka s petjem v štirih slikah. — 21., 24. marca in 4. aprila 1922 — režija: S. Pfeifer — D. d. — M. g. — S. Pfeifer (Ahačič), A. Vorbachova (Mira), S. Perc (Horjan), V. Založnikova (Ana Gerdinova), I. Ferlež (Hvala), *** Lebarič (dr. Vesel), H. Mirnikova (Bramborska). M. Skrbinšek k. g. — D. d. — M. g. — M. Jurmanova (Veleja), M. Skrbinšek k. g. (Velej), I. Jurman (Bogatin), V. Založnikova (mati), S. Perc (Doves), I. Ferlež (Šiba), S. Pfeifer (Lenta). 190. Novačan Anton: Veleju. Drama v treh dejanjih. — 26. aprila 1922 — režija: k. g. (Rocknitz), I. Prekoršek (Wiedeman), E. Kalanova (Elizabeta), D. Mirnikova (Helena), S. Pfeifer (Orb). 191. Moliere Jean Baptiste (Friderik Juvančič): Namišljeni bolnik. Komedija v treh dejanjih. — 18. maja 1922 — režija: S. Pfeifer — D. d. — M. g. — E. Kalanova (Toinetto), S. Pfeifer (Argan), A. Vorbachova (Angelika), N. Pavlinčeva (Belina). 192. Nušič Branislav (Josip Wester): Knez Semberijski. Zgodovinski prizor. — 7. junija 1922 — režija: S. Gradišnik (+ recitacije in petje) — D. d. — M. g. 193. Ohorn A. (Fran Kobal): Bratje svetega Bernarda. Drama. — 13. in 14. junija 1922 — režija: S. Gradišnik — D. d. — M. g. — R. Dobovišek (Prior), S. Pfeifer (p. Simon), M. Kokot (Erhard), S. Perc (Fridolin), S. Gradišnik (Pavel), E. Kalanova (Zakotnikova žena), M. Reš (Zakotnik). A. Vorbachova (Jerica), I. Prekoršek, S. Sa-jevic, M. Gruden, M. Krašovec (menihi). Sezona 1922/1925 194. Govekar Fran: Legijonarji. Narodna igra s petjem in godbo. — 5., 7. in 8. oktobra 1922 — režija: R. Salmič — D. d. — M. g. — R. Salmič (Boštjan), A. Vorbachova (Lavra), S. Pfeifer (Ferdinand), N. Pavlinčeva (Ana), S. Gradišnik (Brnjač), S. Perc (Rak), E. Kalanova (Barbka). 195. Moliere Jean Baptiste (Friderik Juvančič): Namišljeni bolnik (Le malade ima-ginaire). Komedija v treh dejanjih. — 16. novembra 1922 v Celju, 26. novembra 1922 v Žalcu — režija: S. Pfeifer — D. d. — M. g. — Plut k. g. (Argan), E. Kalanova (Toinetta), A. Vorbachova (Angelika). 196. Nušič Branislav (Fran Govekar): Navaden človek. Šala v treh dejanjih. — 7. decembra 1922 — režija: S. Pfeifer — D. d. — M. g. 197. Drinkler H. (Oton Župančič): Krojaček Junaček. Pravljična mladinska igra. — 19., 20., 21. in 22. decembra 1922 — režija: S. Pfeifer — scena: S. Pfeifer — D. d. — M. g. — S. Pfeifer (Slobodan), A. Vorbachova (Narcisa), M. Reš (Spica-hrin), S. Perc (Kozorog), T. Mirnikova (Fridolin), E. Kalanova (Ropotulja). 198. Scribe Eugen (Oton Župa’nčič): Kozarec vode. Veseloigra v petih dejanjih. — 27. januarja 1923 v Celju, 28. januarja 1923 v Mariboru — režija: S. Pfeifer — D. d. — M. g. — E. Kalanova (Malboroughova), S. Pfeifer (Buolingbrouke), A. Vorbachova (Afigoila), R. Železnik k. g. (Moskam). H. Mirnikova (Ana). 199. Drayer Max (Železnik Rado): Sedemnajstletni. Drama v štirih dejanjih. — 8. in 10. februarja 1923 v Celju. 4. marca v Ljubljani ............. OPERA »■«.' ■,piW'^.W^mW.W' Gostovanje celjskega gledališča. ¥ nedeljo, dne 25. meja 1924. Mamselle Nitouche Opereta. V pondeljek, dne 26. maja. Pri treh mladenkah Opereta »ar»*r: Sed«*. | vreli I vrele . D 46 H -IV vrste „ 42 . V -IX . . 38 . X.-XI. .. . 34 Dijaško stojišče Lol«: l.oie v parterju , I reda Haikonake lo/.e I) 180 . 200 . 140 Nadaljni tožni eedeii v perterju v 1. redu . . v balkonski loži Balkon: Sedeži 1. vrele D 34 . 40 . 25 . 34 . 28 • * 22 Galerija: Sedeži I. vrste . D U . 11. . . . 15 . Ul. . . • , 15 . IV . . . 12 . V . .12 Stojišč« . , 4 VSTOPNICE -se dobivaj« v predprodaji pri gledališki blagajni v opernem gledališču od 10. do V: 1. in 3. do 5. ure. Blagajna se odpre ob 7. • Začetek ob '/28. uri. • Konec po 10. Mad Izvajanjem vstop n! dovoljen. Odtis lepaka operet »Mamselle Nitouche« in »Pri treh mladenkah«, katerima je gostovalo Celjsko gledališče 25. in 26. maja 1924 v ljubljanski Operi S. Pfeifer v vlogi Lorda Burleigha. Schiller: Marija Stuart. S. 1923-24 1923 poslovanje v Ptuju — režija: S. Pfeifer — D. d. — M. g. — S. Pfeifer (Werner), E. Kalanova (Aneinarija), A. Vorbachova (Erika). 200. Schohcrr K. (Silvester Škerlj): Otroška tragedija. Tridejanka. — 3. in 13. marca 1923 — režija: S. Pfeifer — D. d. — M. g. — R. Železnik k. g., A. Vorbachova, *** Drenik. Sezona 1923/1924 201. Medved Anton: Za pravdo in srce. Narodna igra v petih dejanjih. — 14. in 20. septembra 1923 — režija: R. Železnik — D. d. — M. g. — R. Železnik (Dizma), L. Drenovec k. g. (Erazem), M. Marnova (Katarina), E. Gregorin k. g. (Andrej), M. Reš (Grojan). 202. Brandon Thomas (Rado Železnik): Charleyeva tetka. Igra v treh dejanjih. — 16. septembra 1923 in 3 reprize (datum ni ugotovljen) — režija: R. Železnik — D. d. — M. g. — S. Pfeifer (Chesney), I. Ferlež (Spittyua), *** Strašek (Charly), A. Vorbachova (Anny), M. Marnova (Kitty). 203. Schiller Friedrich (F. Ccgnar-O. Župančič): Marija Stuart. Tragedija v petih dejanjih. — 28. septembra 1923 in 3 reprize (datum ni ugotovljen) — režija: R. Železnik — scena: arh. prof. R. Kregar — D. d. — M. g. — A. Vorbachova (Marija Stuart), H. Mirnikova (Elizabeta), R. Železnik (Mortimer), S. Pfeifer (Burleigh). C. Rakuša (Leicester), M. Marnova (Hana), S. Perc (Talbot), Vera Založnik, Mica Jur-manova. V. Danevova. 204. Strindberg August (Juš Kozak): Pelikan. Komorna igra v treh dejanjih. — 5. in 16. oktobra 1923 — režija: R. Železnik — D. d. — M. g. — V. Založnikova (mati), *** Kokot (Friderik), H. Mirnikova (Gerde). J. Zorman (zet), M. Marnova (Marjeta). 205. Scribe Eugen (Oton Župančič): Kozarec vode. Veseloigra v petih dejanjih. — 7. oktobra '1923 — režija: S. Pfeifer — D. d. — M. g. — (Ista zasedba kot v pretekli sezoni.) 206. Blumenthal Oskar — Kadelburg Gustav (Josip Mazi): Pri belem konjičku. Veseloigra v treh dejanjih. — 21., 23., 26. oktobra 1923 in ena predstava (datum ni ugotovljen) — režija: R. Železnik — D. d. — M. g. — R. Železnik (Žan), R. Dobovi-šek (Buček), N. Pavlinčeva (Tilka), H. Mirnikova (Minka), V. Založnikova (Amalija), P. Novak (natakar). 207. Bernstein Henry (F. Juvančič): Tat. Igra v treh dejanjih. — 13. in 14. novembra 1923 — režija: S. Pfeifer — D. d. — M. g. — H. Nučič k. g. (Richard), V. Podgorska k. g. (Louise), S. Perc (Lagardes), E. Kalanova (Isabelle), S. Pfeifer (Fernand). 208. Raupach E. (Fran Malavašič): Mlinar in njegova hči. Žaloigra v petih dejanjih (10 slikah). 2. in 4. novembra 1923 — režija: R. Železnik — D. d. — M. g. — M. Reš (mlinar), A. Vorbachova (Marica), R. Železnik (Luka), N. Pavlinčeva (županja), S. Pfeifer (Matija). 209. Dreyer Maks (Železnik Rado): Sedemnajstletni. Drama v štirih dejanjih. — 18. novembra 1923 — režija: S. Pfeifer — D. d. — M. g. — R. Železnik (Werner), E. Kalanova (Anemarija), A. Vorbachova (Erika). 210. Kraigher Lojz: Školjka. Drama v treh dejanjih. — 28. novembra in 13. decembra 1923 — režija: R. Železnik — D. d. — M. g. — M. šaričeva k. g. (Pepina), P. Juvanova k. g. (Olga), S. Pfeifer (Tonin), R. Železnik (Maks), J. Zorman (Podboj). 211. Misch Rob (Rado Železnik): Prinček. Ljubezenska komedija. — 7. in 9. decembra in 1 predstava (datum ni ugotovljen) — režija: R. Železnik — D. d. — M. g. — H. Mirnikova (Ada), S. Pfeifer (Stillfried), S. Perc (Leuchtensteinski), V. Založnikova (Serafina). 212. Wied Gustav (Milan Skrbinšek): 2X2 = 5. Satirična igra v štirih dejanjih. — 16. decembra 1923 in 8. januarja 1924 — režija: R. Železnik — D. d. — M. g. — R. Železnik (Abel), A. Vorbachova (Estera), S. Pfeifer (konik), M. Jurmanova (Lina), V. Založnikova (tašča), V. Danilova k. g. (Otela), V. Janko k. g. (Friderik). H. Mirnikova, Pfeiferjeva, E. Kalanova, A. Sadarjeva, S. Pfeifer, M. Reš, S. Pfeifer, S. Perc, T. Mirnikova. (Od leve proti desni.) — Scribe-Zupančič: Kozarec vode. Režija: S. Pfeifer. Sezona 1921-22. Dramatično društvo 213. IJorst Julius (Hinko Nučič) :Nebesa Ha zemlji. Veseloigra. — 23., 26. in 30. decembra 1923 — režija: V. Janko — D. d. — M- g- - V. Janko (Vesel), S. Pfeifer (?o-držaj), A. Vorbachova (Otilia), V. Založnikova (Klara), H. Mirnikova (Flora). 214. Nušic Branislav (Cvetko Golar in ['ran Kobal): Svet. Komedija v štirih dejanjih. — 18. in 27. januarja 1924 — režija: Janko — D. d. — M. g. — V. Janko orenta), E. Kalanova (Ana), H. Mirnikova (Mada), A. Vorbachova (Jelica), S. Pfeifer (učitelj), V. Založnikova (Katra). 215 Ries Oskar (***): Zakleti princ. — {"troska igra. — 27. januarja, 2. in 9. februarja 1924 - režija: S. Pfeifer - D. d. £• -7 E. Kalanova (Korenka), H.Mir-ikova (Lilijfm^, A. Vorbachova (Rožica), w (“edved), T. Novak (fant). Karl (J- Bedčnek): Revček Andrejcek. Ljudski igrokaz v petih dejanjih _ 10., 15., 24. februarja 1924 in predstava (datum ni ugotovljen) — re- tAJ„a:i v--zJ,a?k? ;r D- - M- K- - M. Reš Andrejček), J. Zorman (župan), M. Marnova V. Janko (Anže), S. Pfeifer Mirnikova (Jerica), I. Ferlež (Neža)’ ^ (zmikavt), V. Založnikova 217. Hervč R. R.: MamzellNitouche.Ope-^ta,nL4rtdeianjih* ~ 22- 26- 29* februar-ja 1924, 9., 16., 23., 25. marca 1924 in 26. aprila 1924 v Celju, 23. maja 1924 v SNG v Ljubljani — režija*: V. Janko — dir.: K. Sancin — D. d. — M. g. — N. Pavlinčeva (Nitouche), S. Pfeifer (Celestin), V. Janko (Fernand), Zorman (major), M. Reš (Lariot), E. Kalanova (predstojnica), S. Perc (ravnatelj), V. Založnikova (vratarica), H. Mirnikova, J. Pečovnikova. 218. Ernst Oto (M. Skrbinšek): Vzgojitelj Lanovec. Komedija v treh dejanjih. — 18., 21. in 29. marca 1924 — režija: V. Janko — D. d. — M. g. — S. Pfeifer (Lanovec), V. Janko (Kremenjak), J. Zorman (Dobrovo! jni), A. Vorbachova (Zlatničeva), V. Založnikova (Osa). 219. Schiller Friedrich (Fran Koblar — Fran Albrecht): Kovarstvo in ljubezen (Kabale und Liebe). Meščanska žaloigra v petih dejanjih. — 11. in 13. aprila 1924 — režija: S. Pfeifer — D. d. — M. g. — S. Pfeifer (predsednik), V. Janko (Ferdinand), M. Košič (Wurm), H. Mirnikova (Milfor-dova), A. Vorbachova (Luiza). 220. Harry — E. A. Paulton (***): Niobu. Veseloigra v treh dejanjih. — 6., 11. maja 1925 v Celju, 20. maja 1925 v Slovenski Bistrici — režija: V. Janko — D. d. — M. g. — H. Mirnikova (Nioba), E. Kalanova, V. Založnikova, S. Pfeifer, Zorman, N. Pavlinčeva, M. Jurmanova, V. Janko. 221. Schubert Franc: Pri treh mladenkah. Opereta v treh dejanjih. — 23., 24., 27. maja v Celju, 26. maja 1924 v SNG v Ljubljani — režija: V. Janko — dirigent: Ervin Mejak, Mirko Hočevar, Mirko Roš, stoje od leve proti desni, Milan Košič, Angela Sadarjeva, Rado Železnik, Rado Pečnik. —■ Igralci Dramatičnega odseka Kluba naprednih slovenskih akademikov s člani Dramatičnega društva, ob prertiieri Halbejeve igre »Mladost« l. 1923 K. Sancin D. d. M. £. M. Lubejeva k. g. (Hannerl), Bebler (Schubert), V. Janko (Schober), N. Pavlinčeva (Grisi), M. Reš (Tschbll), E. Kalanova (Tschellova), S. Pfeifer (Novotny), V. Založnikova (hišnica). Sezona 1924/1925 222. Jurčič Josip — Fran Govekar: Ro- kovnjači. Ljudska igra s petjem v petih dejanjih. — 4., 12. oktobra 1924 in 1 predstava (datum ni ugotovljen) — režija: R. Salmič — D. d. M. g. R. Salmič (Mozol), S. Pfeifer (Ferdinand), Š. Gradišnikova (Polonica). S. Gradišnik (Poljak). S. Perc (France), E. Kalanova (Poljakova), M. Reš (Tonček), J. Plahuta (Bojc). 223. Stolba Josip (Fran Govekar): Po- slednji mož. *** — 7. in 9. novembra 1924 — režija: S. Pfeifer — D. d. — M. g. — S. Pfeifer (Beivar), C. Velušček (mož), E. Kalanova (Kobantova), Š. Gradišnikova (Helena), H. Mirnikova (Zdenka), T. Mir-nikova (Tončka). 224. Meško Ksaver: Pri Hrastovih. Drama v treh dejanjih. — 28. novembra 1924 in 14. decembra 1924 — režija: F. Gradišnik — D. d. — M. g. (Proslava 50-let. rojstva K. Meška.) — F. Gradišnik (Hrast). S. Pfeifer (Tone), E. Kalanova (Mica). S. Gradišnikova (Anica), M. Jurmanova (Tončka). H. Mirnikova (Tilka), V. Založnikova (Zefa), V. Danevova (Francka), C. Velušček (Male), Č. Ferdinand (Strelec). 225. Niccodemi Mario (Emil Kralj): Zora. dan in noč. Komedija v treh dejanjih. 9. in 16. januarja 1925 v Celju, I predstava v Šoštanju (datum ni ugotovljen) režija: S. Pfeifer — D. d. — M. g. S. Pfeifer (Mario), H. Mirnikova (Lia). 226. Arnold Franc — Bach Ernest (Rado Železnik): Španska muha. Burka v treh dejanjih. 10. in 15. februarja 1925 — * Od tu naprej nastopa A. Vorbachova pod imenom A. Sadarjeva. režija: I. Ferlež D. d. M. g. — M. Jurmanova, M. Reš, M. Roš, T. Mirnikova. 227. Zupančič Oton: Veronika Deseniška. Tragedija v petih dejanjih. 17. in 20. februarja 1925, 1. in 8. marca 1925 in aprila 1925 — režija: Fedor Gradišnik — D. d. — M. g. Štefka Gradišnikova (Veronika), E. Kalanova (Jelisava), F. Gradišnik (Herman II.), S. Pfeifer (Friderik), S. Perc (Bonaventura), C. Velušček (Soteški), B. Gerlanc (Pravdač), M. Jurmanova. 228. Golar Cvetko: Vdova Rošlinka. Komedija v treh dejanjih. — 17. in 22. marca 1925 — režija: R. Salmič — D. d. — M. g. P. Juvanova k. g. (Rošlinka). J. Cesar k. g. (Janez), R. Salmič (Balantač), A. Sadarjeva (Marica), S. Pfeifer (Gašpar). 229. Ertler dr. *** (Anica Cernejeva): Maček v škornju. Pravljična igra. — 21. in 24. marca 1925 režija: E. Kalanova — I). d. — M. g. — A. Sadarjeva (Anže). S. Pfeifer (čarodej), S. Perc (Smolarček). H. Mirnikova (princczinja) 230. Engel Aleksander - Horst Julius (***): Pereant možje. Komedija. — 1. maja 1925 — režija: C. Velušček — D. d. — M. g. — Š. Gradišnikova (Požarjeva), H. Mirnikova (Kristina), A. Sadarjeva (Adela). S. Pfeifer (Trdina), C. Velušček (Žolna). 231. Niccodemi Dario (Emil Kralj): Po-stržek (Scampolo). Komedija v treh dejanjih. — 4. junija 1925 — režija: S. Pfeifer — D. d. — M. g. — A. Sadarjeva (Scampolo). S. Pfeifer (Tit), M. Jurmanova (Franka). 5. Sadar (Giglioli). Sezona 1925/1926 232. Cankar Ivan: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Farsa v treh dejanjih. 6. in 13. oktobra 1925 — režija: S. Gradišnik — D. d. — M. g. — M. Šaričeva k. g. (Jacinta), S. Pfeifer (Peter), S. Gradišnik (Zlodej), I. Ferlež (Dacar), S. Perc (Šviligoj), V. Založnikova (ekspeditorica), M. Jurmanova (dacarka), M. Bele (notar), J. Marn (župan). C. Velušček (štacunar). T. Koren (cerkovnik), F. Cepin (debeli PreSttevE iiiil s}«S<>T» • lil » « vJ44*^fe OSEBE* Sfe.::- • - 5 !i’"" *J:T— (sr* , S«. Zdtolfnfc^ft , ft^te V^SSdr , H MsmoM , g. Kwtr» :;: *P»sfei0 nieiaiiš^e *? 0el|n v torfkskč; E uklona I82c< elwsirlt¥a»ia. predstava* Mtemfr Mm M\. lisfeiilža s fcjgMpS p. Saričeve. Pohujian|e v dolini šentflorjanski ^ Htm C««« prostorom. 1L-I!t »n(» DfeS-™. Vuitmt »t0)>P»8 5-. tM|. lto)IK< tu ffnfrrtjafc« tio) Ot» S ~ »,<*!)nw!^ ww»«fc T Mtls«** S«t» » <*Ow**« to w 4« »««««*« nrf *»»* »s**-« Oiptt »t »Vi. Zstetek predstoM to«««» «** ,. ., . „ , H.4< .444 . 3.<- , ! 4*4 UU, '»»> a* k . < * L* 1 4», ,■ 4* , , *t. ' *t **T* .»»U 14 >» - *«4.S-»-a ta, 4 6t _*!. C* 4 * * t 4t 4.r.»r « httstit sata ir^* a*4 4 s, um «S »r 14.-4S s** *W*»W> <' *< « « ... i.'*.4, 'S4.4( sta ;4r,4t.wtat«* »4t* rts» K*« '! 4 ,**■»,•« * a «W4tt-a. )Wtt> &, «W■<« *<*:■< '■ " §P lili.. v. * K™* •' ■ > '^. **«. «< 0_>.w«.>x.> . >:.-.v, »•■'<■ :••'••-■-' ■ .-•V.v,.v . :, s?" . :™ . •, ^ iX *«** l> ■> » V •; | S H. bclnik (Jeri.ša). B. Gombač (Saša), J. Zagoričnik (Matjaž), B. Vrečko va (Manja), A. Rozman (Rado), T. Zorko (Motoh). Sezona 1948/1949 306. Cankar Ivan: Jakob Ruda. Drama v treh dejanjih. — Premiera: 28. oktobra 1948 — v Celju 4 predstave — drugje 3 (7) — Vransko 2, Hrastnik 1 — režija: T. Zorko — scena: V. Bratina — L. g. — D. k. M. — obisk 2167. — K. Golob (Ruda), M. Frecetova (Ana), A. Sadarjeva (Marta), G. Grobelnik (Dolinar), F. Stropnik (Bros), T. Zorko (Dobnik) B. Vrečkova (Alma), I. Sešlar (Justin), E. Burdych (Košuta). 307. Roš Franjo: Ušesa carja Kozmijana. Igra iz davnih dni tlačanstva v štirih dejanjih. — Premiera: 29. decembra 1948 — krstna predstava — v Celju 15 predstav — režija: T. Zorko — scena: V. Bratina — L. g. — D. k. M. — obisk 7060. — 5. Švegl. K. Golob. J. Drozg, Durinijeva. 308. »Večer Prešernove poezije«. V počastitev stoletnice smrti največjega slovenskega pesniku. — 6. februarja 1949 — v Celju 1-krat — režija in scena: V. Bratina, lektor: T. Orel — L. g. — D. k. M. — Recitatorji: V. Bratina, Z. Cervinkova, K. Golob, A. Sedej, R. Smrečnik G. Grobelnik, š. Švegl, B. Vrečkova, T. Zorko — obisk 200. 309. Afinogenov Nikolajev Aleksander (Bratko Kreft): V Tajgi. Igra v treh dejanjih. — Premiera: 26. februarja 1949 — v Celju 4 predstave — režija in scena: V. Bratina — L. g. — D. k. M. — Obisk 1240. — R. Smrečnik (Karjuško), A. Golobova (Semjonovna), B. Vrečkova (Ženja), G. Grobelnik (Petrovič), V. Durinijeva (Glasa), K. Golob (Makarov), T. Zorko (Tamilin), . A. Sedej (Tonkin), Š. Švegl (Maljko), Z. Červinka (Vera), M. špiler (Sulin). 310. Mihalkov S. (Vladimir Naglič): Posebna naloga. Veseloigra v treh dejanjih. Premiera 27. aprila 1949 — v Celju štiri Shaw: Pygvialion. Režija: V. Skrbinšek. Gostovanje SNG iz Maribora v sezoni 1939-40. — B. Verdonik-Rcsbergerjeva v vlogi Elize in V. Skrbinšek kot Nenry Higgins K-4 'fš' S1 p ^ S< lip ll..c S'- 55 s? -^ w Oi o g g sr, S S« I ^ TO rV afl! iiiš' it isi ^ - ?r ^ ^ ^ OP § ;?šs.a. s- 5. • 2< ro § S;g ,>§. Oo H "e o* • g§£ Os;B a 3.£~& §^|S e^S' .^N Ifll 2. O R Gorki: Na dnu. Režija: J. Kovič. Gostovanje SNG iz Maribora v sezoni 1940-41. —• E. Verdenik (Aljoška), D. Gorinšek (Satin), P. Rasberger (Bubnov), B. Brunčka (Gušavec), J. Košuta (Klešč), R. Nakrst (baron), A. Harastovič (Tatar) predstave — režija: J. Kores — scena^ D. Podvornik — Umetniško vodstvo V. Bratina — L. g. — D. k. M. — obisk 1907. — J. Maček (Jura), J. Kores (Klinov), Z. Lamut (Vera), B. Zavodnik (Gavrik), J. Drozg (Gorkuša), D. Podvornik (Timofej). 311.Shaw Bernard (Fran Albrecht): Pyg-malion. Komedija v petih dejanjih. — Premiera: 21. maja 1949 — v Celju 5 predstav drugje 2 (7) — Rogaška Slatina 2 — režija: T. Zorko — scena: V. Bratina -- L. g. _ D. k. M. — obisk 1842. — A. Sadarjeva (Higginsova), G. Grobelnik (Henry), A. Sedej (pometač), B. Vrečko-va (Eliza, L. Červinkova (Hillova), J. Zupanova (Clara), R. Smrečnik (Fredy), š. Švegl (Pickering), M. Podbrežnikova (Pee-recova), B. Kotnik (postopač), T. Uršič (opazovalec), D. Dajnko (sobarica). 312. Kreft Bratko: Kreature. Komedija v treh dejanjih. — Premiera: 28. junija 1949 ~r v Celju ,2 predstavi — režija: F. Gradišnik — scena: F. Gradišnik — K. Golob — L. g. — D. k. M. — obisk 647. — S. Švegl (Kostanjšek) T. Zorko (Komar), R. Smrečnik (Tomšič), A. Sedej (Medved), L Marinčičeva (Amalija), B. Vrečkova (Breda), F. Gradišnik (Grilc), J. Zupanova (Slava), G. Grobelnik (Sevnik). Sezona 1949/1950 513. Bratko Kreft: Krajnski komedijanti. Ena komedia v treh aktih katera Linharta inu »Županovu Micku« tiče. — Premiera: 15. novembra 1949 (za stoletnico prve slovenske gledališke predstave v Celju) — v Celju 17 predstav — režija: M. Mahnič k. g. — scena: inž. arh. V. Molka — L. g. — D. k. M. — obisk 7584. — F. Gradišnik (Zois), G. Grobelnik (Linhart), M. Šubičeva, M. Žepkova (Jožefi-na), Z. Cervinka (Garzarollijeva), Branko Gombač (Desselbrunner), P. Božič (Mrak), F. Ton juti (Piller), R. Smrečnik (Repič), J, Domjan (Makovic), A. Sedej (Japelj), I. Ramšak (Vodnik), S. Švegl (Hohenwart), E. Burdych — K. Golob (Brigido), T. Zorko (Bartollini) M. Frecetova (Lucia), C. Sajko (Marranesi)^ B. Vrečkova (Micka), F. Mirnik (Matiček). — 3 predstave 17., 18. in 19. III. gostovala v vlogi Sm-zane Marranesi, Zlata Gjungjenac iz SNG Ljubljana. 314. Pucova Mira: Ogenj in pepel. Drama v treh dejanjih. —. Premiera: 6. decembra 1949 — v Celju 5 predstav drugje 2 (7) — Slovenska Bistrica 2 — režija in scena T. Zorko — L. g. D. k. M. — obisk 2352. — Š. Švegl (senator), M. Goršičeva (Tanja), P. Božič (Savo), M. Žepkova (Iris), R. Smrečnik (Tojan), E. Burdych (Belič), B. Gombač (Giovanni). F. Mirnik (Martel), G. Grobelnik (Sonc), A. Sedej (Rob), J. Zupanova (usmiljenka). 315. Cankar Ivan: Naša domovina je boj in prihodnost. Recitacijski večer v počastitev spomina največjega slovenskega pisatelja. — 13. decembra 1949 — v Celju 4-krat (1-krat v Domu JA) — Lektor: J. Pešec — scena: T. Zorko — L. g. — D. k. M. — obisk 575. — B. Vrečkova (Otroci in starci), B. Gombač (Jakobovo hudodelstvo in Lepa naša domovina), A. Sedej (Kralj Matjaž), G. Grobelnik (Slovensko ljudstvo in slovenska kultura). 316. Ribičič Josip: Tinče in Binče. Mla- dinska igra v treh dejanjih (7 slikah). — Premiera: 30. decembra 1949 - v Celju 7 predstav — režija: J. Kores — scena: D. Podvornik — umetniško vodstvo: F. Gradišnik — L. g. — 1). k. M. — obisk 3120. — D. Podvornik (oglar), J. Drozg J. Kores (fašist) J. Maček (ko- (Matevž), mandant). 317. 8. 10. 1950: Prešernov večer v Ljudski knjižnici. Lektor Tine Orel, ambient: Karel Golob — 1-krat — obisk 60. 318. Schiller Friedrich (Fran Albrecht): Kovarstvo in ljubezen. Žaloigra v 5 dejanjih (8 slikah). — Premiera: 23. febr. 1950 — v Celju 8 predstav — drugje 5 (13) — Slovenska Bistrica 3, Šoštanj 2 — režija: F. Gradišnik — scena: V. Rijavec — L. g. — D. k. M. — obisk 4439. — Š. Švegl (Walter), B. Gombač (Ferdinand), R. Smrečnik (Kalb), M. Žepkova (Milfordo-va), F. Mirnik (Wurm), A. Sedej (Miller), A. Sadarjeva (Millerjeva), M. Goršičeva (Luiza), F. Gradišnik (sluga). 319. Nušič Branislav (Ciril Debevc): Pokojnik. Komedija v treh dejanjih s predigro. — Premiera: 24. aprila 1950 — v Celju 4 predstave — režija in scena: J. Pešec — L. g. — D. k. M. — obisk 977. — G. Grobelnik (Marič), P. Božič (Milan), F. Mirnik (Blagojevič), A. Sedej (Djurič), L Jazbec (Protič), T. Vrabl (Ante), F. Ton juti (Mile), R. Smrečnik (Aljoša), M. Goršičeva (Rina), M. Žepkova (Vukica), Z. Cervinka (Agnja), T. Ramšak (agent). S. Črepinšek (Vida), H. Leskovšek (Ferlež). —.Pavšič: Raztrganci. Režija: H. Leskošek. Sezona 1945-46 Osnutek za sceno: Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. — Valo Bratina. Sezona 1946-47 Sezona 1950/1951 320. Wiichner Oskar (Janez Cesar): Pastirček Peter in kralj Briljantni. Bajka v štirih slikah s plesom in petjem. — Premiera: 15. decembra 1950 — v Celju 13 predstav — drugje 4 (17) — Maribor SNG ^Ljubljana Šentjakobsko gledališče 2 — režija B. Gombač — scena: akad. slikar M. Pliberšek — koreograf: S. Gorjanc — glasba: C. Rakuša — M. g. - D. k. M. ~ obisk 7927. — V. Peer (Peter), J. Ma-cek (Briljantin), J. Golob in L. Golob (Cipcop), A. Sadarjeva (Hudafnora), A. ^edej (Mrvar), G. ' Petretičeva (Lizika), L Drozg (Gašpar), A. Golobova (Nanča), A. Podpečanova (vila). ,.521. Nestroy J. N. (Pavel Golia): Utop-Ijenca. Veseloigra v 3 dejanjih. (Glasba: >:• Rakuša) Premiera 23. jan. 1951 — v Ce-Uu 5 predstav — drugje 2 (7) — Mozirje 2 it ,režiia: T. Zorko — scena: inž. arh. M. Hohnjec — M. g. — D. k. M. — obisk 2)82. — Q. Grobelnik (Pečenko), B. Gombač (Štifler), F. Ton juti (Robič), T. Uršič (Senica), M. Frecetova (Vodetova), A. • fedej (Smola), F. Gradišnik (Buča), D. cazarinc (Katrica), T. Vrabl (notar). C. Vernik (Anton), F. Domjan (Franc), F. Cesar, I. Jerman, F. Klobučar (hlapci). 322. Pucova ?vlira: Operacija. Drama v treh dejanjih. — Premiera: 17. marca 1951 — (prva predstava stalno nastavljenega ansambla) — v Celju 5 predstav — drugje 3 (8) — Mozirje 2, Šoštanj 1 — režija: Tone Zorko — scena: V. Rijavec — M. g. — D. k. M. — obisk 1977. — F. Mirnik (Ratek), J. škof (Donat), M. Furman (Klavora), P. Božič (Kostja), N. Božičeva (Romihova), B. Vrečkova (Per-metova), Z. Červinka (Kanizija), M. Gor-šičeva (Serafina), F. Cesar, F. Klobučar (vojaka), I. Jeram (strežnik). 323. Gorinšek Danilo: Rdeča kapica. Vesela pravljica v treh dejanjih s plesom in prologom. — Premiera: 14. aprila 1951 — v Celju 13 predstav — drugje 2 (15) — Škofja vas 2 — režija: B. Gombač — scena: akad. slikar M. Pliberšek — koreograf: S. Gorjančeva — M. g. — D. k. M. — obisk: 6912. — B. Vrečkova — G. Petretičeva (Majda), Z. Červinka (Jera), P. Božič — J. Škof (Matic), A. Golobova (Mina), R. Smrečnik — T. Zorko (Bodež), A. Sadarjeva (babica), G. Grobelnik — k« .• <*v*^r>v~&4Ztj4 ^ X) ^ ^ ^čZjKg^. .•^ ,, >»**-fi ^/.st ^s?Ž> - &?32ŽptJ CHC-Gm ^*«c« ✓ -aM-ff -J&-* , S **£**. ^ *+^je. *<* ^ / &> ^6^^, lr -~-.. /*£■ *<*'*+ s t&C, if. J*'‘tZro-Zc^JjZ* ' /2<: '^x-t : -a^. <»ni. A* '• 4^r***- 94*4: *^^-* ***--S„* , -• ^^r^4a/SLA , ■+***» ^ &y**^ ^44Zo4? &» e^t*^ ^ ^ ^* ^cr«**«^ 47«—o ' ^fy- ~*/cic^j£- ;£ ^Ovr&^r t*.*'-* s ~4m«. /%* Z £ <*<- 0^*4 • ^ ^ \^6-9*4' 4£+j6z. Odtis rokopisa komedije »Mokrodolci«, pisatelja Frana Roša. — Delo je doživelo krstno predstvo v Celju v sezoni 1945-46. (Celotni rokopis je avtor odstopil gledališkemu muzeju) J. Tomažič (pravdač), B. Kotnik (orožar), E. Drovenik (padar), F. Gradišnik (Herman), C. Velušček (sodnik), A. Sedej (gvardijan), G. Grobelnik (Gregor), sede od leve proti desni, B. Vrečkova (Veronika), J. Cigoj (Jošt), S. Švegl (Piccolomini), stoje od leve proti desni. — Kreft: Celjski grofje. Režija: F. Gradišnik. Sezona 1946-47. Okrožno gledališče J. Škof — B. Gombač (lovec), J. Drozg — B. Gombač (volk), M. Goršičeva (vila), M. P’urman (prolog). 324. Zweig Štefan (Friderik Juvančič): Siromakovo jagnje. Tragikomedija v treh dejanjih (devetih slikah). — Premiera: 15. maja 1951 — v Celju 4 predstave — režija: Tone Zorko — scena: V. Rijavec — M. g. — D. k. M. — obisk 904. — B. Gombač (FoUres), M. Goršičeva (Bellilotta), P. Božič (Dechamps), J. Škof (Bonaparte), M. Furman (Barthier), Mirnik (Dupny), N. Božičeva (gospa pupny), F. Gradišnik (Descases), G. Grobelnik (Foche), A. Sedej, R. Smrečnik, S. Božič, B. Kotnik (vojaki), T. Uršič, (pisarja), T. Vrabl (sluga), K. Golob (orožnik), J. Drozg (sluga). P325. Jurčič — Kersnik — Gradišnik F.: Rokovnjači. Ljudska igra v petih deja-nJ}h (sedmih slikah) — Premiera: 8. ju-*951 — v Celju 4 predstave drugje -L, (7), Škofja vas 2, Poljčane 1 — režija: £.* Gradišnik — scena: akad. slikar M. Pliberšek — M. g. — D. k. M. — obisk /n 0*. — F. Mirnik (Burger), M. Goršičeva (Rezika), Z. Červinka (Poljakova), B. Gombač (Ferdinand), G. Grobelnik (Po-U r k), M. Furman (Vernazz), T. Zorko (Mulej), J. škof (Mozol), B. Vrečkova (Polonica), R. Smrečnik (Franc), M. Frc-cetova (Pogačarica), N. Božičeva (Kuščarica), T. Vrabl (Rak), A. Sedej (Boječ), C. Vernik (Tomaž), J. Drozg (Tonček), V. Peer (Kofendež), E. Kozoderčeva (Nona). Sezona 1951 1952 326. Schiller Friedrich (Oton Župančič): Marija Stuart. Tragedija v petih dejanjih. — Premiera: 4. oktobra 1951 (40- letnica umetniškega delovanja M. Skrbinška) — v Celju 6 predstav — režija: M. Skrbinšek k. g. — scena: akad. slikar M. Pliberšek — M. g. — D. k. M. — obisk 2394. — M. Goršičeva (Marija Stuart), N. Božičeva (Elizabeta), M. Furman (Dud-ley), P. Božič (Talbot), J. Škof (Cecil), T. Uršič (Kentski), E. Burdych (Davison), F. Mirnik (Paulet), B. Gombač (Morti-mer), S. Božič (Aubespine), B. Kotnik (Bellisore), J. Drozg (Okelli), P. Cetina (Drudy), A. Sedej (Melvil), Z. Červinka (Hana), K. Stegnar (Kuri), I. Čretnik (krvnik), T. Vrabl (častnik). 327. Petrovič P. Pecija: Ploha. Vesela vaška igra v treh dejanjih. — Premiera: 18. oktober 1951 — v Celju 5 predstav — drugje 6 (11) — Škofja vas 2, Topolšica 1, šentjakobsko gledališče 1, Mozirje 2 — B. Vrečkova (Anka), J. Zagoričnik (Raka), H. Rajkova (ministrica), M, Frecetova (Dora), J. Tomažič (Čeda). —• Nušič: Gospa ministrica. Režija: J. Tomažič. Sezona 1946-47. Mestno gledališče režija: M. Skrbinšek k. — scena: akad. slikar M. Pliberšek M. g. - D. k. M. — obisk 2148. — F. Mirnik (Tone), N. Božičeva (Anka), J. Skoi (Marko), A. Golobova (Neža), P. Božič (Jože), B. Vrečkova (Micka), Z. Červinka (Urša). M. Gor-šičeva — M. Žepkpva (ciganka). 328. Špicar Jaka: Pogumni Tonček. Pravljična igra v petih dejanjih s petjem in plesom. —- Premiera: 16. novembra 1931 v. Celju 9 predstav režija: B. Gombač — scena: akad. slikar M. Pliberšek koreograf: S. Gorjanc — glasba: A. Cerar — dir. Vrtačnik Ciril — M. g. D. k. M. — obisk 3217. — V. Peer (Tonček). G. Petretič (Minka), Z. Červinka (Mati), A. Sedej (Jcrnač), F. Mirnik (starešina), T. Vrabl (učenjak), M. I.ovšin (Pepček), E. Goršič (France), J. Golob (Matevž), M. Furman (kralj), P. Božič (zeleni mož), J. Škof (povodni mož-), B. Vrečkova (vila), N. Božičeva (čarovnica). 329. Meško Ksaver: Pri Hrastovih. Drama v treh dejanjih. Premiera: 6. decembra 1931 — v Celju 4 predstave - drugje 4 (8) Topolščica 1, Šentjakobsko gledališče 1, Slovenj Gradec 2 — režija: G. Grobelnik - scena G. Grobelnik —- F. Cesar — M. g. — D. k. M. — obisk 2239. — F. Gradišnik (Hrast), B. Gombač (Tone), G. Grobelnik (Lojze), M. GorŠičeva (Anica), Z. Červinka (Barba), D. Faza-rinčeva (Tilka), J. Škof (Strelec), B. Vreč- kova (Tončka). N. Božičeva, S. Cvahte-jeva (Francka), F. Mirnik (Malce), L. Golob (Tinček), N. Sirnikova (Zefa). 330. Marcel Achard (Fran Albrecht): Življenje je lepo. Optimistična komedija v treh dejanjih. — Premiera: 31. januarja 1932 — v Celju 7 predstav — drugje 3 predstave (10) — Topolšica I, Šentjur p. Celju 2 - režija: Djurdjica Flcretova k. g. — scena: akad. slikar M. Pliberšek — M. g. — D. k. M. — obisk 2336. — J. škof (Bonaparte), N. Sirnikova — B. Vrečkova (Miky), B. Gombač (Štefan), F. Mirnik (Aubert), G. Grobelnik (Brissot), P. Božič (Jaques), Z. Červinka (Margot), M. GoršiČeva (Marguerite), A. Sedej (prvi gost). 331. Boš Fran Gorinšek Danilo: Desetnica Alenčica. Otroška igra v štirih dejanjih. Premiera: 13. marca 1952 — v Celju 9 predstav — drugje 2 (11) — Topolšica — režija: B. Gombač — scena: akad. slikar M. Pliberšek — M. g. — D. k. M. — obisk 4240. N. Božičeva (mati), F. Mirnik (oče). S. Cvahtejeva (Breda), E. Veselakova (Cvetka), S. Volčičičeva (Iskra), V. Godlerjeva (Jasna), S. Zadra včeva (Nada), E. Pristovškova (Rosa). H. Kračunova (Sončica), L. Kendova (Vida), M. Deželakova (Zora). M. F la j sova (Alenčica), M. GorŠičeva (Kačurka), J. Škof (Žabko), P. Božič (medved), K. Lešnik (Matjaž), L. Golob (zajec). 332. Cankar Ivan: Hlapci. Drama v petih dejanjih. Premiera: 27. marca 1932 — v Celju 7 predstav, drugje 1 (S) — Topolšica i — režija: V. Gradišnik — scena: akad. slikar M. Pliberšek - M. g. - D. k. M. — obisk 2742. —- G. Grobelnik (župnik), P. Božič (nadučitelj), B. Gombač (Jerman), J. Škof (Komar), F. Mirnik (Hvastja), B. Vrečkova (Lojzka), N. Božičeva (Geni). M. Goršičeva (Minka), F. Gradišnik (zdravnik), T. Uršič (poštar), E. Burdych (župan), S. Berjakova (Anka), A. Golobova (mati), A. Sedej (Kalander), Z. Červinkova (Kalandrovka), F. Cesar (Pisek), I. Einfalt (Nace), H. Jazbinškova (kmetica), T. Vrabl (krčmar). 333. Moliere Jean Baptiste (Josip Vid- mar): Šola za žene. Komedija v petih dejanjih. — Premiera: 8. maja 1952 — v Celju 6 predstav — drugje 2 (8) - Novo Celje 1, Topolšica 1 — režija: F. Žižek k. g. — scena: inž. arh. V, Rijavec M. g. — D. k. M. — obisk 2078. j. Škof (Arnolf), M. Goršičeva, B. Vrečkova (Agneza), G. Grobelnik (Gorac), A. Sedej (Alen), N. Božičeva, Z. Červinkova (Žoržeta), P. Božič (Krizald), F. Gradišnik (Oront), F. Mirnik (notar). 334. Gervais Drago (Dušan Moravec): ža stanovanje gre. Razburjenje v štirih dejanjih. Premiera: 12. junija 1952 v Celju 4 predstave drugje 1 (5) — Topolšica režija: Gustav Grobelnik scena: V. Rijavec — M. g. -r- D. k. M. obisk 1380. — A. Sedej (Tone), A. Sadarjeva (Marija). B. Vrečkova (Vesna), 1. Marinčičeva (Dragica), J. Škof (Jure), M. Goršičeva (Lia), N. Sirnikova (Maea), P. Božič (Marko), T. Vrabl (upokojenec), D. Fazarinčeva (igralka), M. Krašovec (referent), F. Mirnik (šef), F. Gradišnik (profesor), E. Burdych (gospod). Sezona 1952 1955 333. Priestley Bovnton John: Od raja pa do danes. Razgovor v treh dejanjih, ki se tiče resnih stvari, v glavnem pa ljubezni in zakona. Premiera: 1. oktobra 1952 -v Celju 6 predstav — drugje 5 (11). Topolšica 1, Konjice 1, Šentjur pri Celju 2. Žalec 1 režija: B.Battelino-Baranoviceva .. scena: inž. arh. E. Franz —- M. g. — D. k. M. — obisk: 3408. — P. Božič (Philip), N. Sirnikova (Jouce), J. Škof (Wil-liam), M. Goršičeva (Helen), E. Sterlič (Paul), B. Vrečkova (Rosemarv). 336. Golia Pavel: Sneguljčica. Pravljična igra v 6 slikah s predigro. — Premiera: 24. oktobra 1952 — v Celju 16 predstav — Mikl°va Zala. Režija: J. Tomažič. Sezona 1947-48. Ljudsko gleda-cn/r Igrali so: K. Golob (Serajnik), S. Švegl (Mirko), G. Grobelnik (Marko), A. Sadarjeva (Miklovka), B. Vrečkova (Zala), B. Gombač (Davorin), G. Grobelnik (Tresoglav), M. Frecetova (Almira), T. Zorko (Abdul) in drugi režija: B. Gombač — scena: akad. slikar M. Pliberšek — M. g. — D. k. M. — obisk: 7810. — S. Cvahtejeva - G. Petretičeva (Sneguljčica), Z. Cervinkova (kraljica), M. Krašovec (kraljevič), F. Mirnik (maršal), P. Božič (poveljnik), E. Strlič in B. Gombač (lovec), V. Podgoršek (Frice), J. Škof (Frače), G. Prezelj (paž), M. Lovšin, L. Golob, J. Golob, R. Lenasi, Orel, Bertoncelj, A. Snedič, R. Podgornik (škratje), J. Cesar (ogledalo), A. Sadarjeva (mati). 337. Potrč Ivan: Krefli. Drama v treh dejanjih. — Premiera: 19. novembra 1952 — v Celju 6 predstav — drugje 3 (9) — Topolšica 1, Liboje 1, Konjice 1 — režija: B. Battelino-Baranovičeva — scena: inž. arh. M. Hohnjec — M. g. — D. k. M. — obisk: 2766. — A. Sedej (Krefl), G. Grobelnik (Franček), N. Sirnikova (Nana), J. Škof (Ludvik), N. Božičeva - M. Goršičeva (Jula), M. Krašovec (Juzlck), P. Božič (Gočlov), B. Vrečkova (Tila), V. Podgoršek (Vrtnik). 338. Krasna Norman: Draga Ruth. Komedija v dveh dejanjih. — Premiera: 28. decembra 1952 — v Celju 10 predstav — drugje 6 (16) •— Topolšica 1, Konjice 2, Škofja vas 1, Polzela 2 — režija: E. Frelih k. g. — scena: inž. arh. M. Hohnjec — M. g. — D. k. M. — obisk: 5280. — F. Mirnik (WiTkins), M. Goršičeva - N. Sirnikova (Ruth), B. Vrečkova (Miriam), P. Božič (Kummer), J. Škof (William), N. Sirnikova -M. Goršičeva (Marta), V. Podgoršek (Vincent), I. Cesar (Simmons), Z. Červinka (Dora), N. Božičeva (Edith). 339. Žmavc Janez: Izven družbe. Drama v treh dejanjih. — Premiera: 4. februarja 1953 (krstna predstava) — v Celju 7 predstav — drugje 3 (10) — Ljubljana - Mestno gledališče 2, Topolšica 1 — režija: A. Hieng k. g. — scena: inž. arh. M. Lipužič — M. g. — D. k. M. — obisk: 2569. — M. Goršičeva (Zora), P. Božič (Zvonko), N. Sirnikova (Sonja), B. Vrečkova (Tinica), J. Škof (Kač), N. Novak (Tratnik), V. Podgoršek (Kore»), N. Božičeva (Štefka). 340. Forster Friedrich (Osip Šest): Robinzon ne sme umreti. Igra v treh dejanjih (osmih slikah). — Premiera: 25. februarja 1953 — v Celju 9 predstav — režija: B. Gombač — scena: inž. arh. M. Hohnjec — M. g. - D. k. M. — obisk: 3076 — A. Sedej (Defoe), J. Škof (Tom), P. Božič (kralj), A. Sadarjeva (Chautleyeva), S. Cvahtejeva (Maud), J. Drozg - F. Hrastnik (Charley), J. Jordan (Jim), A. Snedič (Bob), S. Stanič (Ben), P. Hrastenšek (Bill), F. Cesar (Drinkwater), I. Marinčičeva (Drink-waterjeva), F. Mirnik - V. Podgoršek (Pum), Z. Červinka (Hackitova), B. Kotnik (sluga). V. Novak (krčmar), N. Sirnikova, T. Vrabl, B. Kotnik, C. Vernik (gostje), C. Vernik (stražar). 341. Moličre Jean Baptiste (Janko Moder): Namišljeni bolnik. Komedija v treh dejanjih. - Premiera: 25. marca 1953 — v Celju 5 predstav — drugje 1 (h) — Topolšica 1 — režija: Žižek Fr. k. g. — scena: V. Rijavec — M. g. — D. k. M. — obisk: 1361. — j. Škof (Argan), Gostovanje članov Ljudskega gledališča na progi Šamac—Sarajevo v l. 1947. Scena iz komedije Bulgakova: Novi dom. Režija: F. Gradišnik. Ljudsko gledališče S. Švegl (Hohenioart), Z. Červinka (Garzarollijeva), P. Božič (Mrak), C. Sajko (Marranesi), G. Grobelnik (Linhart), J. Domnjan (Makovic), F. Gradišnik (Zois), M. Frecetova (Luiza), T. Zorko (Bartollini), A. Sedej (Japelj), B. Gombač (Desselbruner), stoje od leve proti desni. — Kreft: Kranjski komedijanti. Režija: M. Mahnič k. g. Sezona 1949-50. Ljudsko gledališče. (Slavnostna predstava ob 100-letnici prve slovenske gledališke predstave) N. Božičeva - Z. Červinka (Belina), B. Vrečkova (Angelika), M. Puncer jeva (Lo-nison), G. Grobelnik (Beralde), M. Kraševec (Cleante), P. Božič (Diafoirus), V. Podgoršek (Tomaž), A. Sedej (Purgon), V. Novak (Feurant), F. Mirnik (Bonefoi), M. Gor-šičeva (Toinette). 342. Kreft Bratko: CELJSKI GROFJE. -Drama iz življenja srednjeveških fevdalcev, katerim so tlačanili naši predniki, v petih dejanjih. — Premiera: 9. maja 1953 (prva predstava v novi gledališki hiši) — v Celju 12 predstav — režija: B. Battelino-Baranovičevn — glasba: V. Ukmar — koreograf: M. Kirbos — M. g. — obisk: 4730. - F- Gradišnik (Herman II.), B. Sotler k. g. Friderik), N. Božičevo (Barbara), J. Škof (Ulrik), B. Vrečkova (Veronika), M. Brezigar (Jošt), P. Božič (Gregor), L. Drenovec k* g. in Bitenc k. g. (Piccolomini), V. Novak (sodnik), G. Grobelnik (PravdaČ), V. Podgoršek (orožar), C. Vernik (padar), T. Vrabl (pek), T. Zorko (trgovec), A. Sedej (gvar-dijan), M. Goršičeva, N. Sirnikova, Z. Čer-vinkova, T. Svetelšek (gostje). 343. Samin W. O. (B. Stupica): Atentat. Drama v treh dejanjih. — Premiera: 10. ju- nija 1953 — v Celju 4 predstave — režija: B. Buttelino-Baranovičeva — scena: akad. slik. M. Butina — M. g. — M. g. — obisk 974. — M. Brezigar (A. Bergman), M. Goršičeva (L. Bergmanova), V. Novak (napovedovalec). 344. Katajev Valentin (Josip Vidmar): Kvadratura kroga. Komedija v treh dejanjih. — Premiera: 24. junija 1953 — v Celju 6 predstav — režija: A. Hieng — scena: arh. S. Jovanovič — M. g. — M. g. — obisk: 1980. — J. Škof (Vasja, N. Božičeva (Ljudmila), V. Podgoršek (Abram), N. Sirnikova (Tonja), J. Albreht (Jemeljan), P. Božič (Flavij), M. Brezigar - V. Novak (gosta), Z. Červinkova - M. Goršičeva (obiskovalki), V. Novak (napovedovalec). Sezona 1953/1954 345. Norman Krasna (Mirko Vivod): Draga Ruth. Komedija v treh dejanjih. — 19. septembra 1953 — v Celju 1 — drugje 8 (9) — Šentjur 2, Babno 1, Mozirje 1, Bočna 2, Laško 1, Žalec 1. —.Ista zasedba kot v prejšnji sezoni z izjemami: J. Albreht (Chuch). V. Tajnšek (mornar) — obisk: 2370. Gledališki lasuljar Riko Grobelnik pri delu za predstavo »Kranjski komedijanti«. Sezona 1949-50. — M. Zepfcoua, S. Švegl, P. Božič, C. Sajko, R. Grobelnik, T. Zorko (stoje od leve proti desni), Z. Červinkova (sedi) 346. Katajev Valentin (Josip Vidmar): Kvadratura kroga. Komedija v treh dejanjih. — Gostovanja: Polzela 1, Topolšica i, Babno 1 (3). — Ista .zasedba kot v prejšnji sezoni z izjemo: V. Novak (Adam) — obisk: 562. 347. Somin W. O. (B. Stupica): Atentat. Drama v treh dejanjili. — 11. oktobra 1953 v Celju. — Ista zasedba kot v prejšnji sezoni — obisk: 38. 348. Tavčar Ivan — Osip Šest: Cvetje v jeseni. Ljudska igra v trinajstih slikah. — Premiera: 30. septembra 1953 — v Celju 15 predstav (15) — režija: B. Battelino-Baranovičeva — scena: arh. S. Jovanovič — plesi: Marija Šusterjeva — pevski zbor: Jurij Vreže — M. g. — M. g. — obisk: 4753. — J. Albreht (dr. Ivan), Z. Červinkova (Marica), M. GoršiČeva (Mica), M. Horvatova (Dinca), J. Albreht (Janez), N. Božičeva (Helena), H. Jazbinškova (Elvira), J. Škof (Bon), P. Jeršin (zdravnik), A. Sedej (Presečnik), A. Sadarjeva (Barba), B. Vreč-kova (Meta), M. Horvatova (Liza), M. Brezigar (Danijel), Z. Červinkova (Urša), C. Vernik (Jakopin), J. Škof (Anžon), V. Novak (Skalar), A. Golobova (Luca), S. Strnad (Kalar), P. Jeršin (prvi Posavčan), V. Tomšič (drugi Posavčan), M. GoršiČeva (Katinku), P. Božič (Mlačan), T. Vrabl (Nace), M. Kraševec (župnik), L. Golob (Lovriča). 349. Seliškar Tone — Lojze Filipič: Bratovščina Sinjega galeba. Mladinska igra v petih slikali. — Premiera: 4. novembra 1953 — krstna predstava — v Celju 20 predstav (20) — režija: B. Gombač — scena: akad. slikar M. Pliberšek — zborovodja: A. Ferme — M. g. — M. g. — obisk: 7940. — V. Puh-majster (Ivo), J. Golob (Franjo), M. Krušič (Peter), A. Urbančič (Jure), M. Lovšin (Pero), L. Golob (Mihael), D. Špacapan (Mileva), A. Sedej (Just), S. Strnack (Bra-ziljanec), P. Jeršin (Jako), J. Albreht (Barbo), M. Brezigar (Lorenco), J. Škof (Ante), C. Vernik (Mate), V. Tomšič (Tomo), P. Božič (komandant), V. Tomšič (radiotelegrafist), V. Novak (stražar), F. Mirnik (dežurni mornar). N. Božičeva (dekle), M. GoršiČeva (dekle), F. Mirnik (gostilničar), V. Novak (gost), T. Vrabl (gost). 350. Kulundžič Josip- (Ruša Mahkota): Slepci. Drama v treh dejanjih. — Premiera: 2. decembra 1953 — krstna predstava v slovenskem jeziku — v Celju 8 predstav — drugje 4 (12) — Topolšica 1, Žalec 1, Štore 1, Laško 1 — režija: B. Bat-telino-Baranovičeva — scena: akad. slikar M. Butina — M. g. — M. g. — obisk: 3370. — J. Albreht (Jerko), M. Horvatova (Vanda), P. Jeršin (Mirko), M. GoršiČeva (Beta), J. Škof (Marko), M. Brezigar (Feliks), S. Strnad (Peter), Z. Červinkova (Matilda), P. Božič (Zoran). 351. Shaw Bernard George (Anton Sovre): Mož usode. Igra v enem dejanju. — Premiera: 13. januarja 1954 — (-p Kleist - Osnutek za sceno: Pucova: Operacija. Vlado Rijavec. Sezona 1949-50, III. dejanje Moder: Razbiti vrč) v Celju 7 predstav — drugje 3 (10) — Topolšica 1, Laško 1, Žalec 1 — režija: A. Hieng — scena: arh. S- Jovanovič — M. g. — M. g. — obisk: 2663. — S. Strnad (Napoleon). N. Božičeva -N- Simikova (gospa), P. Jeršin (poročnik). F- Mirnik (Grandi). 352.^ Kleist von Heinrich (Janko Moder): Razbiti vrč. Vesela igra v enem dejanju. Premiera: 13. januarja 1954 — (+Shaw-Sovre: Mož usode) — v Celju 8 predstav r~ (irugje 3 (11) — Topolšica 1, Laško 1, Žalec 1 — režija: A. Hieng — scena: arh. Jovanovič — M. g. — M. g. — obisk: ^032. — J. Albreht (Walter), M. Brezigar Adam), P. Božič (pisar). Z. Červinkova 'Marta), M. Horvatova (Eva), V. Novak ()id), P. Jeršin (Rupreht), N. Sirnikova -N. Božičeva (Brigita), M. Goršičcva (Liza), A. Novakova (Marjeta), V. Tomšič (služabnik). 353. Ustinov Peter (Lojze Filipič): Lju-bezen štirih polkovnikov. Komedija v treh uejanjih s predigro in epilogom Lojzeta riupiča. — Premiera: 10. februarja 1954 — krstna predstava, prvič v Jugoslaviji — v freU11 15 predstav (15) — režija: M. Kra-— scena: N. Matul j - M. Korun — Kj^soa: B. Adamič — M. g. — M. g. — obisk: 4077. — J. Albreht (polkovnik Des-uiond de S. 'Rider-Sparrow), P. Božič (pol- kovnik Wesley Breitenspiegel), P. Jeršin (polkovnik Aimč Frappot), J. Škof (pol-' kovnik jMeksander Ikonenko), V. Novak (Herzogenburški župan). M. Brezigar (Zli duh), N. Božičeva (Dobri duh), M. Jerajeva (Trnjulčica), M. Horvatova (gospa Breitenspiegel), M. Goršičeva (gospa Frappot), N. Sirnikova (gospa Kinder - Sparrow), Z. Červinkova (gospa Ikonenko). 354. Tiemeyer Hans (Branko Gombač): Mladost pred sodiščem. Razprava pred sodiščem za mladoletnike v dveh dejanjih. — Premiera: 10. marca 1954 — krstna predstava — prvič v Jugoslaviji — 22 predstav — režija: B. Gombač — scena: inž. arh. E. Franz — M. g. — M. g. — obisk 7893 — P. Jeršin (sodnik). M. Horvat-Krošleva (Eva de Bruin, nadzor, pri policiji za mladoletnike), S. Strnad (oče), M. Goršičeva (mati), M. Jerajeva (Ana Daalders), J. Škof (Piet van Doorn), V. Peer (Gerard Nikert), v. Tomšič (Gerard de Wert, kriminalni uradnik), Z. Červinkova (Marija Hagendorst), F. Mirnik (sodni sluga)-. 355. Linhart Anton Tomaž: VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI. Komedija v petih dejanjih. — Premiera: 24. aprila 1954 — režija: A. Hieng — scena: arh S. Jovanovič _ M. g. — M. g. — slavnostna predstava ob odkritju spomenikov Josipu Drobniču in Rafaelu Salmiču ter otvoritev gledališkega muzeja. — M. Goršičeva (Nežka), P. Jeršin (Matiček), J. Škof (baron), M. Horvat - Krošleva (baronica), M. Brezigar (Budalo), J. Albreht (Zmešnava), M. Jerajeva (Tonček), S. Strnad (Gašper), V. Novak (Jaka), N. Sirnikova (Jerca), F. Cesar (hlapec). Od 16. septembra 1849 do 24. aprila 1954 je bilo uprizorjenih 254 raznih del (dram, komedij, operet itd.) in 6 recitacijskih nastopov s 1053 predstavami. OPOMBA Seznam obsega tista dela, ki so bila igrana v društvih oziroma ustanovah, ki jih štejemo za neposredne predhodnike današnjega poklicnega gledališča: Družba slovenskih gledaliških diletantov 1849), Družba slovenskih gledaliških diletantov v Čitalnici, Celjsko pevsko društvo. Dramatični odsek Celjskega pevskega društva, Dramatično društvo, Celjski studio, Okrožno gledališče. Ljudsko gledališče. Mestno gledališče (1954). V seznamu je s kratico označeno društvo in kraj (stavba), kjer so bile predstave: D. s. g. d — G. = Družba slovenskih gledaliških diletantov — Grofija (sedanja stavba Mestnega muzeja). D. s. g. d. — Č. = Družba slovenskih gledaliških diletantov v Čitalnici. CPD — N. d. = Celjsko pevsko društvo — Narodni dom. D. o. CPD — N. d. = Dramatični odsek Celjskega pevskega društva — Narodni dom. D. d. — N. d. = Dramatično društvo — Narodni dom. D. d. — M. g. — Dramatično društvo Mestno gledališče (bivše nemško gledališče). C. s. — M. g. = Celjski studio — Mestno gledališče. C. s. — D. Lj. p. = Celjski studio Dvorana Ljudske posojilnice (kasneje dvorana kina Metropol). O. g. — D. D. OF = Okrožno gledališče -Dvorana Doma Osvobodilne fronte. Držič: Plakir. Režija F. Žižek. Gostovanje SNG iz Maribora v sezoni 1950-51. — E. Verdonik (Plakir), Drolčeva (Vila) T. Zorko (Mulej), B. Vrečko (Polonica), B. Gombač (Ferdinand). — Jurčič-Gradišnik: Rokovnjači. Režija: F. Gradišnik. Sezona 1950-51. Mestno gledališče O. g. D. L. p. = Okrožno gledališče — Dvorana Ljudske prosvete (bivši Narodni dom). O. g. — D. k. M. = Okrožno gledališče — dvorana kina Metropol (bivša dvorana Ljudske posojilnice). L. g. — I). k. M. — Ljudsko gledališče — Dvorana kina Metropol. -'•L g. — D. k. M. — Mestno gledališče — Dvorana kina Metropol. M. g. — M. g. — Mestno gledališče — Mestno gledališče. Na mestih, označenih z ***, ni bilo mogoče do tiska lista ugotoviti avtorju, prevajalca, datuma uprizoritve itd. — Pri navedbah imen igralcev v posameznih delih niso upoštevani vsi, ki so sodelovali, to pa zaradi tega, ker časopisna poročila in kritike niso objavljale imen vseh sodelu-jpcih, temveč po večini le glavne igralce. Ljer pa so mi bili na razpolago lepaki ali gledališki listi, sem navedel imena vsega sodelujočega umetniškega ansambla. Naslove in vrste del sem po večini pisal zočTh^0* S° ^*sana v čttSn'ških po- Seznapi je sestavljen po sezonah, ne pa po abecednem redu imen avtorjev. Tako 1? bralcu možno ugotoviti delavnost društva oziroma ustanove po sezonah, kur je Predvsem značilno za razvoj celjskega gledališča. V seznamu sem upošteval poleg dramskih del in operet tudi recitacijske večere, toda le tiste, ki so bili naštudirani ' okviru repertoarja neke sezone. VIRI »Novicec, Ljubljana — letniki od 1849 do 1853. >Domovina<, Celje — letniki 1892, 1893, 1894, 1895, 1896. 1897, 1898, 1900, 1905, 1906, 1907, 1908. »Narodni dnevnik«, Celje — letniki 1909, 1910. »Slovenski narod«, Ljubljana — letniki 1901, 1902, 1903, 1904, 1912, 1913, 1914. »Nova doba«, Celje — letniki od 1919 do 1941. »Slovenec«, Ljubljana — letniki 1935, 1936, 1937, 1938. »Dom in svete, Ljubljana 1897 — Andrej Fekonja: »Celje in okolica«. »Zora«, Ljubljana — 1872 — Davorin Trstenjak: »Josip Drobnič«. »Slovensko gledališče«, Ljubljana — 1892. »Časopis za zgodovino in narodopisje« — 1928 — dr. Pavel Strmšek: »Zgodovina mariborskega Dramatičnega društva«. »Gledališki list«, Celje — letniki od 1947 do 1953. »Gledališki list«, Maribor — letniki 1920-1921, 1921-1922. »Gledališki list«, Ljubljana letniki 1927-1928, 1935-1936. »Celjska kronika« — J. Orožen — 1854. Izjave starejših igralcev Dramatičnega društva, Celjskega Studia, Okrožnega gledališča, Ljudskega gledališča; statistika tajništva Mestnega gledališča. Ansambel Ljudskega gledališča pred profesionalizacijo v jeseni l. 1949. — Branko Gombač( igralec), Marica Frecetova (igralka), Angela Sadarjeva (igralka), Fedor Gradišnik (upravnik. LG), Tilka Svetelškova (šepetalka), Ana Golobova (igralka), Riko Grobelnik (lasuljar), sede od leve proti desni, Ivo Umek (električar), Marija Zepkova (igralka), Bogdana Vreč-kovc, (igralka), Pavla Pristovškova (rekviziterka), Marija Zupanova (igralka), Zora Červinkova (igralka), Marija Goršičeva (igralka), Minka Pod-breznikova (igralka), Avgust Sedej (igralec), Karl- Golob (igralec), stoje v prvi vrsti od leve proti desni, Marjan Gombač (odrski mojster), Gustav Grobelnik (tajnik in igralec), France Mirnik (igralec), Stefan Švegl (igralec), Bogo Kotnik (igralec), stoje v drugi vrsti od leve proti desni, Tone Vrabl (igralec), Rado Smrečnik (igralec), Evgen Burdgch (igralec), Peter Božič (igralec), Ivan Jazbec (igralec), Tone Zorko (režiser in igralec), Franc Koreni (odrski delavec), stoje V zadnji vrsti od leve proti desni Mesto Celje JANKO OROŽEN GOSPODARSTVO, KULTURA IN CELJSKI NARODNI DOM Gospodarstvo in kultura sta vedno med seboj povezam m vplivata drug na drugega; na slovenskih celjskih tleh je bilo to vedno očitno. Čeprav je novo Celje nastalo na slovenskem ozemlju, čeprav ga je hranila slovenska zemlja, čeprav je mesto od nje dobivalo najvecji del svojih ljudi ter svojo življenjsko silo, so se morali Slovenci prav v tem mestu izza početka narodnega preroda trdo in odločno boriti za svoj obstoj in napredek. Nasprotniki so imeli mnogo sredstev, s kateiemi so nanje pritiskali: državno oblast v vseh njenih panogah, šolstvo, književnost in tisk, zlasti pa sorazmerno močno gospodarstvo, ki je imelo zaledje v vsem nemškem svetu. Te sile so delovale, kar so ljudje pomnili in dobile značaj nečesa višjega, usodnega. Nemški cilj je bil ne samo politični, ampak tudi nacionalni most do Jadrana in do Balkana. Narodni dom pred okupacijo l. 1941 Slovenci v mestu so se s svojimi najboljšimi predstavniki kmalu zavedeli, kaj nasprotniki hočejo in kam upirajo poglede; postavili so se v bran. Njihovo orožje je bilo res šibkejše, toda odločnost je bila močna, vdanost ideji svobode je postala neomajna. Na političnem polju se je bilo težko boriti, v mestni svet izza šestdesetih let zaradi neugodnega volilnega sistema niso več mogli prodreti, toda uspešno so branili okoliško občino in vztrajno so se uveljavljali v okrajnem zastopstvu; tudi podeželske občine so podpirali v njihovem narodnem prizadevanju. Enako težko je bilo v šolstvu, književnosti in tisku. Vendar tudi to delo ni bilo popolnoma brezplodno. Okoliška ljudska šola in šola šolskih sester sta gojili v učencih in učenkah narodno zavest, a izza leta 1895 je utrakvistična nižja gimnazija ugodno vplivala tudi na tiste slovenske dečke, ki so si šolanje izbrali kot svoj cilj. Toda vse to je bilo premalo. Gospodarstvo je bilo odločujoč činitelj. Z njim so nam nasprotniki povzročili najtežjo škodo. Vplivalo je na razne načine. Kaj lahko je bilo mojstru in trgovcu iz svojih vajencev, ki so bili slovenskega rodu, napraviti nemškutarje in nemške priganjače, kaj lahko je bilo podjetniku prisiliti svoje delavce, da so šli na nemško stran, celo hlapcem in gospodarskim pomočnicam so nemško misleči gospodarji in nemško misleče gospodinje dajali tuji pečat. Tako se je Tako je nemški okupator »popravil« stavbo Narodnega doma dogajalo, da so tuji šefi ob ljudskih štetjih svoje uslužbence priglašah kot Nemce čeprav niso niti dobro nemški znali, niti po svoji .prirodi nemško čutili. V tem jih je podpiral zakon, ki govori o občevalnem jeziku. Seveda so odločbo prikrojili po svoje. Uslužbenci so v službi morali lomiti jezik svojih nemških ali ponemčenih gospodarjev, a ko so prišli med svoje ljudi, so govorili slovensko, kakor jih je mati naučila. Ohranjeni akti o ljudskem štetju v letu 1910 to v.polni meri potrjujejo. Kot značilen navajam primer gostilničarke Zamparuttijeve. Sebe in nad dvajset svojih uslužbencev je vpisala za Nemce, v resnici pa je ona bila Italijanka in uslužbenci Slovenci. Enako je bilo pri drugih: nameščence in hišne posle, vse so tuji gospodarji prijavili za Nemce. Jedli so kruh iz nemških in ponemčenih rok in dingi so za njih peli nemško pesem. Jasno je, da so nemški gospodarji neugodno vplivali tudi na preprosto duševnost podrejenih slovenskih ljudi. To ugotavljamo kot dejstvo, ne da bi omenjene slabosti preveč zamerjali. Saj vemo, da so v napačno smer poganjale tudi veje s sicer krepkih narodnih dreves, rod Jeretinov, ki je kumoval početkom slovenskih gledaliških predstav, je krenil na nemško stran, kirurg Jesenko je bil Slovenec, doma iz blejske okolice, njegov sin dr. Gregor Jesenko se je pa imel za Nemca, di. Ste-fen Kočevar, velik domoljub, spoštovan ne samo v Celju, ampak tudi daleč naokrog, je imel sina dr. Jožefa Kočevarja, ki je kot zdravnik Pri magistratu’ in v bolnici jedel kruh iz nemških rok in zatajeval svojo kri ter prepričevanje svojega očeta. Res je, bilo je tudi drugačnih primerov, toda proces potujčevanja spričo gospodarskih vplivov je postal za tiste, ki sta jih izobrazba in odločnost določila za vodje celjskih Slo- vencev, zelo važna zadeva. A bilo je še nekaj: kdor ni imel premoženja in ni plačeval davka, sploh ni imel volilne pravice, bil je izključen od izvrševanja javne oblasti. A tisti, ki so plačevali davek, so bili podeljeni v kurije, v I. kuriji so bili največji davkoplačevalci, v II. srednji a v III. najmanjši. Majhno število prvih je imelo tolikšno moč ko znatno število drugih in veliko število tretjih. Mimo tega je nemški ali ponemčeni mestni podjetnik, trgovec in obrtnik, oprt na svojo gospodarsko moč, s katero sta se družila ponos in oblast, neugodno vplival na kajkrat premožnega slovenskega kmeta, ki ga je življenje čedalje bolj vezalo na mesto. Kmet je pa večkrat rabil tudi denar. Odkar si je leta 1849 pridobil osebno svobodo, je stal na svojih nogah. Toda plačevati je moral odkupnino, zemlja je pogosto slabo rodila, za pridelke je malo dobil, če jih je sploh lahko prodajal, industrija je le počasi rasla, potrebe so se pa množile. Ker posestev niso radi delili, je moral mladi kmet ob prevzemu izplačevati doto svojim bratom in sestram, marsikateri se je tedaj pri Graški občinski hranilnici tako zadolžil, da nikdar ni mogel iz dolgov. Leto za letom je pošiljal v Gradec denarna pisma, toda dolga ni hotelo biti konec, saj je često zmogel komaj obresti, a onim v Gradcu je bilo to prav. Tako se je pred slovenske vodilne ljudi v celjskem mestu postavila naloga: da pritegnejo v mesto slovenske podjetnike in trgovce, da dobe Osnutek za sceno: Jurčič-Kersnik-Gradišnik: Rokovnjači, akad. slikar M. Pliberšek. Sezona 1951-52 2. Červinkova (Kanizija), P. Božič (Kosija), B. Vrečkova (Permetova). — Pucova: Operacija. Režija: T. Zorko. Sezona 1950-51. (Prva predstava poklicnega ansambla). Mestno gledališče zvezo z nameščenci, pomočniki, vajenci in delavci, da pomorejo kmetom, podeželskim obrtnikom in trgovcem do lahkega kredita, ki jih ne bi nacionalno vezal. Začetek je bil težak, ko je stvar iztekla, je šlo laže, eno kolo je potiskalo drugo. Mestno občino in občino Celje-okolica so morali smatrati kot celoto; pažnja na okoliško občino je bila še posebno važna zaradi tega, ker je bilo treba paziti na to, da je Nemci in nemškutarji ne dobe v svoje roke. Tretji razred je bil trdno v slovenskih rokah, v drugem razredu je bila slovenska večina bolj skromna, prvega razreda pa so se polastili Nemci, ki sb na ozemlju okoliške občine ustanovili nekaj večjih podjetij, si pridobili na svojo stran vrsto krepkejših gospodarjev in gostilničarjev ter postali največji davkoplačevalci. Prva stvar je torej bila, da se naseli v Celju — (in okolici) — čim več narodno- trdnih podjetnikov, obrtnikov in trgovcev. Na pobudo celjskih slovenskih voditeljev je prišel iz Kranja Peter Majdič, ki je kupil rnlin na Spodnji Hudinji in napravil iz njega mlinsko podjetje, ki mu ni bilo enakega v vseh Vzhodnih Alpah. Jasno je, da je to podjetje s svojimi številnimi nameščenci in delavci okrepilo slovensko narodno stvar in ugodno vplivalo na dvig slovenske samozavesti. Tudi slovenska obrt se je v tolikšni meri okrepila, da Slovencu pred izbruhom prve svetovne vojne ni bilo treba iti k Nemcu ali k nemškutarju, pa naj je rabil kakršno koli obrtno uslugo. Brez pretenzije na Popolnost hočem navesti najvažnejše slovenske obrtnike, trgovce in gostilničarje, katerih imena sem ugotovil v razgovoru s tov. Josipom Jagodičem, ki je bil tedaj nameščenec pri Majdiču. V železarski stroki je tedaj že opustil svojo obrt kovaški mojster Zimnjak. Velikih zaslug si Mizarska delavnica Mestnega gledališča je pridobil ključavničar Ivan Rebek, ne samo kot poklicni strokovnjak, ampak tudi kot neumorni organizator obrtnikov in delavcev ter kot narodni borec. Rebek je ustanovil in več let vodil Slovensko obrtno in Slovensko delavsko podporno društvo. Solidno tesarsko podjetje je ustanovil Vinko Kukovec, (brat slovenskega voditelja in politika dr. Vekoslava Kukovca). Slovenska mizarja sta bila Sinkovič in Golob, kot odličen mizar pa je slovel tudi teharski Stojan, ki je imel med meščani mnogo naročnikov. Kot stavbenik je užival velik ugled gabrski Golo-granc, ki je tako solidno delal, da so ga iskali tudi Nemci. Odlična je bila Camernikova delavnica, njen mojster je bil spreten in je imel pravi umetniški čut. Slovenski urar je bil Rafko Salmič, znani gledališki igralec, slovenski brivec je bil Kapus. Slovenski fotografski atelje je na sedanjem Slandrovem trgu otvoril Srečko Magolič, znan tudi kot slikar, ki je prišel iz tiskarniške stroke. Od njega je prevzel atelje Ceh Pick (Pica.) Dobro je bila zastopana slovenska krojaška obrt, izvrševali so jo znani mojstri: stari Hočevar, stari Zabukovšek, Fric, Leon, Kmecl, stari Selišek in Oražen. V čevljarstvu so se uveljavljali zavedni mojstri: Perdan, Kolšek, Strašek in Ceh Bursik. Že prej je bila v Celju slovenska ta ali ona trgovina, n. pr. Kapusova. Pred prvo svetovno vojno so že bile zastopane vse stroke. Manufaktumo trgovino je imel Vanič, velike špecerijske trgovine pa so imeli Kolenc, Matič in Hočevar. Galanterijsko stroko so zastopali Peter Kostič in njegova naslednika Priča in Kramar. Steklarsko stroko je zastopal Strupi. Malo pred izbruhom vojne sta začela trgovati tudi Ravnikar in Stermecki. Važna je bila trgovina z železnino Merkur. Z nekaterimi tovariši jo je leta 1900 ustanovil Peter Majdič kot odgovor na dejanski napad, ki so ga leto dni poprej napravili nanj Rakuschevi uslužbenci. Izmed gostiln v mestu so šle prvotno Slovencem na roko tudi nekatere ki sicer niso bile slovenske, n. pr. Štravsova (poznejša Rebevškova), kjer jo imela prostore Čitalnica in kjer so Slovenci prirejah, prireditve, in Košerjev »Beli vol«. Toda sčasoma so Nemci to onemogočili. Zato je bilo važno, da so si Slovenci ustanovili nekaj svojih gostiln. V njihove roko je prišel »Beli vol«, Nemci so zato besneli. Simonišek je imel gostilno »Pri Blažu« (poznejši Robekov »Branibor«) in gostilno »Zvezdo« poleg magistrata. Važna je bila tudi gostilna v Narodnem domu. Nekaj znanih in dobrih gostiln je bilo v okolici, med njimi Radejeva in Plojeva na Bregu, Jezernikova »Pri Grenadirju« na Polulah, Piškova v Cretu in Sušteršičeva na Teharjih. Važna je bila Zvezna tiskarna, ki jo je leta 1889 ustanovila Zveza slovenskih posojilnic in jo je imel v najemu Dragotin Hribar. Pridružila se ji je leta 1891 od iste zveze ustanovljena papirnica, ki jo je prav tako vodil Dragotin Hribar. Goričar in Leskovšek sta jo leta 1918 po neštetih rekurzib spremenila v knjigarno. Ni mogoče dovolj poudariti, kolikšnega pomena za slovensko narodno zavest so bila raznovrstna podjetja. Jasno je, da so v duhu časa nastala na individualistični podlagi. Toda osnovali so jih ljudje, ki so A. Sedej, P. Božič, S. Božič, R. Svnrečnik, B. Kotnik (vojaki), B. Gombač (Foures), M. Gofšičeva (Bellilotta), J. Škof (Napoleon), F. Mirnik (Dupny), od leve proti desni. — Zweig: Siromakovo jagnje. Režija: T. Zorko. Sezona 1950-51. Mestno gledališče G. Grobelnik (Horac), P. Božič (Krizald), J. Škof (Arnolf) stoje od leve proti desni. Moliere: Šola za žene. Režija: F. Žižek k. g. Sezona 1951-52. Mestno gledališče Begovič: Brez tretjega. Režija: E. Frelih. Gostovanje Komornega gledališča iz Ljubljane v sezoni 1952-53 ,rh. Miloš Hohnjec, Sezona se z veliko pridnostjo povzpeli do samostojnosti in si pridobili potreben obratni kapital. Primer starega Strupija, ki je bil ko mravlja delaven in neznansko skromen, nikakor ni osamljen. In končno: svoboda je v bistvu nedeljiva stvar, brez nacionalne ni socialne svobode. Druga gospodarska naloga, ki se je je bilo treba lotiti, je bilo zbiranje kapitala z namenom, da bi se lahko dal na razpolago potrebnim podjetnikom, obrtnikom in kmetom. Ker bogastva med Slovenci ni bilo, jo bilo treba začeti z malim. Pobudo za to je leta 1868 prinesel iz Češke dr. Jožef Vošnjak, ki se je bil udeležil polaganja temeljnega kamna za novo češko gledališče. Ob tej priliki je obiskal Roudnice, kjer se je seznanil s poslovanjem hranilnice. Idejo je začel izvajati varčni in gospodarski Jožefov brat Miha, ki se je kot upokojeni železniški inženir leta 1879 naselil v Celju, kjer si je pridobU posest. Miha Vošnjak je s somišljeniki leta 1881 ustanovil v Celju Celjsko posojilnico na zadružni podlagi in s svojim zgledom in vplivom dosegel, da se je ustanovilo še več sličnih zadružnih posojilnic po Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem. Leta 1883 so se na njegovo pobudo zbrali v Celju zastopniki teh posojilnic in pod njegovim vodstvom ustanovili Zvezo slovenskih posojilnic. Celjska posojilnica je dobila vlogo centralne posojilnice. Pri njej so se nabirale znatne vsote, ki so jih uspešno uporabljali v narodne, gospodarske in kulturne namene. Celjska posojilnica ' je podprla marsikaterega posameznika in mu omogočila, da se je izkopal iz težav in si ustvaril trdno eksistenco, razen F. Božič (Talbot), M. Furman (Dudley), N. Božičeva (Elizabeta). J. Škof (Cecil), F. Mirnik (Paulet), stoje od leve proti desni, B. Gombač (Morti-mer), kleči. — Schiller: Marija Stuart. Režija: M. Skrbinšek k. g. Sezona 1951-52. Mestno gledališče tega je ustanovila tiskamo in papirnico in omogočila izdajanje Domo vine iin knjig. Ona je tudi zgradila'celjski Narodni dom, v katerem se je osredotočilo vse narodno življenje celjskih Slovencev. V ta namen je Celjska posojilnica kupila v soseščini nekdanjega dolnjega gradu lepo stavbišče na mestu, kjer sta stali nekaj let popiej dve majhni hišici in se je imenovalo »Na ruševinah«. Potrebne načrte je izdelal inž. Ivan Vladimir Hrasky, kranjski deželni arhitekt ki Je zgradil gledališče v Ljubljani in je sočasno s celjskim Narodnim domom gradU viseči most v Radečah. Hrasky je kot pomemben arhitekt, praktik in teoretik, postal pozneje profesor češke tehnike m upravnik ko pališča Podbrady pri Pragi Hrasky si je zamislil zares impozantno stavbo. Ko dr. Rosina leta 1894 poroča o načrtu v Ilustrovanem Na-rodnem koledarju, pravi, da bo celjski Narodni dom stavba, kakršne ni med Gradcem in Trstom. Toda gladko ni šlo. Treba je bilo premagati odpor mestnega sveta in mestnega urada,^ ki sta se na vso moč upirala, češ da je tod po novem regulacijskem načrtu projektirana cesta. Slovenci so vendar zmagali. Ko so kopali temelje, so zadeli na ogromne venčne zidke, ostanke mogočne rimske stavbe, ki so imeli kar simboličen pomen: novo poslopje naj _ bo nezavzetna slovenska trdnjava. Na prehodu na dvorišče vzidano oglavje rimskega nagrobnega spomenika z Meduzino glavo, delfinoma in zajcema nad dvema Psoma še danes govori živ jezik in nas opozarja na davno preteklost. Leta I89b so Narodni dom dogradili in leta 1897 dokončali. BU je zares veličastna zgradba zgrajena v modernem renesančnem slogu z oživljajočimi arhitektonskimi okraski. Po arhitektovi zamisli je dobilo poslopje nad pritličjem še dve nadstropji in še vrsto podstrešnih sob. V pritličju so B. Gombač (Jerman), G. Grobelnik (župnik) — Cankar: Hlapci. Režija. F. Gradišnik. Sezona 1951-52. Mestno gledališče. A. Sedej (Krefl), V. Podgoršek (Vrtnih). — Potrč: Krefli. Režija: B. Battelino-Baranovičeva. Sezona 1952-53. Mestno gledališče bile gostilniške sobe, trgovski in bančni prostori. V prvem nadstropju so napravili veliko in malo dvorano ter sobe za upravo Posojilnice in Zveze,, v drugem nadstropju in podstrešju so bila stanovanja. Na žalost je okupator iz nacionalne mržnje poslopje popolnoma pokvaril s tem, da je odstranil vse zunanje okraske, nato je pa še bomba porušila severni trakt. Tega so zaradi pomanjkanja prostorov nesmotrno obnovili in s tem popolnoma onemogočili, da bi se poslopju še mogla kdaj dati izvirna podoba. Celje je tako črtalo Narodni dom iz vrste svojih najlepših stavb. Otvoritev Narodnega doma se je nekoliko zavlekla, ker so jo hoteli združiti z razvitjem zastave »Celjskega Sokola«. Slavnost se je vršila 7. in 8. avgusta 1897. Prvi dan je akademsko društvo »Triglav« imelo v Narodnem domu zborovanje akademikov in abiturientov, zvečer pa se je vršila v veliki dvorani sijajna akademija in Anton Funtek je zanjo spesnil dolg prolog, ljubljansko Dramatično društvo je igralo Vrchlickega veselo enodejanko »V Diogenovem sodu«, ki jo je prevedel Fran Gestrin. Zagrebška Vatrogasna godba je igrala pomembne skladbe: Smetanovo koračnico iz »Prodane neveste«, Zajčevo veliko glasbeno kantato »Iztočne zore«, uverturo »Graničarji«, Lilenbergov valček »Car in carica« in Grassejev potpouri »Štajerske pesmi«. Peli so trije pevski zbori: »Slavec«, »Ljubljana«, mešani pevski zbor iz Šent Jurija in kvartet »Ilirija« iz Ljubljane. Prihodnji dan je zborovala Mladinska zveza slovenskih biciklistov, sledilo je razvitje zastave, slovesna otvoritev Narodnega doma in velika ljudska veselica. Medtem se je razbesnela čud celjskih Nemcev in nemškutarjev. Prežali so na Slovence in jih dejansko napadali. Najhujše stvari so se dogajale 9. in 10. avgusta 1399, ko so češki študentje pod vodstvom Profesorja inž. Kraškega obiskali celjske Slovence. O tem sem leta 19 na osnovi virov, ki so bili tedaj še ohranjeni, izčrpno pisal v »Zgodovini Celjskega Sokola« in ne kaže, da bi ponavljal. Narodni dom je vršil imenitno vlogo. Pod njegovim okriljem so delovala vsa takratna celjska narodna društva: Čitalnica, Celjski Soko , Celjsko pevsko društvo, Delavsko društvo, Slovensko obrtno društvo itd. V njegovi dvorani so prirejali gledališke igre, ki jim je bil duša Rafko Salmič, veselice, predavanja itd. V gostilniških prostorih so se zbirali slovenski ljudje na prijazen pa tudi na resen pomenek. Sem so prihajali slovanski bratje; sloveči praški profesor medicine Pelnar se je še dolgo z veseljem spominjal lepih in vzpodbudnih ur, ki jih je tu mod prvo svetovno vojno pri vinski kapljici preživel v krogu slovenskih prijateljev. V tistem usodnem času je tudi tedanji oficir in pesnik Maister-Vo-ianov v Narodnem domu oživljal v domoljubnem zanosu srca slovenskih dijakov in domoljubov. Kot sedež Celjske posojilnice in Zveze slovenskih posojilnic odnosno njene naslednice Zadružne zveze je bil Narodni dom važna gospodarska postojanka, brez ozira na to, da je nudil streho tudi Rafku Salmiču in dvema trgovcema. Bil je znak slovenskega napredovanja, da je Celjska Osnutek za sceno: Moliere: Namišljeni bolnik, V. Rijavec. Sezona 1953-54. posojilnica v finančnem poslovanju dobivala pomoč. 2e leta 1889 so nekateri slovenski okraji ustanovili skupen denarni zavod, Južnoštajersko hranilnico. Po politični razcepitvi štajerskih Slovencev, je leta 1907 nastala Ljudska posojilnica in že v avstrijski dobi je bilo ustanovljenih tudi nekaj zadrug, ki so imele poseben namen, koristiti svojim članom bodi pri nabavi kredita, bodi pri nakupu ali prodaji. Po ustanovitvi stare Jugoslavije je bil Narodni dom v znatni meri razbremenjen. Slovenci smo dobili več novih lokalov, toda še danes služi njegova lepa dvorana za razna predavanja, prireditve itd., medtem ko poslopje samo nudi udobno streho OLO Celje-okolica. Po nesreči med drugo svetovno vojno, so ga pač obnovili, kakor se je v sili in naglici dalo. Kot sedež Celjske posojilnice je imel Narodni dom v stari Jugoslaviji še tudi gospodarsko vlogo, toda Celjska posojilnica je v skladu z novimi razmerami spremenila svoj značaj, postala je delniška družba in je svoje poslovanje razširila na bančne posle. Danes je Narodni dom na Trgu svobode zgodovinski spomenik, ki ga ožarja romantični čar polpretekle burne, toda nad vse zanimive in. važne dobe. Človeku je težko, ko ga gleda vsega pohabljenega in one-čaščenega. F F D O R GRADIŠNIK CELJSKI GLEDALIŠKI MUZEJ Misel za ustanovitev gledališkega muzeja se mi je porodila pri pisanju »Zgodovine o celjsikem gledališkem življenju«. Zbrati vse ohranjene dokumente od prve slovenske gledališke predstave iz leta 1849 Pa do danes, pokazati današnjemu pokolenju v živi podobi vse ono, kar se je ohranilo v teku stoletja — najsi bodo to lepaki, časopisna poročila, privatna pisma sodobnih borcev za enakopravnost slovenske besede na celjskih tleh, življenjepisi posameznikov, ki so v tedanjih težkih časih zapostavljali svojo osebno udobnost občenarodnim interesom, slikovni material nekdanjih gledališčnikov in fotografske posnetke takratnih odrskih inscenacij, poslopja, v katerih so uprizarjali naši predniki prve slovenske gledališke predstave v Celju itd. — kako široko polje ne-le za lokalno, marveč za vso slovensko, jugoslovansko kulturno zgodovino! Vsa ta dolga doba 105 let od prve slovenske predstave v Celju pa do danes — to je doba velikih borb, doba junaških generacij za uve- Ijavljanje slovenske besede, borba posameznikov za najprimitivnejše socialne in človečanske pravice našega človeka. Prikazati z ohranjenimi dokumenti to stoletno borbo in posameznike, ki so v rej zgodovinski dobi doprinašali vse, kar je bilo v njihovih močeh — to naj bi bil namen muzeja celjskega gledališča. Precej desetletij celjske gledališke zgodovine sem doživel sam. Posebno srečen sem, da sem našel za svojo zamisel ustanovitve gledališkega muzeja mladega človeka, ki se je z neverjetnim entuziazmom oprijel moje zamisli ikr se ves predal organizaciji te nove celjske ustanove. V sezoni 1952/1953 sem zadolžil našega mladega režiserja tovariša Branka Gombača z organizacijo gledališkega muzeja. Z veliko resnostjo in z izrednim elanom se je oprijel dela, ogledal si je gledališke muzeje v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, neumorno stikal za podatki pri še živečih igralcih, organizatorjih in drugih gledaliških delavcih, iskal gradiva v celjski, mariborski in ljubljanski študijski knjižnici itd., tako da je zbral do danes ogromno gradiva, ki ga zaradi pomanjkanja prostora pri otvoritvi, muzeja niti vsega ne bomo mogli prikazati. Razumljivo je, da je naš muzej šele pri začetku svojega dela in so pred nami še ogromne naloge. Urediti bo treba kartoteko vsega igralskega, tehničnega, upravnega in administrativnega osebja za sto let nazaj, zbrati življenjepisne podatke, časopisna poročila in kritike, foto- P. Božič (Gregor), A. Sedej (gvardijan), G. Grobelnik (pravdat), L. Drenovec k. g. (Piccolomini), V. Podgoršek (orožar). — Kreft: Celjski grofje. Režija: B. B. Baranovičeva. Sezona 1952-53. (Prva predstava v novi gledališki hiši.) Mestno gledališče grafije igralcev in drugih gledaliških delavcev itd. Za enkrat smo se omejili v prikazovanju celjske gledališike zgodovine na kontinuiteto, ki jo tvori delo Jeretin-Drobnič-Citalnica-Celjsko pevsko društvo-Dra-matično društvo-Celjski istudio-Ljudsko igledališče-Mestno gledališče. Toda s tem še ni zajeta vsa zgodovina celjskega gledališkega življenja. Vsekakor bo treba prikazati še delovanje drugih gledaliških skupin, ki so iz raznih vzrokov (političnih, ideoloških, razrednih itd.) samostojno delovala v Celju. Talke gledališke skupine so imela razna društva n. pr. Slovensko delavsko podporno društvo, Katoliško prosvetno društvo, Krekova mladina, Jugoslovanska strokovna zveza, Svoboda, Vzajemnost, razna legalna in ilegalna dijaška društva itd. Tu čaka gledališkega zgodovinarja še mnogo hvaležnega dela. Končno bo treba pristopiti še k raziskovanju glasbene dejavnosti v Celju (vokalne in instrumentalne), ki 'kna lepo in zanimivo tradicijo. Vse to so naloge, ki bi jih mogel prevzeti naš gledališki muzej, ki bi na ta način v teku let postal splošen kulturni muzej v Celju. Naš začetek je skromen, naloge, ki nas čakajo, pa so velike. Prepričan sem, da bo ljubezen do našega gledališča premagala vse ovire in aa bomo s pomočjo vseh merodajnih činiteljev končno uresničili vse svoje velike načrte. V prijetno dolžnost si štejem, da se morem na tem mestu zahvaliti vsem, ki so nam pri našem delu pomagali: ravnatelju celjskega muzeja tov. Antonu Stupici, upravniku mariborske študijske knjižnice tov. Janku Glazerju, upravniku celjske študijske knjižnice tov. Vladu Novaku, rav- Osnutek za kostum plemiča: Schil- Osnutek za kostum Hermana II: ler. Marija Stuart. Bogdana Vreč- Krejt: Celjski grofje. Mija Jarčeva, kova. Sezona 1951-52 Sezona 1952-53 m Tehnično in administrativno osebje. Od leve proti desni sede: Pavla Gradišnikova (lasuljarka), Franjo Cesar (odrski mojster), Vera Košutnik-Aleksandrinova (administrativna tajnica), arh. Sveta Jovanovič (tehnični šef), Olga Puncerjeva (blagajničarka), Vinko Tajnšek (lasuljar), Ivan Jeram (mizarski mojster), v drugi vrsti stoje od leve proti desni: Silvo Duh (odrski delavec), Amalija Palirjeva (krojačica), Bogo Les (električar), Pavla Pristovškova (rekviziterka), Franc Mirnik (ekonom), Anica Novakova (šivilja), Franc Klobučar (odrski delavec), Konrad Faktor (odrski delavec), Anton Lešnik (mizar), v zadnji vrsti od leve proti desni stoje: Franc Arzenšek (odrski delavec), Jože Razgor (ključavničar), Jernej Razboršek st. (odrski delavec), Jože Gobec (krojaški mojster), Jože Hočevar (mizarski mojster), Marjan Snedič (hon. električar), Franc Jovan (kurjač), Jernej Razboršek ml. (odrski delavec) natelju ljubljanskega gledališkega muzeja tov. Janku Travnu, upravnikoma narodnih gledališč v Ljubljani in Mariboru tov. Jusu Kozaku in Jaru Dolarju ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali z nasveti in Podatki. Vsa oprema muzeja je bila izdelana v naših gledaliških delavnicah. Vsemu tehničnemu osebju, ki je z veliko ljubeznijo mnogo pripomoglo do intimne in tople notranjosti prostora, moja prisrčna zahvala — posebno pa se zahvaljujem mizarskemu mojstru Jožetu Hočevarju, odr-skemu mojstru Franu Cesarju in električarju Bogu Lesu. Naj bo naš gledališki muzej tudi poznejšim generacijam tako pri srcu_ kakor je bil nam, ki smo ga s spoštovanjem in ljubeznijo do Prejšnjih gledaliških pokolenj ustanovili! Ze v prvih početkih celjskega gledališkega življenja so tedanji politični činitelji — dasi se je zavest slovenstva v okviru avstrijskih kronovin šele porajala — pravilno spoznali in tudi javno poudarjali, da je slovensko gledališče v Celju revolucionarna institucija, pomembna za vse in ne samo za štajerske Slovence. V tem je pomen Jeretinove in zlasti Drobničeve igralske družine za zgodovino celjskega gledališča. Poizkusi čitalničarjev, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja nadaljevali Drobničevo pionirsko delo, so vzdržali kontinuiteto slovenskega gledališča vse do tistega časa, ko je z Narodnim domom, z ustanovitvijo Celjskega pevskega društva, s prihodom dr. Vladimira Ravniharja in pozneje Rafka Salmiča v Celje pognalo slovensko gledališče prve korenine, navezalo stike tudi z osrednjim gledališčem v Ljubljani. Odslej vidimo, da je postalo Celje tisto kulturno središče štajerskih Slovencev, ki je bilo v stalni zvezi z ljubljanskim slovenskim gledališčem. Pozneje, ko so po zlomu avstrijskega cesarstva padle pokrajinske meje, smo navezali poleg Ljubljane kulturne zveze zlasti z Zagrebom in njegovim gledališčem. Razume se, da smo bili zlasti z Mariborom v najintimnejših kulturnih odnošajih, posebno v dobi požrtvovalnega upravnika dr. Radovana Brenčiča. To prjsrčno sodelovanje med Celjem, Mariborom, Ljubljano in Zagrebom traja vse do današnjega dne, letos pa smo imeli kot goste prvič v svoji zgodovini Srpsko narodno pozorište iz Beograda, navezali pa smo stike tudi z vsemi novimi slovenskimi gledališči: Trst, Kranj, Postojna, Koper, Jesenice, Mestno, Šentjakobsko in Komorno gledališče v Ljubljani itd. Krleža: Gospoda Glembajevi. Režija: Raša Plavovič. Gostovanje Narodnega gledališča iz Beograda v sezoni 1953-54 ZAPISKI O CELJSKEM GLEDALIŠKEM LISTU 1946-1953 Ob prelistavanju slovenskih gledaliških listov postane tudi količkaj razgledan bralec pozoren na neko posebno lastnost, na katero v gledaliških listih ostalih evropskih narodov navadno ni naletel. Slovenski gledališki listi navadno niso samo informativni programi za obiskovalce gledališča, ampak težijo tudi za neko vsebinsko tehtnostjo. Slovenci namreč še nismo imeli večje samostojne gledališke revije (vsi dosedanji poskusi te vrste so bili skromni in kratkotrajni), zato so bili gledališki listi pri nas skoraj edina tribuna, v kateri so gledališki praktiki in teoretiki lahko pretresali splošne kulturne in strokovne probleme te veje slovenske umetniške dejavnosti. Tudi gledališki list celjskega gledališča v tem pogledu ni izjema, ampak celo precej tipičen primer. Ves čas, odkar izhaja, je bil živa in verna kronika, v kateri so ohranjeni dokumenti celjskih gledaliških prizadevanj po letu 1945, skrbno in ljubeče vokvirjeni v širšo Ijudsko-prosvetno problematiko celjskega mesta in vsega slovenskega naroda. Kako se zrcali razvojna pot celjskega gledališča v njegovem gledališkem listu? V prvi sezoni po osvoboditvi 1945—1946 celjsko gledališče še ni imelo stalnega gledališkega lista. Amaterska gledališka skupina je lahko nudila gledalcem samo gledališke programe, na las podobne lepakom, le včasih je na njihovi hrbtni strani lahko natisnila tudi kratek spremni člančič. Ob sedmi premieri te sezone, Gogoljevem Revizorju pa je izšel že program na štirih straneh, ki sicer še nima naslova gledališki list, a prinaša poleg dveh eklektičnih člančičev o Gogolju in njegovem Revizorju tudi kratek pregled gledališkega in ostalega kulturnega dela v Celju od osvoboditve do premiere Revizorja. Napisal ga je tedanji režiser Milan Stante. Ta prvi skromni zametek gledališkega lista, na katerem je označen že tudi njegov prvi urednik Gustav Grobelnik, je žal ostal v tej sezoni osamljen. Ob naslednjih premierah so mogli iziti spet le programi s priložnostnim člančičem na hrbtni strani (n. pr.: ob krstni predstavi Roševih Mokrodolcev 27. IV. 1946). 2e v naslednji sezoni 1946—1947 pa je uredniku Gustavu Grobelniku uspelo ob vsaki premieri izdati obširnejši program. To so po obliki, obsegu in vsebini že pravi gledališki listi, čeprav oficielno še ne nosijo tega naslova in še nimajo štetja. Ob devetih premierah je izšlo devet številk, ki tvorijo prvi letnik. To že ni več samo kronika, iz katere J^veš mimogrede tudi to, da je gledališka družina zamenjala ime Okrožno gledališče s točnejšo in privlačnejšo oznako Ljudsko gledališče, ampak Postane skrben vodnik v umevanje odrskih umetnin. Članki Fedorja Gradišnika, n. pr. »Deseti brat na celjskem odru nekdaj in danes« im Krstna predstava Cankarjeve farse Pohujšanje v dolini Šentflorjanski 21. XII. 1907«, pa so zaradi svoje memoarske dokumentarnosti zanimivi tudi za slovenskega gledališkega in literarnega zgodovinarja. V devetih številkah drugega letnika 1947—1948 je viden napredek uc le po obsegu, ampak še bolj po vsebini. To je po eni strani veren Dvorak: Rusalka. Rezija E. Rebolj. Gostovanje Opere SNG iz Ljubljane v sezoni 1952-53 v okviru festivala slovenskih gledališč odsev prizadevanja vsega gledališkega kolektiva po dvigu kvalitetne ravni njegovega dela, po drugi strani pa se je izkazala za plodno tudi urednikova pobuda, naj bi se gledališki list razvil v nekako glasilce vsega ljudskoprosvetnega prizadevanja v Celju. Viden izraz te središčne vlogo Ljudskega gledališča med celjskimi ljudskoprosvetnimi skupinami jo zadnja številka tega letnika, ki je izšla ob kulturnem tednu od 25.—30. aprila 1948. Iz zdrave težnje, navezovati sedanje gledališko delo na celjsko gledališko tradicijo, je začel nestor celjskih gledališčnikov Fedor Gradišnik v peti številki tega letnika objavljati »Zgodovino' celjskega gledališkega življenja«, ki izhaja v nadaljevanjih skozi vse naslednje letnike prav do danes. V tretjem letniku 1948—1949 pa je prekinilo organsko rast gledališkega lista varčevanje s papirjem. Samo prvi dve številki sta lahko izšli v istem obsegu kot prejšnje leto, naslednje štiri pa so se morale stisniti spet na pičle štiri strani. To je zavrlo urednikove težnje po objavljanju obširnejših člankov, zadovoljiti se je moral spet samo z informativnimi članki o vsebini uprizorjenih del in s kratkimi kroni-stičnimi beležkami. Četrti letnik se začenja z jubilejno številko ob stoletnici prve slovenske gledališke predstave v Celju. V tej in naslednjih treh številkah so poleg nadaljevanja Gradišnikove »Zgodovine celjskega gledališkega življenja« spet lahko našli svoje mesto tudi nekateri drugi članki iz 3^6 Budak-Rudolf: Metež. Režija: F. Žižek. Gostovanje SNG iz. Maribora v sezoni 1952-53 v okviru festivala slovenskih gledališč celjske gledališke in kulturne problematike. Sredi leta pa je spet posegla vmes ukinitev dovoljenja za natis gledališkega lista zaradi pomanjkanja papirja. Izhajali so spet samo programi na štirih straneh. Skromno nadomestilo za dkrčen obseg je brošurica »Ob petletnici ljudskega gledališča v Celju«, ki je izšla v enakem formatu ob koncu te sezone. Ob obračunu petletnega dela je še določneje kakor v prvi jubilejni številki tega letnika izražena potreba po profesionalizaciji celjskega gledališča in obnovi celjsko gledališke stavbe. Vsa sezona 1950—1951 stoji v znamenju tega pomembnega prehoda, ki se vemo zrcali tudi v petem letniku gledališkega lista. Na posebni avdiciji, izbrani ansambel novega poklicnega Mestnega gledališča odide-v Ljubljano, da si poglobi svoje gledališko znanje na posebnem tečaju. To vrzel, ki je trajala vso prvo polovico sezone, sta morali izpopolniti mariborsko in ljubljansko gledališče z gostovanji in preostali amaterji Z uprizoritvijo Nestroyeve veseloigre Utopljenca. Razumljivo je, da sta vsebina in obseg prvih šestih številk tega letnika gledališkega lista skromnejša kakor vsebina naslednjih petih, ki so izšle še do konca te sezone. Vzporedno z zraščanjem novega poklicnega jedra in še vedno potrebnega amaterskega dopolnila zraste tudi raven gledališkega lista na nekdanjo višino. Ta ^napredek je še bolj viden v naslednjem šestem letniku. Ansambel je že toliko napredoval, da ga je bilo treba dati v sezoni 1951—1952 v roko izkušenim, poklicnim režiserjem. Ker celjsko gledališče tedaj še ni imelo svojega stalnega režiserja in umetniškega vodje, je moralo za uprizoritev zahtevnejših del poklicati na pomoč režiser j e-goste iz Ljubljane in Maribora. Zahtevnejši repertoar, večji krog sodelavcev in bolj sistematično delo v gledališki družini se spontano odraža v številnejših in še skrbneje napisanih člankih. Raven celjskega gledališkega lista se je s tem letnikom, ki je ob koncu leta dobil tudi naslovni list in kazalo, zelo približala ravni gledaliških listov v Mariboru in Ljubljani, ki imajo že daljšo tradicijo. Z amatersko vnemo in vztrajnostjo ter organizatorno sposobnostjo je urednik premostil že omenjene težave, tako da je celjski gledališki list kot edini provincialni izhajal skozi vsa ta leta nepretrgoma. Njegova publicistična razboritost je olajšala prehod v naslednje leto, ko je prešlo uredništvo v roke poklicnega gledališkega človeka. Z radikalnejšo profesionalizacijo gledališča, ki je s sezono 1952/53 dobilo dva stalna poklicna režiserja ter poklicnega dramaturga in umetniškega vodjo, se je moral spremeniti tudi karakter gledališkega lista. Novi urednik, dramaturg Lojze Filipič je dvignil celjski gledališki list skoraj na raven male gledališke revije. Njegovi članki o uprizorjenih novih delih in njihovih avtorjev niso le prigodno informativni, ampak pravi dramaturški eseji. Že v tem, zlasti pa še v naslednjem letniku je objavil nekaj člankov, v katerih je s pogumom in pošteno prostodušno-stjo načel vrsto vprašanj ne le celjske temveč tudi vse slovenske gledališko in kulturne politike. (Ti članki so v ozki zvezi z njegovim člankom »Slovenska dramaturgija 1953«, ki je v nadaljevanjih izhajal v lanskem letniku Naših razgledov). K pestri in bogati gledališki ter literarno kritični vsebini so prispevali tudi številni drugi pisci, med njimi na primer Branko Gavella, Bratko Kreft, Janez Potrč, Matej Bor, Tine Orel. Urednikovi razgledi po domačem in tujem gledališkem dogajanju so pridobili celjskemu gledališkemu listu sloves najbolje informiranega slovenskega gledališkega glasila. Čeprav se je list razvil iz Ijudskopro svetnega glasnika v izrazito gledališko glasilo, pa je zaradi svežine in žlahtne poljudnosti še vedno mikaven ne le za gledališkega strokovnjaka, ampak za zelo širok krog bralcev in tvori doher most med gledališčem in njegovim občinstvom. Teh sedem letnikov celjskega gledališkega lista ni nikaka zaključena celota, kajti v sedmem letniku dosežena raven teče brez presledka v isti smeri dalje tudi v letošnjem, osmem letniku. V tej pestri in razgibani vsebini pa je še vedno našla mesto tudi vez s celjskim gledališkim izročilom. Se vedno se nadaljuje Gradišnikova »Zgodovina celjskega gledališkega življenja«. To ni kak memoarski spis, ampak skrbno nakopičeno gradivo za zgodovino slovenske gledališke in kulturne dejavnosti v Celju od srede devetnajstega stoletja dalje. V široko zasnovani, v nadaljevanjih izhajajoči »Zgodovini...« je obdelal doslej komaj prva leta dvajsetega stoletja V slavnostni številki ob otvoritvi nove gledališke hiše, pa je objavil strnjen »Pregled gledališke tvornosti v Celju od prvih začetkov leta 1849 do 1953«. Tako je nestor celjskih gledališčnikov tudi v gledališkem listu ovekovečil svojo vlogo povezovalca med celjsko amatersko gledališko tradicijo in sedanjim poklicnim gledališčem. Vlado Novak Marica Nachtigall-Slavčeva, ki je gostovala v glavni vlogi pri otvoritvi Narodnega doma leta 1897 BRANKO GOMBAČ MLADINSKE IGRE NA CELJSKEM ODRU Kljub dolgoletni gledališki tradiciji v Celju nikjer ni najti zapiskov ali kakršnega koli poročila, ki bi nam povedali, da se je v razdobju od prve slovenske gledališke predstave, 16. septembra 1849, pa do konca stoletja vršila kakšna mladinska predstava. Po letu 1890, ko je Čitalnica za nekaj let prekinila z delom in se je kulturna tišina spremenila v ogorčen boj za slovenski narodni hram v Celju, najdemo v celjski »Domovini« nekaj mest, ki govore o mladinskih igrah. Te igrice so obravnavale pravljične motive, postavljene na strogo versko ■ osnovo in so jih uprizarjale šolske sestre. Igrali so jih šolarji ob raznih cerkvenih praznikih, ob različnih obdarovanjih ubožnejših otrok itd. Nekaj tekih prizorov so organizirali tudi Sokoli, tradicionalno o Miklavžu in Božiču. Toda, niti prvih niti drugih ne moremo šteti v gledališko zgodovino, v verigi gledaliških predstav od »Županove Micke« (1849) do »Matička« (1954). Prizori v šoli šolskih sester so imeli predvsem versko-političen značaj, šele za tem se je nekje javljalo poslanstvo gledališča. Na zunaj so imele igrice res pravljičen motiv, ki je mlada življenja Privabljal, jih zabaval in jim seveda tudi odvzemal smisel za realno gledanje na svet in njegov razvoj. Iz vsebine so v poljudnih legendarnih zapletljajih govorila verska načela in nauki Šolske sestre so imele pri vzgoji otrok v tem času prvo in najglavnejšo besedo, ki so jo oblikovale v smislu nazadnjaškega katoliškega duha. Njihov teater je bil najpri-kladnejša oblika za pristop k mladini in so se ga vestno posluževale. Sokolske igrice pa so bile več ali manj na hitro spisani prizori, ki so služili za poživitev tradicionalnih in enoličnih Miklavževih »prihodov nf zernlic><<, brez kakršnih koli hotenj po odrskem izživljanju, odrsko-gledališki organizaciji ali slično. Prav gotovo je, da so se slične igrice uprizarjale v Celju že pred letom 1890. Potrebno bi bilo — seveda čisto iz zgodovinskih ozirov — tudi to stran celjskega gledališkega življenja pregledati in obdelati ter prikazati omenjene vplive na splošni kulturni razvoj. Saj je ravno za naše mesto tako zanimivo in značilno, da se je katoliška teatrska dejavnost razvila iz teh pravljičnih enodejank med obema vojnama v močno gledališko organizacijo, s stalnim sezonskim repertoarjem. Ta organizacija je v glavnem tudi nadaljevala gledališko poslanstvo, po razpustu Dramatičnega društva leta 1936, in ostala ena od oficialnih gledaliških družin vse do vdora okupatorja leta 1941. Z otvoritvijo Narodnega doma, leta 1897, so dobila zatočišče napredna slovenska društva. »Slovensko delavsko podporno društvo«, »Celjsko pevsko društvo«, »Sokol«, »Slovensko kolesarsko društvo« itd. Gledališka dvorana, z dokaj urejenim odrom — dolgoletne sanje celjskih gledališčnikov — sta dala pobudo za začetek rednega gledališkega dela. Organizator kulturnega življenja v Celju, mladi dr. Vladimir Ravnihar, je ustvaril s stalnim ansamblom vse pogoje za nemoteno gledališko delo. Na oder so prišla celovečerna dramska dela. Celjski gledališki ljudje so pričeli vestno opravljati nalogo, ki jim je bila zaupana: buditi, dvigati ir. utrjevati slovensko narodno zavest. Kljub stalnemu repertoarju pa zasledimo vse do začetka prve svetovne vojne samo eno mladinsko delo. To je bila Gdmerjeva »Sneguljčica« M. Jelenova (Lizika), C. Velušček (Mrvar), S. Perc (Gašper), B. Verbni-kova (Hudamora), L. Verderber (Briljantin), Pogačnik (Peter), od desne proti levi. ■— VJuchner-Cesar: Pastirček Peter in Kralj Briljantin. Režija: A. Sadarjeva. Sezona 1932-33. Dramatično društvo James Goetz-Miheličeva: Dedinja. Režija J. Babič. Gostovanje SNG iz Trsta v sezoni 1952-53 v okviru festivala slovenskih gledališč v prevodu Frana Gestrina. Režiral jo je režiser in igralec Dramatičnega odseka Fran Perdan, premiera pa je bila 2. februarja 1900. O podrobnostih predstave ni ohranjeno nobeno poročilo, razen golega datuma v zapisniku redne seje Dramatičnega odseka. Časopisna poročila pa so na žalost nedosegljiva, ker so nekateri letniki celjske »Domovine« uničeni. Iz zagate nam je pomagala ena najstarejših slovenskih igralk, Marica Nachtigall-Slavčeva, ki je v omenjenem delu gostovala v vlogi Sneguljčice. Tudi ob otvoritvi Narodnega doma je igrala glavno žensko vlogo v enodejanki Vrchlickega » V Diogenovem sodu«. Marica Slavčeva so prav dobro spominja obeh gostovanj, toplega sprejema pri Celjanih, prav posebno pa nemčurske drhali, ki je pri obeh predstavah s kamenjem napadla slovenske igralce. Sama pravi naslednje: »Tudi mi »stara garda«, ki smo živeli v mnogo težjih finančnih razmerah, (saj smo imeli plačo le šest mesecev, ostalih šest pa smo bili brez »gaze«), smo znali kaj žrtvovati za teater in slovensko besedo, ki se je takrat morala šele boriti za svoj obstanek in prostor na odru. Prav zato je prišlo do nemških demonstracij; Nemci so se zavedali, da se krepi in raste narodna slovenska zavest. Podobni prizori so se odigravali tudi med predstavo »Sneguljčice«. (Igralce so morali tudi pri predstavi »Sneguljčice« zaščititi mestni policaji, zaradi napada nemškutarjev pred Narodnim domom. G. B.) »Zopet me je povabila Čitalnica. Za predstavo sem prinesla seboj tudi kostume za kraljico in dvorne dame.« Kraljico jo igrala Ernestina Kalanova, princ je bil Ravnihar, lovec pa Rafko Salmič, sodelovala je tudi Meta Baševa, drugih se Slavčeva ne spo- Vera Založnik, igralka in režiserka mladinskih predstav minja. Palčka pri tej predstavi je igral tudi Fedor Gradišnik, sedanji upravnik Mestnega gledališča. »Predstavo je vzorno zrežiral F. Perdan, uspeh Sneguljčice je bil popoln« — zaključuje Slavčeva svoje spomine na gostovanje. In toliko tudi sedaj vemo o prvi mladinski predstavi V Celju. »Slovensko žensko izobraževalno društvo« se je pred začetkom vojne nekoliko ukvarjalo z dramatiko, vendar delo na tem področju ni presegalo njega splošnih dobrodelnih namenov, v čigar okviru je prirejalo razne enodejanke in prizore. V štiriletno kulturno tišino', med katero je jemala slovo Avstro-ogrska monarhija, je stopilo Dramatično društvo z močno gledališko tradicijo v upanju na skorajšnje nadaljevanje kulturnega poslanstva. Obračun uprizorjenih iger mladinskega značaja pa je bil dokaj pičel, ena sama predstava za mladino z okoli 600 obiskovalci. Po letu 1918 je novi odbor pod predsedstvom Ivana Prekorška dal v program Mestnega gledališča, oziroma Dramatičnega društva, tudi mladinska dramska dela. Vzgoja mladega gledališkega kadra je bila zaupana takrat že znani Celjanki, igralki Veri Založnikovi. Bila je ena izmed onih moči Dramatičnega društva, ki je prijela za delo povsod, kjer so potrebovali požrtvovalnih in nesebičnih rok. Založnikova se je priključila celjskim gledališčnikom že leta 1912, ko sta se z možem Ignacijem preselila iz Slovenske Bistrice v Celje. Ljubezen, voljo do igranja in prirojen talent je prinesla seboj. Prišleca sta bila med prvimi igralci in organizatorji tamkajšnjega diletantskega odra v Čitalnici. Bistričani so obžalovali izgubo igralcev, posebno Založnikove, ki je že v osnovni šoli bila med dobrimi recitatorkami, pozneje pa nepozabna »vedno vesela in hudomušna primadona« malega štajerskega mesteca. Rodila se je v Slovenski Bistrici 24. februarja 1888. Tako vidimo, da je preteklo celih štiriindvajset let, predno je prišla nekoliko v »svet«, sicer samo do Celja, kar pa je zanjo pomenilo v igralskem in režiser- Angela Sadarjeva, igralka in režiserka mladinskih predstav skem pogledu napredek. Do leta 1914 je nastopala pod režisersko taktirko Rafaela Salmiča in Josipa Moleka. Po vojni je prvi globlje zaoral gledališko ledino v Celju režiser in igralec Milan Skrbinšek, ki je postal v drugi polovici sezone 1919-20 upravnik Mestnega gledališča. V skrbi za razvoj gledališča je organiziral Dramatično šolo, v katero je vključil vse mlajše moči Dramatičnega društva. S talentirano in strokovno sposobno skupino igralcev in igralk je hotel postaviti osnove bodočemu poklicnemu gledališču. Idealna zamisel zaradi objektivnih težkoč ni bila izvedena, pač pa je vzgojil Skrbinšek vrsto poznejših pomembnih igralcev, Milana Košiča, ki smo ga poznali kot režiserja in igralca tržaškega gledališča, Angelo Sadarjevo in Marijo Jurmanovo poznamo s celjskih desk, Mira Testenova in Vera Založnikova sta postali kasneje članici mariborskega gledališča. Tako je Založnikova dobila v Dramatični šoli in pri režijah Milana Skrbinška potrebno strokovno izobrazbo, ki si jo je kasneje v nastopih pod režijskim vodstvom Rada Železnika, Vekoslava Jenka, Stanka Gradišnika, Saše Pfeiferja in Fedorja Gradišnika še utrdila. Z režijo se je Založnikova začela ukvarjati že pri »Slovenskem ženskem izobraževalnem društvu«. Seveda štejemo te režije v strokovnem Pogledu, bolj za aranžiranje prireditev, kot pa za pravo režijo. Toda indi to je bila praksa, ki ji je kasneje prav dobro služila. 7. in 8. decembra 1919 je stopila z mladino prvič na oder Mestnega gledališča. Uprizorila je v enem večeru dvoje del, in sicer znani pravljici »Tmjul-cico« in »Pepelko«. Deli je dramatizirala sama. »Pepelko« je spisala v dveh, »Trnjulčico« pa v štirih slikah. Gledališče je bilo obakrat »na-bito polno, igrice so bile uprizorjene z najboljšim uspehom,« kakor Je poročala celjska »Nova doba«. Rokopisi iger se niso ohranili. Zanimivo ' bilo primerjati te dramatizacije z nemškimi originali, oziroma dramatizacijami. Založnikova namreč sama pravi »da se je le v glavnem Klabund-Zupančič: Krog s kredo. Režija: H. Košak. Gostovanje Gledališča za Slovensko Primorje iz Postojne v sezoni 1952-53 v okviru festivala slovenskih gledališč držala nemških del.« Po prvem dobrem sprejemu pri občinstvu se je lotila takoj Gdrnerjeve »Sneguljčice«, v istem prevodu kot jo je režiral Fran Perdan 1900. leta. S »Sneguljčico« je vzbudila pri občinstvu še več zanimanja. Premiera je bila že 11. januarja 1920. Kraljico je igrala sama in je »izvrstno pogodila vlogo hudobne in zavidne kraljico — mačehe.« Tončka Mirnikova je igrala Sneguljko. O Založnikovi je »Nova doba« pisala naslednje: »Gospej Založnikovi gre najlepša zahvala za njen trud in njeno plemenito delo, katero posveča eni najvažnejših nalog v razvoju naše mladine. Srečni otroški obrazi in zadovoljstvo starejših, so bili dokaz sijajno uspele predstave.« Se eno mladinsko predstavo je zrežirala Založnikova, in sicer pravljično igro »Janko in Metka«, ki jo je tudi spisala sama. Znano zgodbo pa je nekoliko spremenila. Iz dobrih in ubogljivih otrok je napravila neubogljiva, ki sta sama brez dovoljenja staršev odšla v gozd. Za kazen sta prišla v roke hudobni čarovnici. Rešil ju je pes — začaran kraljevič, zato ker je Metka lepo ravnala z njim. Založnikova je igrala čarovnico, Ervin Mejak lovca, prvi palček je bil Samo Salmič, sin režiserja Rafaela Salmiča. V tej igri je nastopil svojo igralsko pot tudi igralec in režiser mariborskega gledališča Danilo Gorinšek, igral je vlogo začaranega psa. Izven Dramatičnega društva je Založnikova naštudirala s celjskimi dijaki, Jurčič-Govekarjevega »Desetega brata«, Gogoljevo »Ženitev« in Halbejevo »Mladost«. 35*1 Po Janku in Metki ni bilo mladinskega dela na oder do 19. decembra 1922, ko je Saša Pfeifer, postavil na oder Drinkler-Zupančičevega "Krojačka junačka«. Delo je bilo že prej uprizorjeno na ljubljanskem odru in je bilo za zmogljivost Mestnega gledališča v tistem času precej kočljiva zadeva. Toda ob režiji Pfeiferja, tisti čas vodilne osebnosti v gledališču, je vsakdo pričakoval uspeh. Zgodilo pa se je prav nasprotno. Pravljično sceno, ki je presegala zmožnosti razpoložljivega tehničnega kadra in predvsem gledališke blagajne, si je zamislil režiser sam. V dejanje je vpletel tudi balet in petje. S svojo zamislijo je hotel napraviti korak naprej. Toda ni gradil, oziroma nadaljeval dela Založnikove, želel je več, a napravil manj. Prejšnje mladinske igre v režiji Založnikove so se odlikovale v neki premišljeni umirjenosti, brez prevelikih tehničnih zahtev. Delo je gradila na igralcih in odnosih med njimi. Način dela, ki ga je imela sama s seboj, je oživljalo tudi v režijah. Rezultat takega dela je bila solidno izvedena predstava, brez večjih spodrsljajev v igralskem ali. tehničnem pogledu. Pfeiferju, ki se ga Celjani še prav dobro spominjajo, bodi kot organizatorja, igralca ali režiserja, se prva mladinska režija ni posrečila. Po premieri sta se v celjskem listu pojavili dve kritiki, po vsebini povsem nasprotni. Prva je hvalila in pripisovala režiji in igri splošen napredek in uspeh. Drugo, precej obširno poročilo, pa je napisal Pfeiferjev sodelavec, režiser in igralec Stanko Gradišnik. Gledal je kolegovo režijo z druge plati. Kot praktika ga zunanji pomp predstave ni presenetil. Po temeljiti analizi je režijo in igro ostro grajal in pristavil h koncu, »da predstava ni imela režiserja,« da so »govorili v dialektu, ki ne spada na celjski oder« itd. Po Gradišnikovih besedah lahko smatramo, da je vodstvo Celjskega gledališča postavljalo vedno Osnutek za sceno: Forster: Robinzon ne sme umreti, inž. arh. Miloš Hdhnjec. Sezona 1952-53 ostrejše zahteve glede uprizoritev, tako v igralskem, kot v jezikovnem pogledu. Iz tega lahko sklepamo, da Pfeiferju s to režijo ni uspelo dvigniti nivoja mladinskih uprizoritev na stopnjo ostalih svojih režij, kljub temu, da so sodelovali skoraj vsi člani Dramatičnega društva. Več uspeha je imel s svojo drugo pravljično igro Oskarja Riessa »Zakleti princ«. Delo je verjetno prevedel Saša Pfeifer, kar pa za gotovo ni mogoče trditi. Premieri je prisostvoval tudi pisatelj. To delo je bilo spisano s precejšnjimi scenskimi in igralskimi zahtevami, kar je seveda zelo ugajalo Pfeiferjevemu temperamentnemu značaju. Zgodba je kot pravljica zelo zanimiva. Seveda je osnovni konflikt tak kot v vsaki pravljici; boj za zmago med dobrim in zlim. Iz poročil je možno razbrati, da je avtor v ta osnovni konflikt vpletel vrsto zanimivih prizorov, tako iz sveta dobrote, kot zlobe, dodal prvemu ples, glasbo in petje, zlobi pa pomagal do veljave z grmenjem in treskanjem in končno s smrtjo. Predstavnika obeh čednosti sta postaran medved — začaran kraljevič in hudobni pritlikavec z dolgo brado. Pritlikavec je iz hudobije začaral kraljeviča v medveda, ki nato v temnem gozdu sredi zime išče zavetja. Najde ga pri ubogi vdovi z dvema lepima dekletoma. Vso zimo skrbe zanj, na pomlad pa zopet odide v gozd, kjer domuje tudi pritlikavec, ki se medveda ogiblje. V gozdu so seveda tudi vile. Mala Lilijana nosi v gozd medvedu medu in tudi pritlikavcu pomaga, katerega so ribe, ki jih je lovil, skoraj potegnile v vodo. Odgnala je tudi hudobnega krokarja, ki ga je napadel. Pritlikavec pa je dekličino dobroto nagrajeval z nagajivostjo. Končno le dobi medved — kraljevič pritlikavca J. Škof (Zebko), R. Lešnik (Matjaž), M. Goršičeva (Kačurka), N. Božičeva (mati), M. Flajsova (Alenčica), stoje od leve proti desni. — Roš-Gorinšek: Desetnica Alenčica. Režija: B. Gombač. Sezona 1951-52. Mestno gledališče in ga s šapo uniči, sam pa se spremeni zopet v kraljeviča. Sledi seveda, kot ob vsakem takem koncu, srečna vrnitev in skupno srečno življenje. Iz zgodbe razberemo precej dejanja, ki ga je topot Pfeifer skrbno izvedel. Vdovo je igrala Ela Kalanova. Dekleti sta bili Hana Mirnikova in Angela Sadarjeva, pritlikavca je igral Milan Košič, na medveda »ki je bil res pravi pravcati medved« pa so v poročilih pozabili. Ton poročila v Novi dobi (29. januarja 1924), je bil ob Pfeiferjevi režiji povsem drugačen. »Režija je spretno izrabila vse pravljične efekte, ki jih nudi igra. Tudi oder je bil dobro opremljen. Cela predstava je vsestransko uspela, skratka, praznik za male in velike, obenem živ poziv upravi, da bi se morala s podobnimi prireditvami, bolj pogostoma spominjati malih.« Zadnje besede so bile v razvoju Dramatičnega društva aktualne vso dobo, toda nič boljše ni bilo na drugih slovenskih odrih. Vprašanje resne režije mladinskih del je ostalo odprto do sezone 1927-28, ko je Prevzel mesto upravnika Mestnega gledališča, režiser in igralec Valo Bratina. Med tem časom še dogodek okoli mladinske režije z Elo Kalanovo. To režijo bi tudi lahko imenovali ponesrečen poizkus režije brez režije. Kalanova, ki je bila do tedaj samo igralka Dramatičnega društva, je v sezoni 1924-25, nekako bolj na zahtevo, kot z voljo, prevzela režijo Ertler-Cernejeve pravljične igre »Maček v škornju«. Premiera je bila Osnutek za sceno: Žmavc: Izven družbe, inž. arh. Mirko Lipužič. Sezona 1952-53, III. dejanje 24. marca 1925. Brez režijskih izkušenj, sicer s precejšnjo igralsko prakso, se je Kalanova lotila režije. To pa je bilo premalo za uspeh. Poglejmo, kaj pravi poročevalec celjske »Nove dobe« (31. marec 1925): »Mladinskih iger naraščaj zelo pogreša, vendar je treba pomniti zlasti eno: Mladinskih iger se na odru ne sme bagatelizirati. Predstava je dosezala prilično višino srednje dobre generalke in naj služi kot primer, kako se ne sme reproducirati odrskih del.« Valo Bratina je prispel v Celje 1. septembra 1927. Začel je z dobro prerrlišljenim načrtom, tako v organizacijskem kot v repertoarnem pogledu. V program je postavil točko »ljudski repertoar in otroške predstave.« Za mladinska dela je hotel Bratina slovenskega avtorja, pri čemer je imel skromno izbiro treh pisateljev, Pavla Golijo, Frana Milčinskega in Jaka Špicarja. Izbral je dela prvih dveh in sicer, Goljevo božično igro »Peterčkove poslednje sanje« in Milčinskega pravljično realistično mladinsko igrico »Mogočni prstan«, ki je bila do takrat že uprizorjena na obeh slovenskih poklicnih odrih. To delo pa ni najboljše izmed šesterih, ki jih je napisal Milčinski. Na celjskem odru sta bila uprizorjena samo še »Volkašin« in »Cigani«. »Mogočni prstan pomeni zaradi svojih smeri v dogajanju pravljičnega sveta in modeme vsakdanjosti precej trd oreh režiserju in igralcem. Vzkladiti igro med tema dvema smerema, ne da bi motilo mlado publiko, ki gleda vsako smer zase in ji je pri tem pravljična motiv ljubši, je skoraj nemogoča. To se je pokazalo že pri krstni predstavi v ljubljanski Drami 30. novembra 1930. Bratina je šel svojo pot in ni ločil teh nakazanih smeri, ampak si je delo zamislil in izvedel povsem pravljično. Pri tem mu je »fantastična scena v lastni zamisli pomagala pri uspehu, vzbudila pa pri kritiku strah,« da ne »odrečeta naenkrat bidžetna mogučnost in celjski oder kot tak.« Malega Stanka je igral talentirani Luci Verderber, v ostalih vlogah pa so nastopili Saša Pfeifer, Angela Sadarjeva, Branko Zemljič, Stanko Perc, Fran Čepin, Zabkarjeva, Sončeva in drugi. Že 26. decembra 1927 je prišla na oder Goljeva božičnica »Petrčkove poslednje sanje«. Golia je bil do takrat in je ostal še danes najsvetlejši uprizarjani avtor mladinskih del. Do predstave v Celju, je bilo to delo, od premiere leta 1922, odigrano samo v Ljubljani 33 krat v režiji Osipa Šesta in v Mariboru 6 krat v režiji Josipa Koviča. Uspeh uprizoritev na obeh poklicnih odrih je najbrž zmamil tudi Bratino, da je pravljico uprizoril v Celju. Delo je doživelo dve reprizi. Zanimivo je, da je glavno vlogo igral Fedor Gradišnik mlajši in pokazal »talent in upanje, da bo ostal odru zvest kot oče.« Zal je bil ta nastop na deskah boginje Talije njegov prvi in zadnji. Boginja moči in vztrajnosti, ponosna Olimpia, ga je sprejela v svoje območje, in ji je zvest še danes. Z vstopom Angele Sadarjeve v režijsko obrt se začne in konča zadnje obdobje Dramatičnega društva in tudi uprizarjanja mladinskih iger v njega okviru. Pomanjkanje režiserjev, ki bi bili pripravljeni ukvarjati se z mladino, je prisililo vodstvo društva, da so se obrnili do igralke, v zasebnem, življenju pa učiteljice, Angele Sadarjeve. Kakor se Osnutek za kostum Alenke. Seli-škar-Filipič: Bratovščina Sinjega galeba. Tatjana Terček. Sezona 1953-54 je lotila Sadarjeva vseh vlog, ki jih je dobila v študij, bodisi velikih ali malih, in obojih je mnogo odigrala, z vso ljubeznijo in spoštovanjem, tako se je s posebno predanostjo lotila tudi režije. Svojo privrženost gledališču dokazuje še' danes kot požrtvovalna članica amaterka pri poklicnem gledališču. Angela Sadarjeva je v celjski gledališki tradiciji osebnost, ki ji gledališka zgodovina dolguje vso pozornost. Skromna in tiha, toda z veliko voljo in čutom do odrskega udejstvovanja se je leta 1919 vključila v Dramatično društvo. Obiskovala je igralski tečaj pri Milanu Skrbinšku, potem pa hitro napredovala od vloge do vloge. Poleg Marije Jurmanove, Vere Založnikove in obeh sester Mirnikovih, je sprejemala v novi pomlajeni dobi Dramatičnega društva, dediščino Kalanovo, Gregorinove in Melanije Sernečeve. Po vseh pravilih razvoja, je sprejemala dediščino in jo trdno spojila z osebnim dolgoletnim gledališkim delovanjem, v telo celjske gledališke tradicije. Danes v novi eri poklicnega gledališča, pa prenaša bogate izkušnje, predvsem pa ljubezen in spoštovanje do gledaliških desk, mlajši generaciji. Njena prva režija je bila Špicarjev »Pogumni Tonček«, čigar premiera je bila 20. decembra 1931. »Nova doba (1. januarja 1932) je zapisala, da sta »režija kot igra bila vzorna; Sadarjeva se je poglobila popolnoma v otroško dušo in v pravljični svet.« V sezoni 1932-33 je prišel zopet na vrsto Golia, topot z »Jurčkom« tudi v režiji Sadarjeve. Da se je Golia tudi v Celju priljubil mladi in starejši publiki, sta dokaz dve popolnoma razprodani dvorani in pa zelo ugodno pisana kritika v lokalnem listu in nekaterih centralnih dnevnikih. Naslovno vlogo je zopet igral L. Verderber, v ostalih pa so poleg Sadarjeve nastopili še Kranjčeva, Pogačnik, Jelen, Verbnikova in drugi. Po letu 1929 se je v Dramatičnem društvu, zaradi političnega vmešavanja takratne oblasti v notranje delo gledališča — repertoar — začelo požrtvovalno delo nekoliko krhati. Dramatično društvo je pričelo preživljati krizo. Rešil jo jo v sezoni. 1932-33 Milan Košič, z organizacijo Celjskega studia, v katerega so se vključili vsi napredno misleči celjski gledališki delavci. Enotni pod umetniškim vodstvom Košiča in njegovih najožjih sodelavcev, Fedorja Gradišnika, Saše Pfeiferja, Cirila Debeljaka, Franceta Freceta, Jožka Jurača in drugih, so se uprli političnemu pritisku. Zabeležili so s kvalitetnimi predstavami na prostem, v Mestnem parku, in v dvoranah, uspeh in višek v dejavnosti celjskega gledališkega razvoja. Želja s tem postaviti tudi Dramatičnemu društvu trdna tla, saj so vsi njegovi člani aktivno sodelovali, se ni uresničila. Dramatično društvo je moralo prenehati z delom. V tem obdobju sta režirala Sadarjeva in Košič vsak dvoje mladinskih del. 15. junija 1933 se je vršila premiera Wuchnerjevega »Pastirčka Petra in kralja Briljantina« v režiji Sadarjeve. Petra je igral Pogačnik, Briljantina znani Verderber, Nančo Sadarjeva, Ciril Velušček Mrvarja. Sezona 1933-34 je potekala pod umetniškim vodstvom Milana Košiča, ki je režirai pravljico v dveh slikah z naslovom »Peklensko brezno« 'n Goljevo igro »Princeska in pastirček«. »Brezno« so igrali na Miklavžev večer 5. decembra 1933, kar zvemo iz kratkih poročil. O pisatelju in zgodbi pa ne vemo nič točnega. 4. marca 1934 pa je bila premiera pravljice »Princeska in pastirček«. Košič sam je igral lovca, kuharčka Breda Rajhova, pastirčka pa Verderber Luci. Do razpusta Dramatičnega društva beležimo samo še mladinsko predstavo v režiji A. Sadarjeve, Kastnerjevo igro »Pikica in Tonček«, in to 11. junija 1936. To je bil zadnji nastop ansambla Dramatičnega društva, ki je moralo po zaslugi klerikalnega tabora kloniti in se umakniti v zatišje. Dramatično društvo je prenehalo z delom. Novo vodstvo gledališča je organiziralo stalna operna in dramska gostovanja obeh slovenskih poklicnih gledališč. Dvorano in oder je oddajalo domačim društvom in šolam za razne slavnosti. Kontinuiteta gledališkega razvoja v Celju je za več let prenehala. Arhiv in bogata garderoba sta na zaprašenem podstrešju Celjskega doma pričakala okupatorja, ki ju je popolnoma uničil. Z novim poletom in popolnoma drugačnimi pogledi na umetniško ustvarjanje, so se celjski gledališčniki lotili obnovitve gledališkega življenja po letu 1945. Bilo je ustanovljeno Okrožno gledališče, v katerem so se zbrali celjski igralci in igralke, ter pričeli z rednimi predstavami v Narodnem domu. V tem času se ie seveda bistveno spremenil odnos do vzgoje mladine. 2e v prvih mesecih po osvoboditvi, je Okrožni odbor Ljudske prosvete na enem izmed zasedanj postavil zahtevo po organizaciji mladinskega gledališča. Toda šele v sezoni 1946-47 pride s pomočjo odbora Ljudske prosvete do prve mladinske predstave v okviru Okrožnega gledališča. Vodstvo je za čas po kapitulaciji okupatorja K. Golob, Š. Švegl, V. Durinijeva. — Roš: Ušesa carja Kozmijana. Sezona 1948-49. Krstna predstava. Ljudsko gledališče Umetniški ansambel z upravo, gledališkim svetom in predsednikom Sveta za kulturo in prosveto mesta Celja prof. Antonom Aškercem v sezoni 1953-54. — Prof. Anton Janežič (član gledališkega sveta), prof. Tine Orel (predsednik gledališkega sveta), prof. Anton Aškerc, Fedor Gradišnik (upravnik MG), Balbina Battelino-Baranovič (režiserka), Lojze Filipič (dramaturg), prof. Vlado Novak (član gledališkega sveta), Milan Brezigar (igralec), sede od leve proti desni — Slavko Strnad (igralec). Avgust Sedej (igralec-amater), Neda Sirnikova (igralka), Marija Gor-šičevc. (igralka), Angela Sadarjeva (igralka-amaterka), Bogdana Vrečkova (igralka), Nada Božičeva (igralka), Cveto Vernik (igralec-amater), Vlado Novak (igralec), Tone Zorko (igralec-amater), stoje nižje od leve proti desni — Marjanca Horvat-Krošleva (igralka), Tone Vrabl (igralec) in inspicient-amater), Pavle Jeršin (igralec), Branko Gombač (režiser), Janez Škof (igralec), Ana Golob (igralka-amaterka), Peter Božič (inspi-cient in igralec), Janez Albreht (igralec), Milan Krašovec (igralec-amater), stoje višje zadaj od leve proti desni. — Na sliki manjkajo: Andrej Hieng (režiser), Gustav Grobelnik (igralec-amater), Minca Jerajeva (igralka) in. Franc Mirnik (igralec-amater) in rojstva nove države, pravilno izbralo Pavla Golije »Triglavsko bajko«. Le-ta naj bi vlila mladim srcem vero v novo nastalo domovino, vero v bratstvo med narodi, vero v pridobitve narodne borbe. Mlada življenja je bilo treba popeljati v mislih v svetlo prihodnost, iztrgati jih iz mračne preteklosti, »razočaranja, trpljenja in križevega pota«, kar je Golijevc, živo in zanimivo delo, v polni meri storilo. Mladina in odrasli so predstave toplo sprejemali in samo v Celju sedemkrat napolnili dvorano kina Metropol. 13. oktobra 1946 pa so gostovali tudi v SNG v Mariboru, kar je pomenilo za Okrožno gledališče lep uspeh. Delo je postavil na oder eden prvih igralcev Okrožnega gledališča Milan Stante. Puget-Kosmač: Srečni dnevi. Režija: M. Mahnič. Gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane v sezoni 1952-53 v okviru festivala slovenskih gledališč Igrali pa so: Angela Sadarjeva, Bogdana Vrečkova, Sonja Rakuševa, Gustav Grobelnik, režiser in drugi. Sovjetofilska doba, čas slepega posnemanja ruskega razvoja in navad, je pustila tudi v kulturnem razvoju tega časa pri nas svoje sence. Naši gledališki repertoarji so bili prenatrpani z deli sovjetskega porekla. V ruskih delih smo iskali slovenskega človeka in »slovenski realizem«. Seveda so bile nezaželjene v repertoarjih tudi pravljice. Moda so bile »realistične« igre za otroke, v katerih so se otroci med seboj vojskovali in bili, se streljali in zmerjali; vse seveda v »pravem duhu«, z mislijo na velikega osvoboditelja iz vzhoda. Ena najboljših Goljevih iger je bila nasilno cepljena in predelana na aktualne teme časa, da se je najbrž sam pesnik zjokal nad iznakaženim delom. Ljubljanski osrednji oder se je v tem pogledu najbolj spoštljivo vedel po modi, saj so z njega spregovorila tri dela sovjetskega izvora (Veliko potovanje, Mucin dom, Striček Mraz). Uprizoritve so doživele bolj slab odziv pri publiki. Celjsko Okrožno gledališče in kasneje Ljudsko gledališče je hodilo v tem pogledu svojo pot. Uprizorilo je samo eno delo sovjetskega porekla in to 27. aprila 1949 Mihalkovo »Posebno nalogo«, ki je imela tudi slab odziv, komaj štiri predstave in še tiste organizirane od šolskih vodstev. Ves ostali mladinski repertoar v tem Času je pripadal domačim slovenskim avtorjem. 36't Prihodnjih dvoje del pripada pesnikoma Golji in Mil&inskemu, ter režiserju Josipu Tomažiču, ki je v sezoni 1947-48 oživil »Sneguljčico« in »Mogočni prstan«. Prvo delo, čigar premiera je bila 7. januarja 1947, je doživelo 11 predstav v Celju in dvoje gostovanj v Slovenski Bistrici. Izvedba »Mogočnega prstana« pa je bila v prvi polovici aprila in je napolnila šestkrat dvorano kina Metropol. V sezoni 1947-48 se je Celjanom še drugič predstavil, topot z mladinskim delom, celjski (kulturni delavec, pedagog, pisatelj, pesnik — dramatik Fran Roš. V režiji režiserja in igralca Ljudskega gledališča Toneta Zorka, je doživela Roševa mladinska igra »Ušesa carja Kozmi-jana« svoj krst. Tudi njegova komedija »Mokrodolci« je doživela v Celju krst in sicer v sezoni 1947-48. Krstna predstava igre »Ušesa carja Kozmijana« je bila 30. decembra 1948, odigranih pa je bilo 15 predstav. Iz števila predstav je videti, da so Roševo igro Celjani z veseljem sprejemali. Dvoje del, in sicer Mihalkovo »Posebno nalogo«, ki sem jo zgoraj omenil in Josipa Ribičiča »Tinče in Binče« je režiral dijak učiteljišča Osnutek za sceno: Gorinšek: Rdeča kapica, akad. slikar Marjan Pliberšek. Sezona 1950-51, 11. dejanje Z. Červinka (mati), G. Petretič (Minka), A. Sedej (Jernač). — Spicar: Pogumni Tonček. Režija: B. Gombač. Sezona 1951-52. Mestno gledališče. Jože Kores. Želja gledališkega vodstva pri obeh delih je bila, ustvariti v okviru Ljudskega gledališča, Mladinsko gledališče, kjer bi se vzgajala mladina ob pomoči starejših članov umetniškega osebja. V ta namen je bil tudi gledališki tečaj, predavali pa so režiserji in nekateri igralci. Rezultat tečaja je bila predstava »Posebna naloga«. Z izkušnjami, pridobljenimi v prvem tečaju, so mladi igralci uprizorili pod vodstvom istega režiserja Ribičičevo igrico »Tinče in Binče«. Ta dva sta imela pri publiki več sreče, saj sta se predstavila sedemkrat gledalcem. Gledalo pa ju je 3120 ljubiteljev gledališča. Pripomniti moram, da so vso organizacijo predstave imeli otroci sami, posebno pa se je izkazal komaj 15-letni dijak — inscenator Drago Podvornik. V decembru 1950 je postalo celjsko Ljudsko gledališče poklicna ustanova. Od tega časa nahajamo v repertoarju letno po dvoje mladinskih del. Do letošnjega jubilejnega leta je bilo odigranih sedem različnih iger za najmlajše v režiji Branka Gombača. Naj nam številke same spregovore o predstavah: ' Sezona 1950-51: Wiichner-Cesar: »Pastirček Peter in kralj Briljantin« — 17 predstav, 2 predstavi v SNG v Mariboru in 2 v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani Danilo Gorinšek: »Rdeča kapica«, 15 predstav. u Golia: Sneguljčica, akad. slikar Marjan Pliberšek. Sezt Sezona 1951-52: Jaka Špicar: »Pogumni Tonček«, 9 predstav. Fran Roš-Danilo Gorinšek: »Desetnica Alenčica«, 11 predstav. Sezona 1952-53: Pavel Golia: »Sneguljčica«, 16 predstav. Forster-Sest: »Robinzon ne sme umreti«, 9 predstav. Sezona 1953-54: Seliškar-Filipič: »Bratovščina Sinjega galeba«, 20 predstav. Takšna bi bila groba bilanca mladinskih predstav na celjskem odru, ne bila bi pa popolna, če ji ne bi dodali še nekaj gostovanj slovenskih poklicnih gledališč. Prvič so gostovali Mariborčani z Gornerjevo otroško igro »Janko in Metka« v režiji Pavla Rasbergerja 16. aprila 1929. V vidnejši vlogi je nastopila bivša Celjanka _ Vera Založnikova, ki so jo domačini seveda prisrčno pozdravili. Drugo gostovanje je dala ljubljanska Drama in sicer 4. decembra 1936 z gostovanjem Golijeve »Uboge Ančke« v režiji Osipa Šesta. Tudi pri drugem gostovanju z otroškim delom so Ljubljančani prišli z Golijevim delom, in sicer s »Sneguljčico« v režiji Cirila Debevca, 15. marca 1938. Obakrat je bila samo po ena predstava. Da so v Celju društva zelo slabo skrbela za mladinske uprizoritve po razpustu Dramatičnega društva, nam pove poročilo ob tem gostovanju. V Novi dobi jo bilo priobčeno, da »je bila dvorana nabito polna, obžalujemo pa, da ne prirejajo v Celju več mladinskih del, saj je to področje dela skoraj povsem zamrlo.« Po osvoboditvi je gostovalo samo SNG iz Maribora s Sestakov-Smaskovim »Velikim potovanjem« v sezoni 1945-46, z dvema predstavama. Iz celotnega pregleda je razvidno, da so vodstva Dramatičnega društva, Okrožnega gledališča, Ljudskega gledališča in sedanjega poklicnega gledališča, v izbiri mladinskih del dajala prednost domačim avtorjem. Kakor na vseh slovenskih odrih, poklicnih ali amaterskih, tako tudi v Celju med obema vojnama in po osvoboditvi, prednjači po številu uprizorjenih del in ponovitev, slovenski pesnik Pavel Golia. V Celju je bil 'zastopan s petimi deli, od katerih je bila Sneguljčica na repertoarju v dveh sezonah v različni režiji in zasedbi. Tako je Golia s svojimi deli stopil šestkrat pred celjsko publiko in dosegel 41 predstav, ki jih je gledalo okoli 22.100 gledalcev. Mirno torej lahko trdimo, da je tudi v repertoarju celjskega gledališča, zavzel ljubljenec mladine, pesnik Golia, častno mesto. Sledijo mu, celjska dramatska improvizatorka Vera Založnikova s tremi deli, ljudski pesnik Jaka Špicar in pisatelj Milčinski, vsak z enim delom in v dveh različnih režijah ta zasedbah, dalje Fran Roš, Danilo Gorinšek in Ribičič. No, in če smo nekoliko bolj natančni, ugotovimo, da je bilo v obdobju od prve mladinske predstave leta 1900, do otvoritve nove hiše maja 1953, to je v triinpetdesetih letih na celjskem predstavniškem odru odigranih 24 raznih dramskih del za mladino. Od tega je bilo 10 tujih avtorjev. 14 otroških iger slovenskih pisateljev je imelo 114 predstav, ostali so dosegli 45 predstav. Skupno je torej bilo 159 predstav, ki jih je gledalo okoli IS.702 gledalca. Norman Krasna: Draga Ruth. Režija: E. Frelih k. g. Sezona 1552-53. Mestno gledališče Skušal sem v tem sestavku podati skromen pregled uprizorjenih dramskih del, ki so bila namenjena otrokom. Seveda sem vzel v poštev mladinska dela, uprizorjena v društvih, ki jih v celjski gledališki zgodovini smatramo za neposredne predhodnike današnjega Mestnega gledališča. Med te štejemo: Dramatični odsek Celjskega pevskega društva, v čigar okviru je bila odigrana prva mladinska igra v Celju, Dramatično društvo, Celjski studio, Okrožno gledališče in Ljudsko gledališče. Zadovoljni smo lahko spričo doseženih številk, če pomislimo na vse težkoče — predvsem finančne — ki se pojavljajo ob mladinskih predstavah. Stopnja v kvalitetnem in kvantitetnem oziru pri uprizoritvah do otvoritve našega gledališkega hrama, pa naj nam bo trdna osnova in vzpodbuda za nadaljnji razvoj, hioše deio naj preveva tudi v bodoče, poleg golega poklicarstva, predvsem in najprej ljubezen, požrtvovalnost, nesebičnost in spoštovanje do gledališkega ustvarjanja, do naše mladine, do gledališča sploh. Samo tako si zamišljam napredek in zadovoljstvo vseh onih, ki so kakor koli v stikih z življenjem in delovanjem gledališke umetnosti v Celju. Ustinov: Ljubezen štirih polkovnikov. Režija: M. Kragelj k. g. Sezona 1953-54 T I N E O R E L nekaj o celjskem gledališkem kolektivu Urednik Gledališkega lista mi je na neki seji naročil, naj napišem nekaj o naših igralcih. Obljubil sem in na obljubo pozabil, na kar me je nanjo pred kratkim opozoril režiser Gombač. Kaj naj napišem v nekaj vrsticah o tako komplicirani delovni skupnosti, kakor je gledališka? Ali sumo o ansamblu ali tudi o režiserjih, o tehničnem osebju in upravi ali 0 vsem skupaj? Ko sem pred štirimi leti pisal skromno reportažo o istem Predmetu, mi je anonimen pisec poslal protestno pismo zoper to, kar sem tam pisal o nekem 'igralcu. Anonimfn mušketir je obenem napadel tiskarskega škrata, ki je v tistem sestavku zares precej hudomušno »steze celjskega Parnasa« spremenil v »stepe«. Razmere v celjskem gledališču so se od takrat zelo spremenile. »Steze« so nekoliko širše in udobnejše. O marsikakšni stvari bi danes že lahko pisal z večjim veseljem, z večjim Pogumom, kakor pa sem tedaj, ko si je gledališče, obremenjeno z vsemi amaterskimi slabostmi, iskalo v naši družbi legitimacijo poklicnega gledališča. Naš dramaturg Lojze Filipič nam je s svojega dramaturškega lova v pariškem revirju že pisal javno pismo o neverjetni globini in širini Andrej Hieng, režiser B. Battelino-Baranovičeva, režiser Branko Gombač, režiser Arh. Sveta Jovanovič inscenator in tehnični šef francoske gledališke kulture. Naše provincialno gledališče živi seveda v popolnoma drugačnih razmerah kakor teatri evropskih velemest s starim nacionalnim .gledališkim izročilom. Vendar je nekaj pogojev, ki so vsem gledališčem skupni, tudi našemu. Po francoskem literarnem zgodovinarju R. Pignarreu (Histoire du theatre 1949) bi jih oznamenovali takole: Druga svetovna vojna je življenje pognala v silnem, nepotrpežljivem ritmu proti starim Oblikam. Kino, radio, jazz, televizija, najrazličnejša tehnična sredstva za zabavo in razvedrilo, mrzlična naglica in brezdušna tehnizacija, vse to je rodilo splošno vulgarizacijo človeškega razvedrila. Komodnost zatemnene kinodvorane in redni program v kinu marsikoga odvračajo od gledališča, čeprav bi se pravzaprav moral uvrstiti med njegove ljubitelje. Pignarre pravi zato, da je gledališka umetnost prišla na križpotje: Mehanične iznajdbe doslej še niso imele odločilnega vpliva na dramatiko in njeno usodo, televizija, barvni in plastični film pa bi v prihodnosti utegnili fuzionirati različne izrazne sisteme odra, filma in radia. Zdi se mi, da je ta strah odveč, ne glede na razne repertoarne krize in pereče vprašanje publike, ki smo ga tudi pri našem gledališču že večkrat načeli. Revolucionarni družbi, ki ustvarja svojo družbeno zavest v neprestanem boju proti starim nazorom in prikaznim ter v vednem iskanju novih življenjskih oblik, je gledališče še prav posebej potrebno, čeprav teatrski običaji morda res več ne odgovarjajo blaznemu tempu življenja, zaposlenosti in zaskrbljenosti povprečnega človeka. Dolžnost revolucionarne družbe je ravno tudi ta, da naredi gledališke običaje v avditoriju in foyerju dostopne delovnemu človeku, da omogoči ljudem, ki ves dan garajo, družabno topel, mil in prijeten gledališki večer s komodnim razgovorom o idejnih in umetniških vrednotah, ki jih oder Nada Božičeva, igralka Janez Škof, igralec Vladimir Novak, igralec Milan Brezigar, igralec Slavko Strnad, igralec t Mina Jerajeva, igralka Pavle Jeršin, igralec Franc Mirnik, igralec (amater) nudi. Zato ne imejmo strahu pred tehnizacijo življenja, marveč omogočajmo, da nam bodo v gledališču avtorji, ki obvladajo dramatsko tehniko, spregovorili v nesmrtnem odrskem izrazu, v nas krepili, kar je dobrega in lepega, ter s tem potrjevali tisto, kar je rekel o gledališču Schiller, da je namreč vzgojna ustanova. Francoski janzenisti okoli Arnauda so pred nekaj stoletji še imenovali igralce javne zastrupljevalce, ker Arnaudova družba ni prenesla umetniške resnice francoskih klasikov Corneillea, Racinea in Moliera. Mi bi jim lahko rekli — javni dobrotniki. Kateri so? Obiskovalci gledališča jih vsi poznate s to ali ono masko, zapomnili ste si jih v tej ali oni vlogi. Ker je Celje majhno mesto, jih večji del poznate tudi v civilu. Srečujemo se z njimi na njihovi redni poti v službo, iz službe, v menzo in v stanovanje, ki ga imajo večji del v nekdanjem Samskem domu, sedaj prekrščenem v hotel Savinja. Skoro ne najdemo priložnosti, da bi se z njimi pogovorili o njihovem umetniškem prizadevanju lin izpopolnjevanju, o njihovi daljši ali krajši življenjski poti, a kaj šele, da bi se pogovorili o njihovih težavah in brigah, s katerimi jih življenje zasipa, pa izpod kupa težav in brig vendarle vsak mesec vzcvete — premiera. Maloštevilen je naš ansambel, čeprav se je v dveh letih podvojil. Komaj 13 je poklicnih igralcev, ki na njihovih ramah sloni teža našega repertoarja: Janez Albreht, Božič Nada in Peter, Milan Brezigar, Marija Goršič, Marjanca Horvat-Krošleva, Pavle Jeršin, Mina Jeraj, Vladimir Novak, Neda Sirnik, Slavko Strnad, Škof Janez in Viljem Tomšič. Honorarna igralka je Zora Červinka, prav tako Franc Mirnik, ki je obenem gledališlki ekonom. Sem in tja gledališče pokliče na pomoč celjske amaterske igralce: Angelco Sadarjevo, Avgusta Sedeja, Toneta Zorka, Gustava Grobelnika, Toneta Vrabla, Vernika, Golobovo. Da bi naše gledališče delalo v normalnlih razmerah, bo treba ansambel še izpopolniti z novimi močmi, ki nam jih bo nudila Akademija za igralsko umet- Tilka Svetelškova, suflerka Avgust Sedej, igralec (amater) nost v-Ljubljani. Če hočemo v Celju poklicno gledališče imeti, potem moramo vedeti, da na pol pota ne smemo obstati. Vsakdo bo priznal, da je kapital, ki ga družba naloži v taki kulturni ustanovi, dobro naložen, če ta ustanova izpolnjuje svoje poslanstvo. Kdor je videl zadnji dve predstavi v našem gledališču, bo tudi priznal, da je naše gledališče kljub vsem pomanjkljivostim v dobrih rokah. Iz Akademije za igralsko umetnost so doslej prišli komaj štirje igralci: Horvatova, Jerajeva, Sirnikova in Strnad. Iz ljubljanskega Mestnega gledališča je prišel Janez Albreht in se zaradi družinskih razmer, to je, ker v Celju ne dobi družinskega stanovanja, vrača nazaj v Ljubljano. Iz SNG je prišel Milan Brezigar, ki ga obiskovalci ljubljanske drame dobro poznajo. Pavle Jeršin je bil do prihoda v Celje med vidnimi člani Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, Tomšič Viljem pa do letošnje sezone v koprskem gledališču. Iz amaterskih vrst je prišel Novak. Božičeva dva, Goršičeva in Škof pa so igralci, s katerimi je celjsko gledališče nastopilo pred leti trnovo pot profesionalnega gledališča. Vsi štirje so se posvečali gledališču kot amaterji, komisija gledaliških strokovnjakov iz Ljubljane pa je njiihovo igro ocenila tako, da jih je uvrstila med poklicne igralce. Ta ansambel vodijo štirje slušatelji oz. diplomanti Akademije za igralsko umetnost: dramaturg Lojze Filipič in režiserji Balbina Batte-lino-Baranovič, Andrej Hieng in Branko Gombač. Uprava gledališča je zaupana mg. pharm. Fedorju Gradišniku, ki je že več kot 40 let povezan s celjskim gledališkim življenjem. Po odstopu prof. Grobelnika naše gledališče nima tajnika, kar je morda edini primer. Upravniku v pomoč sta tu administrativna tajnica Vera Košuthik-Aleksandrin in ekonom Franc Mirnik. Bogdana Vrečkova, igralka MG do 31.12.1953 Tehnično osebje vodi arhitekt Sveta Jovanovič. Odrski mojster je Mozirjan Franjo Cesar, suflerka pa Tilka Svetelšek, ki se s tem — važnim poslom ukvarja že 20 let. Naš teater je mlad in živi v skromnih razmerah. V nekaj letih tudi ni mogoče do svojskega stila, do čvrste tradicije, do neke mere virtuoznosti, ki jo poklicni teater mora imeti. Vendar imamo že nekaj, o čemer bomo že kmalu lahko rekli: Celjsko gledališče je pomemben sestavni del slovenske gledališke kulture. Morda tudi takole: To in to se je v Celju najbolje igralo. Seveda, do tistega je nekoliko dlje, da bi se reklo: To in to se nikjer ni bolje ‘igralo kot v Celju in se nikjer nikoli ne bo. Kolikor delo ansambla in umetniškega vodstva poznam, je na najboljši poti. Ne gre več samo za kulturo in lepoto kretnje, besede in organa, za stilizacijo igralskega izraza, preračunano na publiko, marveč za pristnost in prirodnost umetniške igre, za katero takorekoč igralec izgine. Čim manj bo vlog, ki so dobro »zadete«, ki jih igralci »v redu« odigrajo,. čim več pa bo vlog, ki so v resnici umetniške tvorbe, tem močnejša bo umetniška potenca našega gledališča, tem več bo publike, ki bo hotela te vloge Videti za vsako ceno. Pravzaprav pa mora biti vsaka vloga i eno i drugo: dobro zadeta in umetniško resnična. Igralska tehnika, ki jo gledamo pri našem ansamblu, že omogoča zahtevnejši repertoar, vprašanje časa pa je, kdaj bo to tehniko dosegel tudi igralski genij našega ansambla, kdaj bomo lahko govorili o tisti nadpovprečni spretnosti, občutljivosti in sprejemljivosti za vse tiste vtise, ki iz njih raste kompleks gledališke predstave. Ko se bosta tehnika in genij skladno ujemala, tedaj bomo tudi v našem gledališču stali pred velikimi umetniškimi dogodki. Ekonomičnost in dinamika umetniških sredstev, čut za mero in za. človeka in še to in ono, kar daje predstavi umetniško enkratnost, bo tudi v Celju izkrčilo pot do največjih umet-hiških užitkov, ki si jih človek lahko poželi. Zato in samo zato smo v mestu s 27.000 prebivalci našli pogum, hrisliti in delati za poklicno gledališče. tek za sceno: Norman Krasna: Draga Ruth, ing. arh. Miloš Hohn j ec. Sezona 1952-53 JANKO TRAVEN ZBIRKA GLEDALIŠKEGA ZGODOVINSKEGA GRADIVA V CELJU S svojo drugo, letošnjo gledališko proslavo, s katero se priključuje lanskim slavnostim, stopa Celje po svojem Mestnem gledališču v tisto vrsto slovenskih pokrajinskih središč, ki hočejo dokazati svoje samo-lastno kulturno življenje v celotni podobi razvoja slovenske kulture. Če nosi celjska kulturna proslava v prvi vrsti obeležje gledališke proslave, ki ji daje odkritje spomenikov dvema najbolj odličnima zastopnikoma celjskih gledališčnikov iz začetkov slovenskega gledališča v Celju in prvih desetletij našega stoletja še svojo posebno pomembnost, jo nosi zato, ker je pomen gledališča v življenju slovenskega Celja in njegove okolice izrazito prebuden, pomlajajoč in vzpodbuden. Poleg zemljepisnih in geoloških činiteljev, ki od pamtiveka povezujejo bližnjo in daljno okolico mesta Celja skoraj v nerazdružno celoto, izkazano v dokaj kritičnih trenutkih boja za slovensko prevlado, je vrsta drugih činiteljev, nič manj prvobitnega pomena, izdatno razširjala to povezanost in jo utrjevala. Kot naseljensko središče celjske kotline je zato mesto Celje imelo tisti svoj posebni pomen, ki ga izžareva v dolgih desetletjih ob prelomu iz starega stoletja v novo vsa trda borba za dokončno slovensko posest mesta kot oblike središča in izraza svojega slovenskega zaledja. Gledališče v Celju je imelo v teh obdobjih tipično prebujevalno in izrečno narodno pospeševalno vlogo in jo vzdrževalo ob različnih peripetijah do časa, ko se je imela v'zvezi s prelomnimi obdobji razviti do Žmavc: Izven družbe. Režija: A. Hieng. Sezona 1952-53 (krstna predstava). Mestno gledališče Garcia Lorca-Mahnič: Dom Bernarde Albe. Režija: inž. arh. V. Molka. Gostovanje SNG iz Ljubljane v sezoni 1950-51 naslednje stopnje, funkcionalno povezane z višjimi kriteriji. Ni namen teh vrstic, podajati genezo celjskega slovenskega gledališža, kakor se nam kaže v povezanosti z razvojem gledališča v vsej slovenski deželi, toda če hočemo vzporediti pomembnost posameznih gledaliških središč na Slovenskem, je potrebno, da oprti na periodizacijo gledališkega dogajanja pri nas skušamo tudi za Celje naznačiti vključitev celjske slovenske gledališke tvornosti in oblikovalnosti v splošnem poteku gledališkega dogajanja na Slovenskem in njeno mesto v njem. Početek gledališke dejavnosti v Celju —• kakor tudi je bil prvinski v lokalni izmeri — ni bil brez povezanosti s početkom gledališke dejavnosti v ostalih slovenskih mestih z Ljubljano na čelu in je izražal obnovitev po Linhartovem poizkusu zanemarjene gledališke dejavnosti v Ljubljani v novih pogojih, ki jih je omogočala marčna revolucija 1848. Ne izkazuje kakšne izrečne celjske značilnosti v splošni perspektivi in se pridružuje gledališkim začetnikom tega obdobja v Ljubljani, Trstu in Novem mestu. Je pa pomemben že zato, ker si še nerazviti dramaturg in gledališki učitelj Drobnič prizadeva uveljaviti zunaj ljubljanskih, prispevkov svoj repertoar, ki ob pomanjkanju ustreznega dramskega slovstva, bodi izvirnega bodi prevedenega, najde pot na ostale odre prvih diletantskih gledaliških središč na Slovenskem. Najsi omejeno na občasne gledališke prireditve, pomeni prvo obdobje geljske gledališke dejavnosti dokaj intenzivno uvrstitev med gledališko dejavnost po ostalih slovenskih mestih in — kar je najbolj pomembno — vseskozi na splošni ravni. Ni naš namen na tem mestu m ugotavljati ovire in vzroke, da se je ta početna intenzivnost v naslednjih letih občutno zmanjšala in da ni v politično kaj malo ustrezajočih razmerah mogla več prispevati v lokalnih kulturnih manifestacijah. Vsekakor je naslednje prehodno obdobje toliko omrtvičilo gledališko dejavnost v Celju, da je bilo treba v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja močnega posega iz središča slovenske politične, gospodarske in kulturne dejavnosti, da bi se tok dogodkov za oblikovanje slovenske podobe Celja in okolice spravil v ustrezno smer in jaoino. V splošnem slovenskem merilu pomenja to obdobje že početno oblikovanje Ljubljane, ki kot narodovo središče povzema pobudo za osnovanje slovenskega gledališča z zahtevo, da postane stalno, s prvo organizatorično obliko Dramatičnega društva kot gledališkega podjetnika z ustrezno duhovno podstatjo za perspektive v bližnji bodočnosti. Celje črpa iz tega početnega gledališkega razvoja v središču šele v devetdesetih letih svoje prve nove oblike gledališkega udejstvovanja pod okriljem narodnih društev, toda manj s svojo intenzivnostjo kolikor z gorečo navduševalno besedo in delom v Celje priseljenih domoljubov, po vzoru Ljubljane tekmujočih, da bi ohranili slovensko podobo Celja in okolice, jima dali gospodarsko in politično organizatorno obliko za boj proti germanizatoričnemu pritisku in s tem tudi možnost glasne slovenske besede z improviziranega odra in iz ust domoljubno gorečih diletantov. Zares izkazuje vse obdobje od časa zadnjega desetletja prejšnjega stoletja pa prav do prve svetovne vojne vse slovensko življenje v Celju Osnutek za sceno: G. Bernard Shaw: Mož usode, arh. Sveta Jovanovič. Sezona 1953-54 prej gospodarsko, politično in če hočete narodnoobrambno ekstenzivnost kakor pa kulturno intenzivnost prvega svojega gledališkega obdobja pod Drobničem. Gledališka dejavnost ostaja domala v okviru čitalniške dejavnosti splošnega slovenskega diletantskega vzora v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja, ki pa jo poživlja le delna povezanost na Ijub-Ijansiko gledališko središče po občasnih gostovanjih njega igralskih skupin. Temu okviru ustreza tudi dejstvo, da se je kljub izraziti gledališki tradiciji marčnih let v Celju ustanovilo Dramatično društvo, kot ena prvih oblik slovenske gledališke dejavnosti za stalnejše prirejanje gledaliških predstav, zelo pozno. Možnosti, ki so se kazale po prvi svetovni vojni, je bilo mnogo, začenši z gledališko organizatorično sposobnostjo in igralsko obliko-valnostjo take središčne osebnosti, kakor je bil Milan Skrbinšek, pa nadalje z edinstvenim poizkusom Združenja gledaliških igralcev, da poizkusi ustanoviti s slabotnimi denarnimi sredstvi v Celju stalno gledališče že v prvih letih med obema vojnama. Toda vsi taki poizkusi obnemorejo ob pičli pritegnitvi občinstva, povzrokovani po številu celjskega prebivalstva, ki mu mestna aglomeracija še ne dovaja novih ljudi v taki meri, da bi postala tudi gledališko zahtevna in odločujoča sila. Toda šola prvih let po letu 1918 ohrani svojo veljavo kljub temu v mnogočem: kakor dovod sveže krvi povzroči tudi v Celju nastanke številnih. igralskih družin, ki. se prerajajo iz diletantskih skupin v nemirne ljubiteljske družine in deloma obvladujejo celjsko gledališko dejavnost zlasti v zadnjih letih med obema vojnama. V mnogih primerih je to bil zdrav pojav, ki je izpolnil svojo preroditeljsko funkcijo takoj po osvoboditvi, ker je krepil stremljenje, da se v Celju izoblikuje stalno gledališče. N. Sirnikova (Tonja), J. Škof (Vasja), V. Podgoršek (Abraham), M. Gor-šičeva (obiskovalka). — Katajev-Vidmar: Kvadratura kroga. Režija: A. Hieng. Sezona 1952-53 Osnutek za sceno: Heinrich von Kleist: Razbiti vrč, arh. S. Jovanovič. Sezona 1953-54 Ta kratki oris izpričuje, da se je gledališka dejavnost v Celju do osvoboditve gibala v tesnih sponah podeželskega mesta, ki ji vsa požrtvovalnost posameznikov ni mogla dati določnejše oblike. Ves čas od leta 1867 ni zmogla ravni samolastne gledališke dejavnosti in je kljub nekaterim sporadičnim poizkusom komaj mogla dohajati raven splošne slovenske gledališke dejavnosti v smislu načrtne usmerjenosti z določno perspektivo stalnega gledališča. Ostajala je v okviru meja manjšega mesta z neizoblikovanim in domala nezahtevnim občinstvom. Vzporejajoč to sliko še s tremi glavnimi činitelji vsake gledališke dejavnosti in gledališča sploh, kakor so igralski ansambel, repertoar in gledališko občinstvo, ki po svojih odločilnih sposobnostih sodelovanja gledališče krepijo ali mrtvičijo, jo moremo izpopolniti s podobnim rezultatom. Izhajajoč iz časovne perspektive, ki jo ponujajo obdobja pred osvoboditvijo 1945, po intenzivnem Drobničevem obdobju Celje ni dalo (razen malenkostnih izjem) igralcev, iki bi presegli raven diletantizma }h amaterstva ter je še v tej ravni sprejemalo dobrodošle prišleke (kakor i vs.^° mesl'0 rado sprejema) kot. organizatorje pri vseh poizkusih gledališča in oblikovalce gledaliških predstav. Šele leta med obema vojnama ponudijo tudi za oblikovanje igralskega ansambla prve možnosti resnejših začetkov. Repertoarno se celjska gledališka dejavnost napaja iz splošnega repertoarja slovenskega osrednjega gledališča in preživlja ob tem repertoarju vse razpone borbe za njegovo izboljšanje, toda brez lastnega sodelovanja. Redki primeri lastnih posegov potrjujejo to ugotovitev. Vilma Bukovčeva v vlogi Minke in Rudolf Franci v vlogi Franja (Gorenjski slavček) ob gostovanju Opere SNG iz Ljubljane v sezoni 1953-54 Gledališko občinstvo si v času svoje gledališke ekstenzivnosti Celja oblikuje po narodnoobrambnih preizkušnjah prej za dobre Slovence (kar v tem obdobju ne zmanjšuje njegovega narodno in socialno političnega pomena, ampak ga prej poudarja) kakor za zahtevne ljubitelje gledališča. Kakor pa si vsako gledališče, ko postane stalno, mora samo iz svojih moči izoblikovati tudi. svoje občinstvo, si ga mora tudi celjsko. Najbolj odločilen pri tem je prehod iz improviziranega gledališča v stalno; najmanj pomeni tak prehod boj, ki ga je treba izbojevati z lastnimi sredstvi in močmi. Izbojevati si ga je moralo slovensko osrednje gledališče kakor vsako drugo. In gledališče, ki tega boja ne izbojuje, izbira. Celjsko gledališče ga ni izbojevalo v času med obema vojnama, bo pa ga moralo sedaj, ko si je na čistem, s kakšnimi sredstvi boja za obstoj razpolaga in kakšne vzgojne metode mora uporabiti. Daši dokazuje zgodovina celjske gledališke dejavnosti prenekatere podobnosti z gledališkim razvojem v raznih naših mestih, ima vendar toliko celjskih tipičnosti, da more hrabriti in vzpodbujati. Za naše razmere velika tradicija veleva, da se gradivo o zgodovini gledaliških prizadevanj v Celju zbira in hrani. Ena oblika tega mora biti varno hranjeni arhiv z vsem gradivom, medtem ko druga oblika, zlasti v Celju, zahteva posebno zbirko dragocenega zgodovinskega gledališkega gradiva, urejeno smotrno in z ustreznim spoštovanjem do gradiva, ki pomeni konec koncev gradivo za celotno slovensko gledališko zgodovino. Izraz tega spoštovanja odseva odločitev vodstva Mestnega gledališča v Celju, da gradivo zbere in ga prikaže na javni razstavi. Ce bi tako gradivo obsegalo le neposredno zbirko zgodovinskih predmetov, tičočih se Mestnega gledališča v Celju in njegovih sezonsko se odvijajočih predstav, bi se dala z njim urediti stalna razstavica, iz katere bi mogel zrasti domač, hišni muzej, priključen gledališču kot njega zgodovinski del in sestavina. Toda gradivo, ki naj bi zbrano pokazalo živo gledališko dejavnost Slovencev v Celju in z njim že od davna nerazdružno povezane najbližje okolice, s to gledališko delavnostjo povezani boj Slovencev za obstanek v odločhnem stoletju njih narodnega življenja, vso posebnost gledališkega dogajanja v Celju, kakor smo ga skušali na kratko orisati, tako gradivo teži po priznanju, za stopnjo višjem, kot bi ga naj predočeval hišni muzej. Ni nobenega dvoma, da mora zgodovinsko gledališko gradivo, izbrano po svojih posebnostih celjskega gledališkega dogajanja, dobiti svoje izrečno posebno mesto v osrednjem Slovenskem gledališkem mu-zeju^ v Ljubljani, v katerem nastaja zbirka, posvečena celjskemu gledališkemu dogajanju in ki bo dobila svoje mesto v posebni sobi. Prav tako pa ni nobenega dvoma, da je zgodovinsko gledališko gradivo, ki ga je vodstvo Mestnega gledališča v Celju srečno zbralo po Osnutek za sceno: Kulundžič: Slepci, akad. slikar Milan Butina. Sezona 1953-54 Shakespeare: Romeo in Julija. Režija: B. Kreft. Gostovanje SNG iz Ljubljane v sezoni 1940-41 lastni pobudi, s skromnimi sredstvi in ljubiteljskim veseljem, del velikega gradiva, ki naj bi ponazarjalo vso slovensko kulturno dejavnost v Celju z gledališko dejavnostjo vred. Tako kulturno zgodovinsko gradivo pa je gradivo, ki mu gre ustrezno zbirno središče in upravljanje. Smotreno zbirano, izpopolnjeno z najrazličnejšimi prispevki o razvoju šolstva, podrobnem delu različnih slovenskih prosvetnih in kulturnih društev skozi stoletje, važnem narodnoobrambnem delu na tako izpostavljeni postojanki Slovenstva, kakor je bilo Celje dolga stoletja, bi moglo tako gradivo pomeniti najbolj dragocen donos za neke vrste kulturni muzej v Celju. Morda pride čas, ko bodo Celjani o tem morali razmisliti in zamisel uresničiti. Vsekakor pridobiva celjska gledališka proslava na pomenu, če hoče poudariti in uveljaviti prvobitno važnost ohranitve zgodovinskih spomenikov o kulturni dejavnosti tako važnega dela slovenskega ozemlja. Priznanje, ki ga hoče s tem dati najbolj odličnima kulturnima in gledališkima delavcema Drobniču in Salmiču, ne bo ostalo omejeno, temveč ga bodo sprejeli vsi tisti znani in neznani drobni delavci naših kulturnih in prosvetnih društev, vsi tisti znani in neznani sodelavci v celjski gledališki dejavnosti, ki je živo ohranjala misel na slovensko gledališče, dokler se ni v šumnih letih po osvoboditvi uresničila s stalnim gledališčem v Celju, postojanko izrečnega kulturnega poslanstva in izrazom najboljših prosvetnih hotenj. Zgodovina slovenskega gledališča v Celju izpričuje, da ima slovensko gledališče ondod rešiti mnogo vprašanj, ki se danes zdijo vsakdanja, v resnici pa so bitna vprašanja kulture. Gledališče v Celju se more pri tem nasloniti na stoletno borbeno tradicijo, dovoljno izčrpano z zbirko zgodovinskega gledališkega gradiva, na svoje stare in mlade sodelavce, ki jih razvnema tradicija in lastna pobuda. Ce bodo našli tudi dovoljno oslona v podporniški pobudi občinstva po vsem razumevanju, ki ga že doslej kaže ljudska oblast, bo pot gledališču v bodočnost, če že ne lahka, pa vsaj lažja. Ne bi si upal dvomiti, da jih pri tem spremila vsa Slovenija. FRANCE KOTNIK O PASIJONSKI IGRI IZ LOKE PRI ZIDANEM MOSTU Medtem ko so igrali na Slov. Koroškem kar dve pasijonski igri, Drabosnjakovo in ono iz Železne Kaple in so bili na Kranjskem velikanski pasijonski sprevodi, (n. pr. v Škofji Loki in Ljubljani), nam na bivšem Spodnjem Štajerskem ni nič kaj večjega znanega. Igre v Rušah spadajo v krog šolskih komedij, ki so jih učenci ruške gimnazije igrali na predvečer ruške nedelje ali ob drugih prilikah. Iz Loke pri Zidanem mostu nam je znano, da so igrali do leta 1790 pasijonsko igro.. Besedilo ni ohranjeno. Skraja je bila igra spoštljiva in resnobna, zadnji čas pa bolj šaljiva, ker so bili igralci često vinjeni. Zato sta jo prepovedala župnik J. M. Bizjak (1784 — 1808) in pa graščak Apfalterer, lastnik griča Belvedere ali Kalvarije. Očetje leta 1912 živečih starih mož so še videli, »kako je bil na velilki petek eden martran kakor Kristus«. Vaščani so si sami razdelili vloge, apostole so igrali fantje; značilno je, da je bil Judež zadnji čas neki godec. »Da so izgledali bolj po judovsko«, so oblekli suknje narobe, drugo opremo, kakor križ, vrvi in trnjevi venec, so shranjevali v zidani kleti za Kalvarijo. Na veliki četrtek zvečer so se zbrali fantje k »zadnji večerji« v gostilni. Judež se je zmuznil ven in je šel h graščaku, kjer je dobil nekaj denarja, da bi Kristusa izdal. Ko so Kristusa ujeli, so ga čez noč zaprli v ječo. Drugo jutro pa so vzeli možje in fantje Jezusa iz zapora in ga z velikim hrupom gnali zvezanega pred Kajfa — bil je to vaški rihtar (sedaj hišna št. 7) — ter so ga tožili raznih reči. Rihtar je poklical štiri sodiče, ki so Kristusa obsodili na smrt na križu. Od Kajfa so gnali Kristusa k Pilatu — bil je to grajski šrifoar — ki je obsodbo potrdil. Od tam so obsojenca gnali pred župnijsko cerkev, kjer so ga zgoraj slekli in posadili na stol, mu privezali trnjevo krono na glavd, zavezali oči in ga zasmehovali. Slednjič so mu naložili križ in dva moža sta mu šla ob straneh ter ga vsak na svojo stran »miksala« (mikastila). Med potjo je Kristus nalašč padal, Judje pa so vpili in ga tepli. Prisilili so tudi Simona, da mu je pomagal nesti križ. Apostoli, Peter, Janez in drugi Pa so gledali od strani. Tako so prišli na Kalvarijo, kjer so vedno stali trije leseni križi s podobami. Tukaj so privezali Kristusa na križ in ga postavili po koncu ter deblo zasadili v jamo, ki je bila pred srednjim pravim križem. Zbralo pa se je silno veliko ljudi, vsa fara in ves Razibor je bil navzoč in tudi mnogo Kranjcev. — Ko je na Kalvariji minilo, so šli gledalci v cerkev, kjer so duhovniki peli strašnice, otroci so pa ob koncu ropotali. Ko so ljudje s Kalvarije odšli v cerkev, so odvezali Kristusa in ga izpustili. Pokopali ga niso. Proti večeru pa so se zbrali igralci v gostilni ter zapili denar, ki ga je dobil Judež za izdajo od graščaka. Ob pol desetih pa so že morali domov. Pasijonska igra je leta 1790 že bila degenerirana — zato so jo tudi prepovedali. Je pa to igra posebnega tipa. Vlogo jeruzalemskih svetopisemskih oblastnikov so prevzeli domačini; oblastnika, ki našteje Judežu 30 srebrnikov, graščak, Kajfeža vaški rihtar, Pilata grajski šribar, ki potrdi obsodbo. Odra ni bilo nikjer. Igra se je vršila na prostem po vsej ‘vasi, v gostilni, pri graščaku, pri vaškem rihtarju, pred cerkvijo, na poti na Kalvarijo in na Kalvariji. Tudi v Loki je bila razdeljena uprizoritev na dva dni, kakor v Železni Kapli. V Šmarju pri Jelšah je postavil župnik M. Vrečer v letu 1745 — 1747 postaje trpljenja (stationes passionis) na poti proti sv. Roku. Skupina V kapeli Žalostne Matere božje je prizor iz pasijonske igre, snemanje s križa in Marijino žalovanje je njen predmet. Jezus v ječi pri Pilatu je iz pasijonske igre — koroško-krška in igra iz Železne Kaple ga tudi imata. Rablji s topimi in neumnimi obrazi marsikomu niso všeč. Tako je videl umetnik v kmečkih pasijonskih igrah. Sicer pa so razni nabožni pisatelji »zagrešili« razne surove podrobnosti pri opisovanju Gospodovega trpljenja; še robatejše pa so predstavljali iste prizore kmečki igralci pred kmečkimi poslušalci. Zdravi in trdni živci so prenašali tudi najkrepkejšo drastiko. S tega stališča se morajo presojati prizori bičanja in venčanja v Šmarju, Celju (Kalvarija) in drugod, pa tudi prizori v kapelski in Drabosnjakovi pasijonski igri. Podobe šmarskega pota trpljenja so kakor vzporedno razvrščene ilustracije kmečkega pasijona. Vrečer in njegovi verniki so poznali tak l>asijon. Mogoče je, da so ga kdaj tudi v Šmarju pri Jelšah uprizarjali. Tudi iz Laškega je znano, da so igrali do konec 18. stoletja pasijonsko igro. Uprizarjali so Križev pot in ga predstavljali na potu iz trga v Marija Gradec, kjer je bilo tudi Križanje. (Ignac Orožen, Das Dekanat Tiiffei) str. 96.) Calderon-Vovk: Dama škrat. Režija: inž. arh. V. Molka. Gostovanje SNG iz Ljubljane v sezoni 1950-51 IZOSTALI SO NASLEDNJI PRISPEVKI Branko Gombač: Gostovanja slovenskih in tujih gledališč od 1. 1897—1954 Osebje gledaliških ansamblov v pomembnejših obdobjih gledališkega razvoja v Celju Dr. Bratko Kreft: Celje slavi... Eda Komavli: Eojstvo in vzpon Celjskega studia in njegova vloga v gledališkem življenju mesta Celja Vladimir Skrbinšek: Gostovanje v Celju Mihaela Šaričeva: Spomini na Celje Eojze Drenovec: Spomini na delo Udruženja igralcev v Celju Osip Sest: Ljubljana—Celje Dr. Radovan Brenčič: Spomini na gostovanja v Celju Janez Cesar: Gostovanje v Celju Miloš Stibler: K proslavi v celjskem Mestnem gledališču Krajše pozdrave so poslali: Slavko Jan, Hinko Nučič in Vika Podgorska, Zvonimir Rogoz, Pavel Rasberger, Emil Frelih, Ciril Debevec. Uredništvo Gledališkega lista je ob tej priložnosti prejelo mnogo Pozdravov, čestitk in spominov bivših sodelavcev, gostov in prijateljev našega gledališča. Zavoljo tehničnih ovir pri tiskanju Gledališkega lista, nam vseh teh Uubeznivih prispevkov ni mogoče objaviti, napravili pa bomo to v prihodnjih številkah našega glasila. V FOYERU GLEDALIŠČA BO OB TEJ PRILIKI UMETNIŠKA RAZSTAVA DEL AKAD. SLIKARJA, KIPARJA IN GRAFIKA TONETA KRALJA, KI JE ŠIRŠEMU SVETU ZNAN Z RAZSTAV NA DUNAJU, V AMSTERDAMU, PARIZU, BERLINU, BENETKAH ITD. BIL JE MED PRVIMI SLOVENCI, KI SO BILI PRIPUSČENI NA BIENNALE. ZASTOPAN JE V NARODNI GALERIJI V LJUBLJANI. GLEDALIŠKI LIST MESTNEGA GLEDALIŠČA V CELJU Izhaja za vsako premiero Sezona 1953-54 Letnik VIII. Številka 7 Lastnik in izdajatelj Mestno gledališče Celje Predstavnik FEDOR GRADIŠNIK Urednik LOJZE FILIPIČ . Tiskala Celjska tiskarna v Celju To slavnostno številko Gledališkega lista, ki je izšla ob 105-letnici prve slovenske gledališke predstave v Celju, odkritju spomenikov Josipu Drobniču in Rafku Salmiču ter otvoritvi pokrajinskega gledališkega muzeja sta uredila FEDOR GRADIŠNIK in BRANKO GOMBAČ Slike izdelal »Foto Pelikan«, klišeje pa Tiskarna Ljudske pravice KIPA JOSIPA DROBNICA IN RAFKA SALMIČA JE IZDELAL AKAD. KIPAR CIRIL CESAR Med odmori stopite v gledališko ok repceoa I n ico in se v njej odžejajte in okrepčajte! PELIKAN FOTOGRAF kDant izdela po želji najlepšo sliko .