P K O L E T A R E C J E DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATEIJE PROLETAREC Mašilo Jugoslovanske Socialiilif ST.—NO. 1858. K»tti*d M M.«wl-(kM •atfr. D«. *. IMV. W-- kr Um Act al Co-fr.n «I March I. I«». CHICAGO, ILL., 21. Prosvetne Mtiice OFFICIAI. ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU 21), 1943 Published Weekly «t 2801 8. Uwndale Ave. LETO—VOL. XXXVIII. Voda i« v afriških puščavah sa nase vojaka ▼•čje vrednosti kakor •lato. Studenci so silno redki. Pitno vodo jim dovaiajo v »odih. kakor jih vidita na tOTnji sliki. Angleško delavstvo v odnošajih z vlado pred odločitvijo NEZADOVOJNOST S TAKTIKO KOMPROMISA NARAŠČA. — CHURCHILL ZA OHRANITEV ENOTNOSTI.—ODLAGANJE Z VOLITVAMI V PARLAMENT—LASKIJEVO ODPRTO PISMO Od kar je Anglija v vojni, sta se konservativna (torijska) hi delavska stranka sporazumeli skupno z liberalno, da chillovo konservativno stranko. Vstopi naj proti nji v opozicijo, zahteva naj razpust j parlamenta in nove volitve, ter Predsednik še vztraja v zahtevi, da. se NNp'ace" omeji tudi imovitim Koogresnik Hamilton Fish iz,New Yorka, ki \e velik sovražnik Rooseveltove vnan)e in socialne politike, je v poslanski zbornici označil predsednikova prizadevanja glede znižanja plač korporatijskih uradnikov za "bunkum" in demagoštvo, češ, da v državi New York itak ne more imeti nihče več plače kot po odbitju vseh davkov le trideset tisoč dolarjev na leto čistega • To kar je Fish predsedniku očital, velja v resnici zanj. Predsednik ¡e že neštetokrat apeliral na kon-gresnike, da naj zamaše vrzeli, skozi katere se bogataši ogibajo davkov. Ko mu je zbornica poslancev zavrgla njegovo odredbo, da ne sme nihče prejemati več plače kot po odbitju vseh davkov $25,000 čistega na leto, oziroma oženjem $50,000 čistega na leto, je bil zelo užaljen. V odgovor na to klofuto jt je priporočil sprejeti zakon, ki bi omejil dohodke bogatašev »z vseh virov, torej ne samo plače, na $25,000 čistega letno Tisoče bogatašev namreč sploh nima "plač", pač pg žanje.iO dividende in razne druge dohodke investicij, ki donašOjo dobiček Poslancem je predsednik v svojem odgovoru med drugim tole zalučil: "Kongres je določil vpokhcancem v vojaščino po $600 na leto, odklonil pa je znižati dohodke civilistov, neglede kako so visoki." Ker pa se kongres bolj zanima kako držat» delavstvo k tlom in mu zniževati življenjski standard, kot pa da bi omejeval dohodke bogatašev, bodo lahko vzlic vojni le slednji svobodno služili in se svobodno gibali, delavci pa se zadevah v okviru vsake sorte restrikcij. Taka je pač demokracija v razredni družbi Glavno vrednost ima za tiste, ki kaj imajo. .Ko hitro pa se jim zazdi, da jim postaja opasna, se zateče o k fašističnim sredstvom Milijone delavcev prejema manj kot $30 plače na teden i Vladni Bureau of Labor Sta-tiatic je izračunal, da je bila povprečna plača manufaktur-nih delavcev januarja to leto po $40.58 na teden in povprečni delavnik je bil 44.2 ur na teden. Plače letošnjega januarja to bile povprečno 22.9 odstotkov višje kakor pa januarja lansko leto. Ako si predstavimo, da prejema stotisoče delavcev sedaj od $60 do $150 na teden, mnogi tudi več, in so njihove mezde vračunane v povprečnosti, je nam lahko jasno, ds je stotisoče in milijone drugih de- Vsa kampanja naperjena proti onim; ki delajo NAČRT, KI GA PREDLAGA RICKENBACKER, BI ZADUŠIL VSE UNIJSKO GIBANJE. — AMERIŠKO LJUDSTVO, KI SE BORI ZA SVOBODO VSEGA SVETA, JE V NEVARNOSTI ZANJO V SVOJI LASTNI HIJI Na drugem mestu na tej strani pišemo o "primrznj-3-nju" milijonov ameri-kih de- — - >-------— — — lavcev k obratom, v katerih so lavcev, ki ne dobe povprečno »edaj uposleni in jih ne smejo _Xtl «in __ t.J____• .... r pustiti. Tu pa bomo na kratko navedli načrt, ki ga oglaša po deželi "junak dveh ameriških niti po $30 na teden Ista statistika pravi, da je znašala omenjenega meseca povprečna mezda delavcev v takozvani vojni industriji (war plants) >46.59 na teden, delavnik pa 45.9 ur na teden. V drugih obratih, predvsem v takih, kjer se ifdeluje potrebščine za civilno prebivalstvo. pa je znašala povprečna tedenska mezda $32.10 in po- pre&M d.Umik j. bil 41.08 «r vlpraikljejo> kdo plauaiiiuiA Lr/irt nloon la nioirn. i , , svoje govore zavije vedno tako, da z njimi nasuje neuki javnosti peska v oči. Nikoli pa *<> .««<*>. .r««»« rc .«i**» ▼ j • - : . - - . ne predlaga, kaj naj bi se sto- uvidu, da so v tej povprečno-1 bankirjev, industri- Hi0 z milijonarji, ki prodajajo »ti všteti tudi tisti delavci v teh ! alcev in dru«lh bogatašev le, viadi pokvarjene jeklene plo- ~bratih, ki služijo po $40 do $100 m več na teden, torej jih ie stotisoče in bržkone milijone takih, ki zaslužijo le od $20 do $30 na teden, ako so zapo- _____ pokvarjene jeklene ploda je izvršil zelo junaška de- pokvarjene žice in drugo janja v prejšnji svetovni vojni, blago, ki ogroža življenja na-in da je v sedanji, v službi za ¿¡^ vojakov na bojiščih in zve-ameriški vojni oddelek, mora-1 7ni v]acii pa povzroča milijone lo njegovo letalo vsled poškod- j dolarjev škode, zato da imajo uu na (runi, dnu m\j sapv- , — , k.«.», j». --- —-------» sleni stalno, to je, po 40 do 45 be na tla' v teiT? 8lu*aJu ™ ti dolarski ' patrioti toliko ve/ — m nn,il./\ !>■> I/\1TA 1/ I Al> o.. ïn V. \ J I i . . a Ä 11» t _ A. naj sedanji parlament ostane i Me bori, da dobi večino in pre-! VRAČANJE pri življenju . "for the dura tion" in volitve pa se razpiše, ko dežela ne bo več v nevarnosti in se bo lahko posvetila volilni borbi. vzame vlado. Toriji prevladujejo V sedanji zbornici imajo z „, „ PRIMITIVNO DIVJAŠTV0 Za nadaljevanje kompromisa , . ^ , . . Profesor Lavnn je po radiu 1 cev po svoji morali, kakor je Prekiniti kompromis, ko si y gjwefwki oddaji Nemce in različna kultura od barbar- | enkiat v njemu, je veliko težje njihovo divjanje takole opisal: I atva. V tem pogledu so vsi na- _______ ' kakor pa ga skleniti. To je de- smatrajo, da mora rodi enodušno istega mišlje- j VEeli po 1. juliju od teh maslu- lav^ka stranka že v drugič . ine8tj lo_ nja. žkov še dvajset odstotkov na to- prav aooro spoznala, venaar tolnn iini^an in /InuoiTi A(T Q in . . račun dohodninskega davka. ur na teden. V južnih državah pa so plače še nižje. Ako si dalje predstavimo, da se jim odračunava po 5 odstotkov za takozvani "victory tax", in da večinoma puščajo od svojega zaslužka najmanj 10 odstotkov za vojne bonde, vrh tega prispevajo aa Rdeči križ, v razne pomožne akcije itd., potem je čudno, čemu se kongres tako boji inflacije vsled previsokih delavskih plač! Obetajo nam tudi, da bodo morske valove, kjer se je reàil s svojim spremstvom v čoln iz dobička. O, Eddie je proti takim goljufijam, ljudje mu plo- V ^edanj zbornici imajo to- P1»* uničeni* du^evneira in o . . riji veliko večino. Ko so «e vr- P. tWi njeni «.nI. ki «o pre- *„mJ ..^JlT^ šile zadnje volitve v parlament so delavski glasovi silno padli in z njimi vred tudi število delavskih poslancev. Toda v vojnem času sq je sentiment med ljudstvom jako spremenil, kar dokazujejo razne dopolnilne volitve. Kadar namreč kak poslanec umrje, se izvoli novega na njegovo mesto. Kompromis med omenjenimi tremi strankami določa, da če je bil umrli poslanec član konservativne stranke, naj bo tudi novi kandidat član iste stranke in vse tri ga bodo podpirale v volitvah. Enako velja, kjer je bil prejšnji poslanec bodisi član delavske ali liberalne stranke. Ta kompromis pa je vzel volitvam v*o živahnost, ker niso imeli volilci med kom izbirati. To se je pred par leti spremenilo, ko »o se za vsako izpraznjeno mesto priglasili razni neodvisni kandidati. In čimbolj so bili radikalni, več glasov so vzeli vsem trem strankam. Mnogi poslanci delavske stranke so vsled teh rezultatov opozarjali na nevarnost, da se bo ljudstvo obrnilo drugam, če delavska stranka ne prekine svojega kompromisa s Chur- MMMMi sssseeessssssssee na tist njen član, ki so pre- ------"" r \ * ponosu m povu»rj«mo. u« _ . . ¿¡-n-«;^: vzeli ministrska mesta v vladi, življenja v^H- Je naš de|ež v tej borbi ogro- T™> •matrajo, da delavska stranka Ja^Uemh IjudMev. V pog^jmen. Leta 1918 smo začeli * |^ ni imela nobene druge al ter- medsebojnih odnošajev ^ 8Vobodi ra2vijati zapa. delavcev s,lno znižal. nalive, (^e kdo, ima de mokra- mw1. 7Jar0^1. 80 f™* d«o kulturo in smo jo dvignili . Ky . Učno, socialistično orientirano fTPe^11 načelo nekakšnega na- do zavHanja vredne višine. S i Sejo kluba $t. 1 J5Z bo delavstvo vzrok sovražiti faši- ckinalnega kanibalizma in uni- ponosom naglašamo, da v naši f0 petek 23. opnlo zem. in angleška delavska 6u\eJ° kulturno življenje vseh Uteraturi ni bilo prostora za ' stranka je od ^ega začetka on.\h nar(^0V; kl pndej° pod *und. Znano nam je tu v Lon- ----- proti njemu. Ko je bila Angli- njihovo oblast. donUf kako gtraino je težka ja enkrat v vojni s Hitlerjem, V svojega režima Vaia ^^ za o6rt«Hk. Toda se je morala delavska stranka |s? f"*1«*» ^Jige doma, v svo- naia kulturna in moralna pre-odlcčiti bodisi za taktiko opo- ? lajitni ^nilji Čemu naj bi i moč nam bo še več pomagala zicije zoper vlado, ali pa za Ropali bolj po člove- kakor orožje in nam 7 Chamberlaina, oziroma po od- P^no pa še takrat, kadar .topu drugih članov vlade, kl frWfjo v ^k ^ jiarodi, ki so Motijo se on. ki mislijo da jim trn v peti, kakor na primer | je zdaj prišla že nasa zadnja Slovenci. Najprej so na čeho- ura. Našo slovensko atvar ne__ slovaškem uničili šole, ustavili brani le naš telesni odpor, tem-; njen tajnik Antoii Garden prosvetno delo m zapirali mla- več tudi naša moralna čistost sklical na dne 30. maja v Wau-dino Od tam so krenili naprej ;Napnimo vsi svoje sile, složno kegan. gumija. Bili so potem prepu- likajo v navdušenju, nato pa ščeni ijroli usodi celo \Tsto dni, jim na^teje, kaj je treba stori-predno so se čudežno rešili. Ne povedo pa, da je Eddie bogataš in član v direktorijih kakih pol ducata multimilijo-narskih korporacij. Po svoji rešitvi z morja so mu dali časopisi ogromno pu-blicitete in ga dramatizirali v 'egendarnega junaka. S takim ti, da si zagotovimo -zmago in da varujemo življenja naših fantov in mož na frontah križem sveta. Vzorec načrta za uničenje unij Za vzorec, s kakršnim naj (Nadaljevanje na 5. strani.) -o bili isitovetni s Chamberlai-novo apizarsko, marelarsko politiko, je bila delavska stranka povabljena na sodelovanje v kabinetu. Odločila se je za I Chicago. — Ta petek dnel 23. aprila se bomo med drugim pomenili o našem prvo-1 majskem shodu, ki ga bomo imeli v soboto 1. maja v Slov. del. centru na 2301 So. Lawn-dale Ave. Tajnik bo imel važna poročila in govorili bomo o pripravah in volitvah zastopnikov na prihodnjo konferenco Prosvetne matice, ki jo je komoromia ore^ela v vladi1 ln °PU«toMII vso Evropo. si začnimo graditi boljšo bo- Vsi člani in članice so vab- Kompromis, priviti» \ vihui . „ _________iliani ila «a i« «dio «Hp i»7.p nn . ponudena mesta in sodeluje. Ob enem je izjavila, da se s tem nikakor ne odpoveduje (Nadaljevanje na 4. strani.) To je logično in v nemškem dočnost na temelju težkih iz- duhu. Vračajo se nazaj v primitivno divjaštvo. Toda Evropa tega ne bo sprejela. Ona se bori, ker je različna od Nem- ljeni, da se te seje udeleže pol-noštevilno. kušenj zadnjih štirih let. Raz- vijajmo ideje in vrednote, na ---- katerih bo počival novi, boljši Priporočite prijatelju, svet. I si naroči Proletarca. naj \\ Primrznjenje" delavcev udar na njihno svobodo Ako bi bila industrija, ki je soboto izjavil, da pomeni Mc- ložnost dobiti boljše delo. Ako lavcev sodelovali, in ob enem, sedaj uposlena z vojnimi naro- Nutoy odlok izročitev ameri- bo na vsak način vztrajal, da da jih bodo urgirali oetati na cil. državna in obratovana v ikefa delavstva v podložni- hoče na delo drugam, bo mo- njihnih sedanjih meatih. Toda . Štvo gospodarjem. Njegov u- ral v McNuttovem uradu iz- industrialci so pod pretvezo korist »plosnosti, ne pa za pri- , * , , . , j 1 , vatni profit, bi Paul V. Mc- mu dekretUt k| fa ^ ilda, v Nutt, ki je v mlogi direktorja štirinajstem stoletju angleški _______ _____________ __ .... ______ za reguliranje delovnih moči kralj Edward, pravi Olander, 1 moran ostati na starem mestu, hko us "primrznil" 27 milijonov delav- ki je zaeno z drugimi delav- Ker pa se uradi, kakršnim na- kanira, cev v njihove sedanje službe, skimi voditelji vred že tedne čeljuje McNutt, s posamezni- ima de imel vso moralno podlago iz- in tedne apeliral na merodaj- ki neradi pečajo, in sploh na je orodje bossu pod noge, iti javki, da je to storil edino v ne oblasti, naj se nikar ne za- vrsto ne pridejo, je odlok za po svojo plačo in potem na lov veza vojnega posoji'al To ' kor»t vojnih naporov te deže- tečejo k temu drastičnemu, fa- "primrznjenje'*.. delavcev pri za drugo službo. ie cilj vlade v tekoči kampa-1 d°" lUtiénlefnu k«r ™ * -danjih gospodarjih res pri- M ^ kri„ McNytt0To na- je cilj viaae p b|é#k ^ uklh naredk koncem potrebe zanj. mrznjenje, pa če garajo še pri , . ^ mXi d#Io. nji. Vsakdo naj pomaga, pa bo k To je dobro zanje. Le res neodvisni listi, ki niso navezani na milijonarske oglaševalce in na oblastnike v političnih uradih lahko prosto izražajo svoja mnenja in se bore za ljudske koristi. P.ol«tar«c, Mtrcft 21, 1943 PROLETAREC UST ZA INTKRB8E DELAVSKEGA LJUDSTVA. fZMAJA VSAKO SREDO. Ii^ji Jugoslovanska DcUvib TUktvu DrviU, Ckkago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIAUSTICNE ZVEZE NAROČNINA * Zedinjeníh drUvah^a ^lo^eto $3.00; sa Jol leU^llTtT Inoiamstvo: sa ealo lato $8.60; aa pol lata $2.00. Vtl rokopisi in oglasi morajo biti ▼ naiam arado najposnaj« do pondeljka popoldne sa priobčita* v štavilki tekologa tedna. - Ji , m, ' ' PROLETAREC Published every Wednesade, M je btia po Hitlerjevem slovesnem zatrdilu"9»a ve- prvi svetovni vojni manj prus-jaiki kot so v sedanji? Na to odgovarja v tem Majskem glasu Katka Zupančič v črtici "Volčje dlake". "Pomladne misli" je naslov rpisa ijouiia Benijrtrj*. On ¡te prevedel tndi govor pod pred- ratnih krogih zelo kritizirana tu in v Angliji, ker uganjata napram Francu skrajno apizarsko politiko. Zastopnik ameriškega državnega departmenta je bil nedavno na uradnem obisku pri poveljniku španske armade v Moroku. Newyorški nadškof Francis J. Spellman je tudi obiskal vse fašistične prvake v Španiji, nekaj francoskih in Mussolini j eve v Rimu. V Vatikanu je silno živahno. Hitler je poslal k sveti stolici novega poslanika. Mussolini je imenoval pred tremi tedni za zastopnika fašistične vlade pri papežu svojega zeta grofa Ciano. Japonska ima poslanika v Vatikanu, klerikalni Vichy je zastopan, dalje "nevtralna", fašistom prijateljska argentinska vlada, in pa cela armada drugih diplomatov je tam, ki se gotovo ne drenjajo med vatikanskimi zidovi zaradi vere ali ver-skjh svobodščin, pač pa te svojih starih nagibov, ohraniti svet varnim za sistem izkoriščanja. F>no je, na kaf pozabijajo: da bo po vojni fcotelo tudi ljudstvo nekaj besede, in pa, da se ga z bajoneti, * zapori in koncentracijskimi tabori ne bo moglo za vse večne čase držati k tlom. . .. ijw "> ' i a¿Mt:«r Mirko G. Kuhel ima v Maj-skem glasu Črtico "Kopelj p«l posteljo", Anton Slabe spis "Gorje premaganim", Joseph Chesarek pa je poseigiel v spomine na slovensko naselbino v Calumetu. Opisuje jo k onih dni, ko je bil Calumet na višku in za glavni predmet si je vzel slovenske "salunarje" in njihovo vlogo v javnem, društvenem in gospodarskem življenju naših rojakov. John Shular opisuje solnčno Goriško iz Časov pred prejšnjo vojno In vzlet prvega aeropla-na na vojaškem vefebališču pri Gorici, ki pa rzlic napornim poskneom H mogel višje V zrak kot kakih dvajafct čevljev, drugače pa dirjal samo po tleh. O življenju podeMakife študentov v Ljubljani, in o romanju dijaškega kvarteta prvega maja na šmarno goro piše na «voj humorista ni način Frank Kerie. Joško Oven j« napisal monolog "Glas iz groba", Anton G arden članek "Ko boda topovi utihnili", Janko Z«ga črtico "Rezika" — slike od Hitlerjeve pete poga/ženih priložnosti m upov. Milan Medveshek je prevedel pismi dveh slovitih litera-tov o Rusiji, Fr*l A. Vider pa napisal člank "Ali imamo pogum iti naprej?" Priobčen je prevod članka o Rusiji, ki ga je napisal bivši angleški poslanik v Moskvi proti Nemčiji, medtem ko milijone najboljših ruskih vojakov pada — in pa mnenje nekaterih ameriških vojaških poveljnikov, 'da bo morala Amerika po koncu te vojne v spopad c Rusijo,' v*e to še povečava te sum nje." članek nadaljuje: "če je res kakšen odgovoren vojaški uradnik, kateri ima tako mnenje, ali če bi ameriško ljudstvo dovolilo voj aškim oblastim vstop v tako vojno (proti Rusiji), je zelo dvomljivo. Vendar pa so tu in v Rusiji res taka mnenja." Govor podpredsednika Wallacea dne 8. marca, v katerem je svaril o tretji vojni, če bo Ru&ija ogoljufana, potrjtije sumnja v tako nevarnost. Naša neodločnost za pretrga nja vezi v Vichyjem, naše podpiranje Darlana, Marcela, Peyroutana in drugih vichyi-tov v Afriki, vse to je še bolj podprlo Stalinove sumnje, kateri ravno tako ni mogel pozabiti I>arlanu In Peyroutanu, kot te more Lavalu in Petainu, ko so vsi štirje pomagali Nemčiji v vojni proti Rusiji in francoskim komunistom. Stalinu se tudi ni dorpadlo ignoriranje De Gaulheja ter njegovega gibanja, v katerem so francoski komunisti zelo aktivni, kljub De Gaullovemu osebnemu kon-.servatizomu. Rinder razlaga, da je velika zapreka sporazumu z Rusijo skoro vidna podpora vojnega in državnega departmenta nadvojvodu Otonu ter Trboru Eckhartu — ogrskim In habsburškim reakclonarjem i Potem razne idejfc za snovanje novih držav v srednji in južni Evropi, katere bi slutile kot nov "zdravstven obroč" (cor-don sanitaire) proti Rusiji. Vse to Je Rusijo od nas še bolj odtujilo. Ko sta Churchill in RoosevšR povabila Stalina na sestanek in to skoro pri zadnjih vratih Rusije, je slednji odklonil priti. Članek nadaljuje: "Tako velika je negotovost kaj Rusija misli, da ho naši in angleški voditelji povsem v nejasnosti o pomenu Stalinove izjave o hranitvi sovjetskih mej." Četudi si je nemogoč? misliti, da bi ruske armade prenehale z bojevanjem kadar bi bil sovratnik pognan čez njih meje, je vse eno bojazen, da se kaj takega utegne zgoditi. To bi imelo strašne poslediee za ameriško-angle-ške vojne operacije proti Nemčiji. To so možnosti, ki jih ni lahko izibrisati iz - oficijelnih motganov." Članek nato nadaljuje o poljskem sporu, o Finski ter baltiških državah. Omenja tudi Češko ter njenega predsednika Edvarda Beneša, čigar prijateljstvo a Sovjetsko Rusijo je zelo trdno. Konča z upa-, njem, da je bil Edenov obisk uspešen, in da čim prej se jim to posreči (namreč doseči sporazum) tem boljše bodo prilike za končno zmago nad osi-ščem. Upati je, da bo tudi Rusija uvidela, da njeni interesi* lete v isti smeri." Novice Boj v Afriki se nadaljuje v našo smer. Vse kaže, da bomo videli to poletje velike vojne akcije. Mussolini in Hitler sta imela štiridnevno konferenco Pravijo, da je bila zelo uspešna. Seve, o tem bi mogoče lahko več povedal nekdanji u-rednik "Avantija". Kot poroča propaganda osi-šča, so na tej konferenci skuhali nov "atlantski čarter", v katerem zagotavljajo svobodo in civilizacijo novi Evropi, ki jo bodo tvorili svobodni narodi. Vse kar ti narodi morejo storiti, da jim vzide "solnce odrešenja", je pomagati t>si-Šču do zmage, poraziti boljševizem, in pa anglo-ameriški dolarski imperializem. Ta čarter osvobojenja sta podpisala dva najbolj "resnicoljubna" človeka v Evropi — Benito Mussolini ter firer Adolf Hitler. Bog se ju usmili! Pri nas smo v kongresu in senatu srečno žadušili predsednikovo omejitev plač, ki je hotel, da ne bi bile višje kot $25,000. Drugače smo pa še vedno proti zvišanju plač premo-garjem in v fplošnem vsem drugim delavcem kljub nara ščajoči draginji. Precej plsa nja je nedavno povzročili Merry Fahmey, ki je po očetu podedovala veliko bogastvo., katerega gi je nagrabil s patentiranimi zdravili. 2iveia je v velikem razkošju v bližini Chicaga. Dekle je še mlada, petkrat poročena, kar seve tudi ni nobena novost pri bogatih ljudeh. Ali dekletu so se Zedinjene države zamerile, pa se je poročila v petič samo zato, da je mogla dobiti potni list v Argentinijo. Njen najnovejši mož je bil švedski državljan, pa si je na ta način izposlova-la švedski potni \kt "Možu" je za uslugo poročitve plačala par tisoč dolarjev, časnikar- (Nadalje vanje na 4. strani.) Stafford Cripps. F. S. Tauchar je zastopan a črtico "Srečanje", Joseph Shoy fca z opisom delovanja kluba H*pWJ *t. H Jtt. Pohag teh apieov je v tem letniku Majskega glasa nekaj pesmi, alik in raznih krajših stvari. tako nam je «vialic vojnim razmeram ki raznim drugim težavam spet nupeto Mati revijo, ki dela čast namenu, kateremu služi. To je 28. letnik Majskega glasa v obliki revi* Je. Ostala leta «so izdali k praznovanju prvega maja to Protetarca v povečani obliki. Letošnji Majski glas. kakor že precej prejšnjih letnikov, je tiskala tiskarna SNPJ. Tole mi ne gre v glavo? Kako to, da se ameriško de- lÄ* T da an- aleako delavstvo geto veliko v vladi in JavnoalC ker JS tudi politično organizirano ? Proletaiei . POVESTNI DEL KATARINA ŠPUR LJUBEZNI SUPLENTKE (Konec.) Zvečer be^i Katja nad zvezni. Jutri. Ali o jutr* ta iditt-«ki Križ vedel nalogo? Zunaj je noč. Pločnike škropi dež. Na okno je udaril zvok pijane pesmi. Odrinila je zvezke. Kakor živ je gledal Štefan iz sporni-nov. Postala je podobna stroju, ki se kvari. Naenkrat so se potrgale vse vezi med njo in svetom. Nikomur na svetu nje-no življenje? ni več potrebno. Privlekla je iz predala šop pisem in jih raz tresla po mtei. Ležala so drugo preko drugega. Ni jih vzela v roke. Kakor so ležala, je čitala iz njih stavke. — Svečenica moja m*' — Potem se vsi sklanjajo v katalog in s prsti tipajo po rdečih številkah — a Miličeva se bo jutri zopet vse štiri ure pre-fmejala in brezbrižno jedla čokolado med razlaganjem. Kako se vsi trudijo, da bi do- val. Piroška in Magda sta se ! se oplazila tja — položila bi mu roko na čelo, — to majhno, prazno, gladko roko, tako nepopisno g lad no božanja, —bi položila na njegov obraz! Bila je nedelja. Sijalo je sonce. ^ — Jaz grem v kavarno Trilby, prideš potem tja. Pišta? —' je v prate! Fred po kosilu. Pišta je risal in si požvižga- bro igrali svoje vloge! A Ka tja se je niti na pamet ni naučila. Po končanem pouku polaga v ravnateljev! sobi prisego. Tri prste dviga pred razpelom in obljublja nekaj v imenu boga, v katerega ne veruje. Potem deli na zofi in prebirali časopise. Katja je stala ob peči in ko je Frcd oblačil plašč, se ji je zdelo, da se stene sebe približujejo in jo bodo zadušile. Ko sta Fred in Pišta odšla, je tudi ona oblekla plašč in ureja knjige v knjižnici. Gosti stopila na ulico. S streh je kap kotmi snega padajo na okno. V sobi je tišina. Knjige so zaprašene. Katja ureja kartoteko. Piše z rdečim črnilom šte- dvoje svetlih oči sanja la-T!11?- Pot1m M<:de za mi?° in no, hladno je ležalo pred njo gleda, kako plešejo snežinke j iivijenje. Na strehah so se lju- ljalo. Krenila je 'proti parku, * kjer so skakali in vpili otroci. I mfm '^.T"^'1 Kavarna Trilby - pokopa- Rasen v Rusiji mora j« ¿enaka opravljali m taka tc saška dala kakor moški tudi na Kitajskem. Gornja la te bom, Fred! Golo, ostud- , «tika jik predatovlja pri gradnji costa aa kitajsko armado. vi srajci in čaka. Mt «tka. Pa saj še nisem odšei — pri tebi sem, Katja, ves, ali me ne čutiš? , — Ti se voziš, Katja, jaz •e pa sprehajam po pogorišču svoje duše in se iščem. Da, pogorel sem, temeljito sem pogorel .. . — Stoletni hrasti ne verujejo — zmajujejo z glavami, jaz pa vpijem: Ona me ljubi — ona, Katja me ljubi! O^tal bom večno tvoj dolžnik!... Dve solzi ji tečeta po licih. ob oknu. Nenadoma se zdrzne. Zdi se ji, da je nekdo prav ob njej zapel: Jaz nekoga ljubim.. . . Ne, to je snoči pel Frcd. Ne ljubi se ji iti domov. Danes ji je neznosna prisotnost ljudi. Tako brezumno si želi, da bi zakopala obraz v Fredove roke. bili golobi. Objeti pari so se' smejali mimo nje. Kako brez-| miselno je postalo življenje. D A 7NÍ1TFRfl^Yl I Osebnosti pa bi Oven prezrl, i juge lovanski vi IV/l£al V 1 LllVJ II; v paradi in programu, ki jo remo zanesti. P Bridgeport, O. — V nedeljo Zvečer je Fred pripelial to- u- »l)rilu se Je vrái,H v variše. Prinesli so vina in karte. Katja se je v svoji sobi pripravljala za vzorno predavanje. Smeh in prerekanje se je slišalo iz druge sobe. Fred, če boš tako igral. Deževalo je. Pločniki eo bili mokri. Katja je hodila pečasi (te izk]ju^mo? iz šole. Mrazib jo je. Počasi , __ Daj ga piMa! __ He je cdklepala vežne vrata. Zno-',ame2. sti žila roki na kodraste la-«: «J ***** reko in čestital nas, njh narodnostnih .klipin ob|ju. c| - Ljubim te. Fred. njenih ../.bornih gla- m Qno{nQ w u h Prijel jo je za roke. v PetJu- / — Vidiš, Katja, na to ni- \ Istega dne dopoldne se je smrti. Kdo naj dokaže svetovnim diplomatom, da ima mali .slovenski narod pravico do obstanka? Kdo ga bo zastopal in branil pri zeleni mizi? SANS ji» bil 5.-6. decembra 1942 v Clevelandu organiziran zato -amo zato, da govori in zastopa Slovence in Slovenijo pri zavezniških vladah in pridobi-Ob koneu sporeda sn^ji! va prijatelje na vplivnih mestih, katerih smo imeli S.loven do tedaj zelo malo. SANS bo moral dokazati svetu s fak- Magda in Katja sta legli. Piroška je še pospravljala po sobi. V veži sta se oglasila Fred in Pišta. Potem je tudi Piroška legla in zaprla vrata. Zofa onkraj zidu je zaškripala, 1 č je ugasnila. . Katja bedi. Ali se ne bo dvignila? Samo zid je med njima. ZW, ki bi ga človek s prsti ras-grcbel, samo da bi videl, ali oni tam preko spi! Mesečina ie svetila v sobo. Magda in Pi- vršila seja kluba Naprej št. 11 JSZ, a zaradi zaposlenosti s parado in programom v Whee-lingu za razprave na klubovi seji ni bilo časa. UkrenilHpa smo vse potrebno glede klubo-vih zadev in ujegove prvomajske slavnosti, ki se bo vršila v soboto 1. maja pri s. Jo-ephu njo vred. Zdelo se ji je, da je luč ugasnila, da je zadela z vsem svojim telesom ob nekaj kakor nož ostrega in ne more j Skoffu v Bartonu. več nikamor. V rokah je čutila nekaj mehkega, toplega, nekaj neskončno dragega — to je bila roka, Fredova roka, ki se je je krčevito oprijemala. — Pomiri se, Katja! To nima smisla ... Toliko lepih fantov je okrog tebe. gotovo bo* med njimi našla katerega, ki žrtvovalnostri toliko časa. da bo sovražnik poražen in potem pa, da se svet organizira tako, da se taka strašna morija nikdar več ne dogodi. V ta namen bo potrebno stvari pravilno skri talizirati, da bo sodelovanje mogoče tudi po vojni v znamenjii iskrenosti in skupnosti. Mi imamo poleg vsega še na- naseljenci ali tu rojenimi strokovnjaki slovenskega izvora bi tam, kjer so dani pogoji, u* stvarili v kratki dobi lepo malo Ameriko, kjer bi imel vsak dovolj kruha doma in vsega kar si moderni, novi človek želi. To bodo naloge pomožne akcije po sklepu evropskega miru. Do tedaj pa je vse odvisno od dela in uspeha SANSa. če bodo Slovenci in Slovenija estali pod tujim jarmom, Jim tudi vse pomožne akcije ne bojo koristile. Vse kar jim bo po la no bo pograibil gospodar in Slovencem kot narodu brez nojih šol in kulturnih ustanov, bodo šteti dnevi do popolne narodne smrti in krivi bomo mi ameriški Slovenci, če bomo ostali brezbrižni in ne bomo podprli z vso močjo delo in naloge SANSa. Ne strašimo se početnih tež-koč. Vse se bo izravnalo, tudi ;!as mrdnamskih nezavedne-'.ev, ¿užnjev tisočletne reakcije bo vtihnil, če bodo občuti-'i, da ro osamljeni. Beseda 'Politična akcija" nas ne sme ovirati, ker vsako delovanje '.a priznanje in samostojnost naroda in njegovih pravic je politično delo. Od nas in samo od nas je odvisno, če bo imel slovenski narod svoje zastopnike in branitelje pri zeleni mizi, ki bodo izvojevali SVOBODO, enakopravnost in ne->dvisnost Sloveniji in Slovencem. Jož« Menton. ti, da smo Slovenci samostojen in kulturen narod. Slovenci smo prihajali v to deželo pod vsemi drugimi imeni, samo ne kot Slovenci. Smo bili pač od-gojeni kot hlapci in dekle, kar v bodoče ne sme več biti. SANS je prevzel težko nalogo. Prikazati bivše Avstrijce, Kranjce itd. Utnik «pudti. ko ohls«fi P" ap»»r»1»i > vlaiiKi cunjo Ca po I rt-In h» Ubko rabit« milo. aH labrk milni I »rs še k. t oila nikdar ps ne utaknit« gUdilutfca t vodo. Aka+fcna vsi «UAloik efekt runo vn. da * nimf proi. \ednn preje utaknite «tikaki v irladilmk. f«4em še le v stikalo na steni. Ksdsr nik. da ae ne pokvari... in to pomeni reki veliko aa n|et«*o trpel-nvat. Sprejmite ta moi naavet. Začnite tako posvečati vašemu tla • dilnikn vojno paaljév«at Ampak kaj ¿e ae t ta v «ceno ksj nsr«l»»- rf-di f Ako »ai gladilnik r k M karati. da ae preveé aefreje, teda t Cdaite takoj pregtr ti dobremu poprav-lja«-n. Ako gladihdk se de*a. kakor treba, po glejte. it je atikaki prav ratakajeno in fe ie elektrika v atikaln PUBLIC SKRVICE COMPANY of Northern Illinois oška sta rpali. Ali se ne bojte bo ljubil... A jaz, veš, e dvignila — zdaj? Po prstih bi mano je križ. In zdaj mo-— ■ • ram iti tja ... Stopil je po sobi, potem je odprl vrata in zamišljeno jih je zaprl za sabo, Katja je u-ga^nila luč. Naslonila je glavo na rob nočne omarice in želela samo to, da ne bi morala več živeti. Ne več živeti — takoj končati to nesmiselno, to ogabno življenje! V.stala je, se oblekla, vzela dežnik in stekla po ulici. Dež ! ji je zmočil čevlje, nogavice, in ji padal na lice, na lase. Z dežnikom si je zakrivala lice in glasno stokala. Ogibala se je luči, hitela je v temi iz ulice v ulico in vedela samo to, da nima moči, da bi jutri ob osmih sedla za kateder in da je njeno vzorno predavanje o hagiografijah zdaj popolnoma od ve J in brez pomena. — On kvarta... on mora kvartati..je brezmiselno ponavljala in si tiščala robec na usta. Nekje na oglu se je ustavila. Obrnila se je in začela počasi hoditi nazaj. Dež ji je mcCil 1 ica. He.lke luči so medlo gorele ob pločnikih. — Kam pa grom? — se je spraševala. Nihče ji ni odgovoril. Hodila je z zavestjo, da tam pred njo ždi življenje, podobno razdraženi zveri in čaka, da zasadi svoje kremplje vanjo. I logo delovati za osvoboditev Četudi so razne restrikcije j naših bratov in sester onkraj glede živil itd., bomo udele-; morja. Dalje delovati za bolj-žencem postregli po svoji naj- že prospevanje naših napred-! imamo, «če bomo stali za njimi boljši moči. j nih delavskih ustanov, naših vsi, ki nam je bodočnost in ob- Tu je bil v tednu pred 4. < časopi :ov, JSZ. Prosvetne ma-: Slovenije in naroda pri To soboto ste vabljeni v Masonic Temple Chicago, 111. — Družabni klub Slovenski center priredi v tej sezoni svojo zadnjo plesno zabavo v soboto 24. aprila v Lawndale Masonic Temple, 23. cesta in Miilard A ve., tik Slovenskega delavskega centra. Dvorana, kjer bo ta zabava, ie prostorna, sedeli boste lahko pri mizah, plesali pa ob zvokih Omerzovega-Gradiško-vega orkestra. Vstopnice so po 35c. Dobite jih v Slov. del. centru pri Luka Groserju, in na dam zabave pri blagajni. Družabni klub Slovenskega centra'ima precej nad sto Članov. Zanašamo se, da se zabave »vsi udeleže in ob enem povabijo s sabo svoje prijatelje in znance. Torej na svidenje v soboto 24. aprila v Masonic templu na 2300 S. MUlard Ave. A. Božičntk, tajnik. Vlagajt« del tvojega zaslužka ▼ vojn« bonde. S Um pomagate vojnim naporom avoje I je Oven kos *voji nalogi. dežele, n« da bi od svojih vlog osebno bi ga lahko napadli, ne aprilom na a'/Raciji za Prole-tarca in Prosveto s. Anton Zor-nik iz Herminieja, Pa. Ker sem bil čez mero zainvden z drugimi posli, mu nisem mogel dosti pomagati. Malih naselbin ni mogel obiskati radi slabih prometnih zvez, s privatnimi avti pa so sedaj tudi težave, ker vozniki dobe le toliko gasolina kot so upravičeni na podlagi odmerkov. Vendar pa je Zorni k, kot je rekel, na tej agitaciji zadovoljivo uspel. Stanoval je večinoma pri družini Petra Kroflicha, ki je zelo gostoljubna. Rekli so mi, da je od tu odpotoval 11. aprila na Fairmont in V druge okoliške naselbine v W. Va. Iz Maynarda se Je izselil do-broznani član našega kluba s. John Slanovec. Kupil si je hišo v Barbertonu, ker stanovanja ni mogel dobiti. S, Slanovec jc bil našemu klubu v veliko oporo. Somišlje niki rkupaj in ustanovite si klub, kot ste ga včasi že imeli. V Johnu Slanovcu bo«*te imeli iz-bornega pomočnika v »vojih aktivnostih. Hvala s. Jošku Ovnu za simpatije, ki jih je nam izrekel v svoji koloni pred par tedni povodom smrti naše hčerke Frede. * Človeku že preseda vse to prerekanje radi Rusije v nekaterih naših listih. Kaj naj nam bi koristilo predbacivati kaj je bilo v preteklosti? Joško Oveji precej piše o Rusiji, pa se mu nihče ne upa ugovarjati, ker vsakdo ve, da Le tiče in delavskega gibanja. i" podpirali SANSovo gi-Ako se bi osredotočili v ta« i banje moralno In gmotno, z ke aktivnosti, bi res lahko re- vsemi močmi. To bo v čast in kli, da smo na pravi tkupni Pm,<>* v*eh, ko bomo lahko za-fronti. A na mesto tega se o-j vriskali "Slovenija je rešena !M pa za na vseh koncih in krajih. Uresničile so se naše najsrč-da se krči in krha. Poleg pa »eJše želje in naše žrtve niso imamo še take ljudi, ki veru- M« zaman. Kdo ne bo vesel? jejo v omenjene aktivnosti, to- naobraženi in samona-da se zanašajo na druge, češ, obraieni možje in žene, stebri saj bodo lahko brez mene o- j slovenske p ros vete in kulture pravili» Kam nas vodijo taki in v tej deželi, bi morali bolje ra-podobni izgovori? Da, KAM? zumeti in biti vodniki temu J otep h Snoy. naj plemenitejšemu slovenske---mu in zgodovinskemu delova- Slovenski ameriški narodni v Ameriki. svet in bomožna akcija Takoj ko doseže SANS svoj namen in izvrši svoje naloge, bo prestal s svojim delovanjem in takrat pride pomožna akcija na vrsto. Slovenci, kolikor jih bo še živih, bodo mnogi Detroit, Mich. — Nabrani denar za pomožno akcijo bo narodu v domovini koristil le, če bodo Slovenci svobodni in Slovenija iztrgana iz kremp- brez domov, obleke, hrane, se-ljev Nemcevv Lahov in Madža- men, živine, sploh brez vsega rov, ki danes tekmujejo med potrebnega za človeški obsta-seboj, kdo bo hitreje i i a teme- nek. Ameriški Slovenci bomo ljitejše zatrl slovenski živelj. morali posečj globoko v žep, v Barbertonu, strnite se Prva žrtev fašistične brutalno- da jim pomagamo. Ne le star- sti so bili slovenski naobražen- ši, bratje in sestre, vsi, prav ci, pobiti ali odpeljani v kon- vsi bodo upirali oči k nam. Vsi centracijska taborišča, odko- narodi bodo potrebni in vsak der po izjavah samih okupa- bo svojemu najpreje pomagal, torjev ni povratka. zato bodo Slovenci odvisni le Geografska lega Slovenije od nas in naše podpore. Slove- je na križršču Jadrana. Sredozemlja in na poti na vzhod (Drang nach Osten). Stari program Nemčije in Avstro-Ogrske ne bo izginil tudi pod popolno kapitulacijo osišča. nija bo brez učiteljev, zdravnikov, brez vsakovrstnih strokovnih delavcev. Slovenski otroci s sirovo silo odtrganih iz naročij obupanih mamic in odpeljani v fašistične vzgoje- kaj izgubili. Berlin, Dunaj, Rim in Rudape- valnice — bodo potujčeni in šta s pomočjo Vatikana, pa zastrupljeni n fašistično ideo- naj bodo te države v rokah fa- logijo. "Two-Way Passage'* bo šistov ali nefašfetov, bodo na- moral v funkcijo, če ne bomo pele vse sile pri sklepanju ev- hoteli, da ho nova slovenska ropskega miru. da bo Sloveni- generacija sami idioti, ja še bolj okrnjena kot je bila Slovenija oziroma Jugosla-po prvi svetovni vojni, če ne , vija ima naravna bogastva, kot popolnoma izbrisana c zemlje- jih nima noberia druga evrop- I pa z argumenti, ki bi držali.I vida. Na zastopnike pri ubežnilska držav«. Z našimi mlajšimi TISKOVNI FOND PROLETARCA VII. IZKAZ Cleveland, O. To $2: Joseph Lover in John Sinti K, nkupaj $4. (Po-slsl John Krekel.) Ely, Minn. Frank Smuk 50r. (Poslal Jack Kunstelj.) Hay ward. Calif. Albert Hrast 60c. (Postal Aton Tomšič.) Browntor. W. Va. Frank Klemene 20c. Virden, III. Frank Ilrrsich $1. Cleveland. O. Joseph F. I>urn, $6. (ProvUija od oglasov v M. G.) Puritan. Pa. Frank Zaman 20c. Glnncoe, O. Albina Kravanja 40c. Pierce, W. Va. Anton Vidmar 76c. Detroit, Mick. Peter Benedict $6. (Poslala Kathy Junko.) Yc.ungatown, O. John lVtrich $1. Moon Run. Pa. Jaco>b Ambrotich $2.10. Cleveland, O. Rose Jurman $10; Leo, Poljtek $5; Frank Hribar $1; skupaj $16. Milwaukee, Wis. Slov. soc. klub $2; John Poklar 50c, skupaj $2.60. (Poslala Kristina Podjavoriek.) Detroit, Mick. Po $1: Katie Stilus c, Slov. del. dom, Joseph Kotar, Jacob Lolniskar in Gosp. odsek Slov. del. doma; po 50c: Anton Potokar, John Plarhter in May Klarich; po 26c; Joe Traven, John Gruden, Anton Aniiček, Frank Modic, Louis Strosberger, Michael Gregoricto, Fr. Ramtak, Albert Kim, Joseph Tehov-nik. John Rotar, M »ry Xncs, John Kraly in John Barfch. skupaj $9.76. (Poslal Jacob Lolniftkar, Dearborn, Mich.) Ckicat«. III. Frank Luibi $1. (!«-ročila Angela ZaiU.) Detroit. Mick. John Zornik $1.26. Pueblo. Cr-le. Valentin Macher 60e. (Poalal Ludwig Yoxcy.) U Salle, III. Fred Mslgai $2, Kr knmo, Ind. John Petkovftek $1. Detroit, Mick. Joseph in Ana Kla-rich $&• (Poslal Math UiW) Loa Angola, Calif. Rlaft Meiurl $6. (Poslal Frank Novak.) Skupaj $6ft.A6, prcjinji itkat $323.87, skupaj $.190.87. am Proletarec, fe*M»h 21, 1943* i ■ • . KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • • ^ ... v * iL , «.>' *? . 1 • . . • . KOMENTARJI 1 Johna Bradača ni več. V tej iske Slovence in i si rsfce Hrvate. številki je napisal o njemu je "bil premier jugoslovanske kratek nckrolog John Krebel. Življenje mu ni bilo prijazno. Skusil je veliko hudega in marsikje mu je Jzpodletelo. Temo pravijo nekateri usoda. Tepla ga je. Vendar pa je imel pokojni Bradač eno zavest» dekier je zmogel, je deloval za boljšo človeško družbo. Bil je deloven »odrug in storil na tem polju kolikor je zmogel. S. Krebel ugotavlja, da ga bodo tovariši, s katerimi je delal, (hranili v častnem spominu. Zadušil ga je. V tej številki na 5. ftrani je vlade Simovič v Londonu. On je določno izjavil, da zahteva I Jugoslavija ne samo vse svoje I dosedanje ozemlje, nego todi j tisti slovenski in hrvatski del, | s Trstom vred, ki so ga zmagoviti zavezniki dali po pni sve-1 tovni vojni Italiji v nagrado, j Simovič je mislil, da sme govoriti tako kakor misli in pa polteno, v poštene namene, je takoj po tisti izjavi spoznal, da je izvršil veliko napako. Takrat so bile Zed. države in An-•flija z Italijo diplomatično Še v «prijateljskih od noša jih. Si- izčrpek n zapi-nika druge se- j ^javo so smatrali v je odbora Slovenskega ameriškega narodnega sveta. V njemu je med drugim poročilo Vincenca Cainkarja, da je go- Londonu za neodpustljiv "blunder" in mož je "padel". Edino pojasnilo o njegovem u-m»ku }e bilo, da je on le gene- vcrfl dvakrat po krátkovalnem I ral' *>a d'P10™^ radiu rojakom v stari domovini, in da'so mu vladni cenzorji v New Yorku črtali iz govora vse, kar je napisal zoper gro Hitler je edini diktator v Evropi, ki katoliško duhovščino res preganja, ki ji je zaplenil veliko itnovine in ki je sme- zodejstva. ki jih uganja Itali- P° okupaciji Slovenije slo- ja nad Slovenci. Smel je udrihati le proti Hitlerju in čez njegov tretji rajh. Zapisnik dalje pravi, da je Rev. Zakraj-šek ne?el potem, ko je Cain-kar tvoja cenzurirana govora že oddal v zračne valove, on gmalni tek^t v državni oddelek v Washington in jih vprašal glede tega. Rekli so mu — tako trdi njegovo poročilo, da venske duhovnike na Štajerskem in Gorenjskem, jih izgnal s posestev ter jih izročil svojim ljudem. Vzlic temu sta j ostala papež in on v diploma-1 tični zvezi. Hitler .je imel ves I čas poslanika v Vatikanu in Sveti oče pa svojega nuncija v Berlinu. Nedavno pa je Hitler poslal v Vatikan enega izmed nojih najboljših diplomatov. Angleško delavstvo v odnosa jih z vlado pred odločitvijo «Nadaljevanje s 1. strani.) I Anglije (v kolikor jo ima), sta # , , , tudi dokaz, kako pihajo vetro-svojemu i>rogramu m bo delo- w ipovojflo ureditev Evrope, vala zanj kolikor je v sedanjih ^ generttja gta za sporazum, razmerah največ mogoče. V delavski stranki so nasta a vsak pod svojimi pogoji. Henri Giraud je za ustano- *ta bila govora cenzurirana I enem )* pričelo pod fir-brez njihove vednosti. Pa se mo ameriških katoliških orga-mu niso zlagali, četudi Rev. nizacij, poljske vlade in polj-Zakrajšek ve, da delajo cen-jfkih katoliških skupin, špan-zorji v skladu s politiko'držav-! ' ke v|a<*e »n argentinskega nega oddelka, ki ima v tem1 Merrkalizma s sistematično razdvoji te v vsled tega. Opozicija proti sodelovanju In nadaljevanju kompromisa pa je nastala posebno letos in bi še bolj, če ne bi bil eden izmed vodilnih ministrov iz delavske stranke izjavil, da čim bo vojne konec, bo konec tudi sporazuma in delavska stranka bo' šla na celi črti v boj, da dobi večino poslancev, in s tem tudi vlado, nato pa prične izvajati svoj socialni in politični program v svoji deželi in v svetovni politiki. V «rok nezadovoljstva V krogih delavske stranke se 6ujejo zelo pogosto kritični glasovi napram taktiki vlade, ki postaja čimbolj konservativna, kar se torijev tiče, kolikor bolj se ji zdi, da je zmaga zaveznikom zagotovljena. Ko je Churchill poskusil skleniti sporazum s kongresno stranko v Indiji s pomočjo posredovalca in Člana vlade Staf-forda Crippsa, je delavska stranka upala, da bo to zanje neprijetno poglavje res rešene AmnrUJu Marini nn pncifičnih otokih nimajo boj* samo r Jiunglak, ampak jim je dmmm vena« prilika kiti v obojestransko Zadovoljstvo, tu^i v lapik krajih la nesoglasja fflede *od«Jova- vkev režima> ki poveljeval nja te dostikrat, a nobenkrat ne francoskim kolonijam, še toliko resna, da bi ji pretila ^ preselil v Pa - —„----- spadajo Ukrajini. lerjem, in da njegov propa- j Vendar tudi to ni glavni t«por, gandm minister Goebbels. po- neg0 ]e pretveza. Poljska ni slučaju za cilj izvleči Italijo n \ propagando proti Rusiji m nje-vojne. Zato ji zagotavlja, da ;nefnu zatiranju poljskega ljud- j f*anejo" tudi po tej vojni pod je njen sovražnik Hitler, ne pa |ftva Ze,° zanimivo, ako se po- Poljaki. Rusija smatra, da U-Zed. države in Anglija, čemu t je Poljska «pod Hit-1 krajinci pa »mo 300,000 nedržavljanov italijanske narodnosti proglasili za "prijateljske tujce", do-čim so imeli v državnem in ju-rtičnem oddelku za nedržav-ljane slovenskega rodu, ki so prišli po prvi vojni "za demokracijo" pot Italijo, gluha ušesa? Čemu pa je italijanski socialistični tednik La Parola v serijt angleških člankov, ki jih je priobčeval na prvi strani, A Cripps se je vrni! ne da bi —;-- -=-,,- -■- •----l.' » n i =. | kaj dosegel, Churchill pa po- Hitlerju in njenemu rajhu. Po- 3. Sorazmerna delitev boga- ostro so McNuttov dekret ob- j J1***!» da ne o*ebno pa sovražijo Sovjetsko unijo. General de Gaulle, /odja borbenih Francozov, pa ie za ustanovitev demokratičnega režima, v katerem naj bodo tudi zastopniki podtalnega gibanja v Franciji, torej socialisti in komunisti. In ko bo ^rancija svobodna, naj ta víala stopi na stran, izvede Svobodne volitve, in ljudstvo Francije naj samo odloči, kak-ien gospodarski sistem si želi. Te spletke se bodo nadalje-ale in postanejo lahko nevarle, če se zavezniki pravočasno ne sporazumejo, kaj hočejo po /ojni. RAZGOVORI (Nadaljevanje z 2. strani.) skemu poročevalcu v Buenos Airesu je rekla, da gestapo v Semčiji ni ravno dobra stvar, impak ni nič slabša kot so tvari v Z edin jenih državah. Nato je nadaljevala: <4God help the world if ^Hitler falls before he finishes off Russia." Da se to njpno mišljenje ložje razume, njen fant v Buenos Airesu je Herbert von Strem-pel, bivši tajnik v nemškem poslaništvu v Washingtonu. V Ciceru tik Chicaga je bilo nedavno obsojenih več mest-iih očetov- poneverbe mestnih lohodkov. Pri apelu na višje ^odi&če, so bili oproščeni, ne ?ato ker niso bili krivi, ampak ?ato, ker je bila pri obtožftvi nala tehnična pomota. V zad-ijih občinskih volitvah v Cice-m so bili trije od teh očetov ponovno izvoljeni. Pa pravijo, la volilci nimajo razuma! Ruski relif Nimam nič posebnega poročati. Od kar sem odnesel $556 na centralo odbora, kjer so bili prispevka v resnici veseli, nisem prejel za ruski relif nobene vsote več. Upam. sodrugi, da niste pozabili, da je pomeč *e vedno potrebna. Opozoril bi vas tudi, da se nabira pono-\eno obleko in obuvala za Rusijo. Milijone ljudi v Sovjetski Rusiji je izgubilo vse in vsak priznanjem francoskih faAisti- kos obleke je potreben. Skoro enih prvakov v Afriki, s poši- v vsakem večjem mestu so cen-ljanjem zastopnikov v Vati- trale, kjer se nabirajo te stvari Kan\ ,n * prijateljskimi . za Rusijo, če ne veste naslova ml^A* J * hil deleŽen ,ahk° P^te na Russian Relief, Srbom in sedaj Poljake proti Rusom. Is Stockholma je prišlo 16. aprila poročilo rz ust poljskih beguncev, ki so tja pribežali, da so Nemci pomorili več sto poljskih kmetov, v maščeva da se je v času od kar je Hitler pričel s progoni na Žide, naselilo v Zed. državah legalno, večinoma pa nezakonito, že 600,000 beguncev, med njimi največ Židov. Točne statistike o tem ni. Nekateri na konie- nje nad poljskimi gerilci, ki so|^cnci v Bermudr predlagajo, vzeli življenje par nemškim o- kupatorskim uradnikom. Ali "koliko bolj odprle vra-bo poljska vlada Rdečemu kri- ^Jn-Mpa ^ll^l™** žu predlagala, da naj tudi ta masaker preišče? % madžarski reakcionar Tibor de Eckhardt, Otto Hafbsburg itd., ki jih je, kakor pravi angleški socialist Harold J. Laski, ameriški državni oddelek vzel v naročje. Laski fe vsled teh dogodkov naslovil ameriškemu predsedniku Roosevel-fci odprto pismo, ki je posebno v Angliji vzbudilo precej senzacije, ameriško Amerika. Drugi priporočajo za azil Južno Afriko. Je res , , . . ww i i težak problem, kadar je kako Mri Oo delecatov AFL je | |judRtvQ in na zboru zadnjo nedeljo v Chi- nw,obrodaMo. cagu soglasno obsodilo dekret, s katerim je komisar za vojne zaposlitve Paul V. McNutt "primrznil" 27 milijonov delavcev k njihovim Popravek V "Drobižu" H Detroita je sedanjim bila pomota. Glasiti bi se mo-slutbam in jim s tem vzel sta- ralo. da je Mary Rant pokloni-rodavno ameriško svobodo me- la v imenu Slovenskega delav-njati gospodarja po svoji vo-1 rkega doma $25 v SANSovo Iji. Zamorski eufnjl pa so jo blsgsjno, n«» pa $15, kot je bi-dobili v civilni vojni. Enako lo poročano. konservativno časopisje pa ga je večinoma l _ zamolčalo ali pa omenilo kje riemCl brr« groditi v notranjih straneh z malim podmornice »aslovom. General Giraud, ki ga pro-težira ameriška vlada, in general de Gaulle, ki ima zaščito 80 East Jackson Blvd., Chicago. Ul., kjer vam sporoče naslov centrale v vaše» mestu. Opomba. — K v»<*i za namizni prt v sklad za ruski relif je prispeval Joe Maslo, Cleveland, $1, Njegovo ime le bilo iz prejšnjih objav pomotoma izpuščeno. Hvala za prispevek. Iz Londona poročajo, da mi-*lijo zgraditi Nemci v teh par mesecih za fcoj na AUnntiku nadaljnih 500 podmornic. ................................. trm........ ZA LKiNE TI8KOVINR VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO I Adria Printing Co* I 1858 N. IULSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tnl. MOHAWK «707 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS IZ ZAPISNIKA II. SEJE ! SANSOVEGA ODBORA Prejeli smo za objavo v tej I izreku "Divide et impera". številki zapisnik II. seje odbo-! Nato je prečital izjavo, "SANSI časnikarjev, da pišejo o slo- in umirajo za »vh naroda in njegovih sinov." • Tajnik Zakrajšek je v svojem poročilu navedel vzrok, čemu izstopi iz tega urada. I-z-vajal je, da je v Wa*hingtoiiu izvršil za namene SANSa veliko obiskov in pridobil na kaj ra Slovenskega ameriškega narodnega sveta, ki se je vršila v soboto 27. februarja 194» v hotelu Sherman v Chicagu. Ker je ta zapisnik preobsežen, da bi ga mogli priobčiti v celoti, ga podajamo le v izčrpku. Zapisnik je bil odobren na zadnji seji dne 10. aprila in razposlan časopisom. Seje 27. februarja so se u-deležjli predsednik Etbin Kristan, I. podpredsednica Marte Pristan d, M. pod*predeed. Janko N. Rogelj, tajnik Rev. Kazimir Zakrajšek, blagajnik Joaeph Zal ar, zapisnikar Mirko G. Kuhel ter odborniki Vincent Cainkar, Leo Jurjovec, dr. F. J. Kern in Frank Zaitz. Beje se ni udeležil Rev. J. J. Oman. Glede 'zapisnikov odoboro-vih sej je bilo sklenjeno, da se jih pošlje Časopisom, ker narod pričakuje točnih poročil o SANSovem delu. O zadevi zapisnika slovenskega narodnega kongresa citiramo iz razprave na seji 27. februarja dobesedno sledeče: Brat Kuhel odgovarja na vprašanja glede kongresnega zapisnika, kateri še ni tiskan v obliki brošure v smislu zaključka prve seje. Omenja, da je eksekutiva izbrala tri odbornike, da store vse potrebno za objavo zapisnika, toda nobeden ni imel dovolj časa za veliko delo, ki ga zapisnik potrebuje, predno bo v taki obliki, da bi smel v javnost. Vso krivdo zapisnika se polaga na konvenčna zapisnikarja, ki rvojega dela nista dokončala. Odbor uvideva potrebo za ureditev zapisnika čim preje, vs-led tega zaključi, da se napro- in odpor v stari domovini", ki ¡ venskem vprašanju. Izposloval ae glasi: si je zveze % uradniki v držav* "lavrševaJni odbor SANSa nem oddelku in v par drugih, globoko obžaluje razne poiz- kjer je pojasnjeval krivice, ki kuse, da bi ae razvneli skrajno >e gode slovenskemu narodu,* nevarni *ipori zaradi oblik od- in apeliral, da naj se ga po pora v stari domovini, ker se s vojni reši iz pesti osvojeval-tem postavlja vsa bodočnost cev. V poročilu je napravil par slovenskega naroda na kocko, kritičnih omemb proti pred- če so med posameznimi bojnimi bkupinami v Sloveniji nasprotja, je to pač obžalovanja vredno, toda naša naloga ni, da bi se postavljali za sodnike, še manj pa, da bi prilivali olja ognju « hujskanjem zoper skupino, do katere ima kdo manj simpatij kot do kakšne drugo, z razdra41jivimi poročili, o katerih nihče natančno ne ve, obodo svojega | trpljenja naših ljudi pod italijansko peto. (Zapbnik dalje pravi, da je nesel potem original Cankarjevega govora Rev. Zakrajšek v državni department, kjer je izvedel, "da se je izvršila cenzura brez njih vednosti". Dejstvo je, da je bila izvršena v skladu s sedanjo politiko državnega oddelka napram Italiji, ki jo liberalni krogi te dežele upravičeno označujejo za apizarsko. A ko ne bi bilo tega, bi cenzorji na tisti radio postaji pustili prav tako udrihati po krivicah, k jih počne italijanska vlada nad Slovcnci, kakor dovoli u-drihati po Hitlerju.) Na tej *eji se je precej govorilo tudi o napadu zveze slo- tajnika še niso izvolili. Vse j VSA KAMPANJA tajniške funkcije izvnšuje se- KIAPPPIPK1A PPOTI daj pomožni tajnik Kuhel hi 1 mu i i njegov pomočnik.) Majsko priredba kluba st. 47 JSZ ONIM, KI DELAJO (Nadaljevanje 8 1. strani.\ sedniku SANSa zaradi nezadostne kooperacije v predpri pravah za sprejem deputacijejpl ki bi lahko stopila v «vezo tu- venskih župnij na Louisa Ada- di z nekaterimi kongresniki in senatorji, ko je že šla tam in bila sprejeta v državnem oddelku. Omenil je, da mu j? bila iz SANSovega čikaškega urada miča in o njenih denuncijaci-jah proti njemu, ki jih je brzojavno poslala državnemu departmentu, uradu za vojne informacije in menda še raz-njm drugim avtoritetam. K te- CleveUnd, O. — V četrtek 8. aprila je v mestnem sana-toriju v VVarrensvillu preminul John Bradač. V tem zavodu je živel kakih osem let. Pred boleznijo je obratoval precej let ipekarijo, ki jo je imel v Slov. «ar. domu na St. Clair Ave. Delal je pridno in se zavzel, da si bo pri tej naporni, obrti prihranil kaj tudi za stara leta. Ker pa vsled krize in dru- *e napravi konec svobodi anu ri¿kega delavstva naj nave demo Rickenbackerjev načrt, ki ga je razločil v «prejem ohljaki Springfield, III. — Klub št. 47 J8Z priredi v soboto 1. maja veselico, ki se bo vršila v spodnjih prostorih Slovenskega delavskega doma. Ker je prvi maj naš delav-in priporočil ' «Vi praznik, bo ta prireditev zakonodaji, njemu posvečena. Na kako Predno ga jim jo predložil, je prireditev pa v teh raz- po udarjal, kako se je oaišAe merah ni misliti. Težko je rc- pripravljalo leta in leta, dočim da bo letošnji prvi maj kje s'mo mi "vedoma in namenoma praznovan tako kot je bil v zalagali Japonsko z našim sta- preteklosti, mogoče le v kaki rim železom, dobro vedoč, da nevtralni deželi, ga potrebuje v svoje vojne na- Vljudno vabimo sodruge in mene." vse prtjatelje, da pridejo na to Lahko bi bil še dodal, da so zabavo, pa bomo v svoji veseli zalagale Japonako z materija-lom korporacije, kakršne on žinskih razmer ni mogel več zastopa, in da so unije opozar-uspevati, je obrt prodal in si iale na nevarnost, toda kdo jih pofckal službo v drugi pekar- Je hotel poslušati? Korporaci-ni. Delo je bilo naporno in vs- Je «o Japonski prodajale vse led vedne hoje so trpele po-!"kar je hotela, ker so mulile le sebno noge, v katere je kon- »a dobičke, kakor mislijo sa- družbi le proslavili ta nas delavski mednarodni praznik. Zabava se prične ob 8. zvečer. Vstopnina prosta. John Goriek. poslana v Washington za atro-i«**u je bila sprejeta na predlog ino dob¡, parai¡,zo< Moral je v I mo na dobičke sedaj, ko so za- tajniškimi posli vsota j^Pa Zalarja sledeča izjava, ¡ mej¿ni «m^torij, in hoditi j poslene z vojnimi naročili svoje vlade. mno konfuzija fn bilo bi pre-čudno, če se ne bi dotaknila I prigovarjanje Marie Prišla n- nem kongresu kot častni predsednik Slovenskega ameriške- izmed nas ima spisano poročilo, ki je bilo sestavljeno v ho- tudi Slovenije. Toda te «ekajjdove in ^Cainkarja veliko narodneRa 8VfU in ki je časa odmevajo glasovi tako j£v • ** » kot da je to zopet "balkanska azah slovenskega vprašanja, d ^ d j specialiteta", medtem ko je v ^ » ««Mu 1 njenih državnikov, ni nikakor resnici ves svet v zmedi in so • vadne dopu». z "J™*^ ^^ v svojem imenu. Vsak tisti, ki bi bili najbolj poklica- '»vete. Dejal je, da v Všashing- * ni, doslej prav malo storili, da *>nu dopisi ne štejejo vehko, bi dali' zbeganim, a hrepene- V* uredniški članki, ker čim ljudstvom jasnosti. *» b»Je predstavljajo Ijud- , # _ ... sko mnenje. (Op. u.—Ameri- Iz Slovenije, >z Jugoslavije, Aka domovina v cievelandu je z Balkana sploh prihajajo po- • Zakrajj5kovih člankov rcčila. Cna svetla, druga mra- ri^iIa za 8Voje uvodnike, čna, tretia skoraj porazna in poa^mo tiHtCf ki ^ pr0pagira-obupna. Kdo naj v daljavi pre- j8pwtoembo v SANSovem u-sodi, katera so resnična, kate- ,troJU ) ra na pol resnična in katera povsem zlagana, kajti v pqlo-i žaj U, kakršen je eedaj v domovini se ljudje pogostoma zlažejo, trdno prepričani, da govore samo sveto resnico. Odmev na to pa je često tak kot Kongresnik Fish za prekrstitev strank Poslanec Hamilton Fish je v kongresu "predlagal", da . . naj «e v razpravi o predlogi za Kaj v«« naj te prapove? pravilno definiranje kvantite- Za uspe>nejše delovanje v*te in kvalitete živil v kantah prid zmage je Rickenbaeker ' sklene v bodoče tudi pravilno ie začel hirati in končno pod-' priporočal poslancem v Ohiu definirati sedanji vodilni poli-lejfe) in v oerfalih državah ameriške Učni stranki. Republikanska Pokojn John Bradač je bil'unije med drugim sledeče: (naj bi se v bodoče imenovala mnogo let član socialističnega Vse stavke se naj prepove kluba št. 27 JSZ in pevskega zbora Zarja. Več let je bil tudi Zarjin tajnik. Svoje delo je iz- delavnik na teden, se naj raz vrstno vršil. Pridobil je mno- veljavi in se ga nadomesti z privoščiti k nji kak priboljšek, "for the duration". Zakon, ki določa telu Willardu, predno smo šli g0 novih ¿|anov in veliko pod- j delavnikom po 48 ur na teden, obiskat VVellesa in Pooleja. | pomih. katere je obiskoval, da Mr. Adamič n» rekel, da Slo- je ^ njih kolektal prispevke, ! venci ne bomo sodelovali z a- da j(t lahko preval stroške meriško vlado, ali da ne bomo Zarje Bjj je tudi oskrbnik sta-ku»povali vojnih bomlov. Vse, reRa poslopja Slov. narodnega kar se je govorilo, je bilo v za- doma, ko še ni bilo sedanjega slom bo ameriških Slovencev. | novega poslopja, in' pri tem si brata Jakoba Zupančiča, da da bi bilo najbolje, če bi pre-to delo izvrši. Br. Cainkar je nehal vsak odpor proti sovTaž- Ne zdi se mu prav, ker se ni sprejelo njegovega predloga za ustanovitev pisarne v \Vash-ingtonu po načrtu, kakor ga je zasnoval na prvi seji SANSovega odbora. Blagajnik Joseph Zalar je poročal, da so dohodki znašali Za "over time*' se plača šele za delo preko omenjenih ur. . Delavce se naj navduši za večjo produkcijo z bomisom. čimveč bo kdo izvršil dela, večji naj bo njegov bonus. Zaprto delavnico se naj od- 'liberalno-koneeflvativna-ame-' riška-konstitucionalna str^n-40-urni ; ka", demokratska pa "biro-krafeka-toUlitaoro- ^ krAju. Vse je bilo atorje- zmc^\ Vplačevati ra; toda mi, ki smo na var-1& dodal svoja mnenja o. no z najboljšim namenom na- pa je OHtal brez društva. rodu koristiti in tako sta tudi, Dostojen pogreb mu je iz-oba državnika poroč¡lojena- potoval njegov prijatelj v u- i^f pefcov, v kateri je bil po •ov* knjižica, h poljudnimi navodili Poudarjala se je lojalnost na-1 deVu"mu 'je pomagala njegova praviTUeh "obratih ld" del a- • >»ko postati ameriški držav-šega naroda do Amerike in do soproga. Poleg tega pa je de-1 jo 7a viado ' «-jan. # žrtev, ki jih v sedanji vojni |a| v |K,kariji. Vedno je bil | 'Nobena kompanija naj ne , Fole* vprašanj, ki jih navaHno »*d- . doprinaša, da se tako po svo- ze|o Zttp0rtleii. Klub in Zarja odračunava od plač svojih de- niki »tavij° Pri iEi>Uu w držaV,jan- jih močeh pomaga Ameriki do mu bi|a w\0 hvaležna za javcev članarino unijam Mvo- ** v 4lf,a zm*ge' t . njogovo delo in ga nista poza-1 (check-off), ako ima vladna nt*a* v«žnih letnic if ^otiovine Ze- Vse. kar je bilo govorjeno., bija tudi v „^reči. Obdržali. nar0č i la dinjenih držav, v m. delu pod naslo- je bilo storjeno v dobri veri z jwno ^ 2a kastnega člana in Uniie ae naj primora. da se RAZNO, pa Progla. neodvkma. dobrim namenom v korist a- mu ^^ p0slali nekaj dolar-1 inkorporirajo in podvrže ae Urtavo driav, ttacol- meriškim Slovencem in v ptv jeVf da 8i je kaj kupil. jih naj ^ posUvah enakim | «ovor v «'«jraburgu. Predan». moč slovenskem anarodu v sta-| Kcr je bn brez sredstev, ni (>d^ovorno.tim kakor jih ima- ki ^in^ih driav in Poed.no drtave. nem in zato'lahko bolj mimo|»azmh polemikah v listih in mislimo, moramo vedeti, da je tak up porazen, kajti iztreb- ljenje slovenskega naroda je büo na programu nacizma in fašizma in vršilo bi se tudi, če nasvete za delovanje v bodoče. Zapisnikar in pomožni tajnik Kuhel je poročal o sledečih zadevah: Razpisal je pozive na organizacije za takoj- asesmenta, j0 druge korporacije in orga- c«»« k«jm«« je *am* so centov • nizacije. poitnino vred. ne bi bilo nobenega odpora kot šnjo finančno pomoč SANSu in se je vršilo takoj, ko so tolpe za moralno oporo pri ustanav- diktatorjev vdrle v Slovenijo in začele izganjati ljudstvo, ga zapirati, tnpinčiti, ubijati in odvajati v sužnost. Fašizem je sadističen in ne more izhajati brez mučilnice. O posameznih fazah tega odpora v Sloveniji ne more nihče podati tako natančne slike, da bi nam moglo biti prav vse jasno. Gotovo pa je, da se kem smislu sprejela. Državni pod tajnik Weiles se je še celo izrazil, da bodo Slovenci v starem kraju po končani sedanji vojni bolj upoštevani kot pa so bili upoštevani pO končani prvi svetovni vojni. Ravno tako je državni podtajnik obljubil, da bo izdal izjavo, ki bo razmere in razpoloženje med a- Ijanju podružnic. Upravni u-rad ni prejel do sedaj nobenega uradnega odgovora, razen kar se je čitalo v zapisnikih. — Pisal je tudi gl. odboru meriškimi Slovenci izboljšala, I fudi ^^\\0. kojnik član. dokler je delal. Pri temu prijatelju je bil upo-slen več let, pa je poskrbel, da ga njegovi strokovni tovariši ob uri smrti niso pozabili. Pred fmrtjo Je naroČil, da se mora njegovo truplo upepe-liti in da ne sme nihče za njegovim pogrebom. Tako se je SNPJ in JSZ glede fonda JRZ, katerega preostanek se nai bi po na kongresu sprejeti re*>-iuciji »prenesel v blagajno SANSa. Tudi na 'ta pisma ni prejel uradnih odgovorov ali je ta odpor porodil na doma- obvestila o zaključku poverje- čih tleh in ni bilo drugače mogoče, kajti ko se je po invaziji jugoslovanska vojska umaknila iz Slovenije, so bile vse zveze z ostalimi jugoslovanskimi ništva JRZ. — Po prejšnjem zaključku se je v Chicagu odprl upravni urad na naslovu 3935 W. 26th Street; sestoji iz treh sob in najemnina stane kraji pretrgane in tudi če bi $50 mesečno. Nekaj opreme, bil kdo hotel organizirati slo- pohištva in pisarniških potreb- vensko obrambo iz Srbije, iz ščin je že kupljenih, potrošiti Bosne, iz Hercegovine, bi bilo pa bo treba še nekaj denarja, to fizično nemogoče. Kar so predno bo urad odgovarjal po-naši ljudje takrat storili, so sa- kar ae tiče propagande grofa Sforze in Otona Habsburškega. Podpisani smatramo, da oni, ki so Louisa Adamiča obdolžili, da je rekel, da Slovenci ne bomo sodelovali z ameriško vlado in da ne bomo kupovali vojnih bondev, so bili o zadevi napačno informirani. Mr. Louis Adamič kot častni predsednik SANSa zasluži pohvalo za delo in žrtvovanje, ki ga doprinaša za Slovenski ameriški narodni sVet v Ameriki. Za delegacijo: Marie Pri-sland, Janko N. Rogelj, Rev. Pokojnik zapušča sina, ki je v armadi, in sinaho. Ona se je zelo brigala za njegov pogreb. Z ženo je bil več let razporo-čen. O svojem finančnem poslovanju morajo podati točna pe-ročila merodajni oblasti. Previsoke asesmente se prepove. . Unijam se -prepove prispevati za politične kampanje. Prepove se jim podpirati politične stranke. Delavcem v vojnih obratih naj se ščiti svobodo do dela tudi če nočejo pristopiti v unijo. Na koncu svojega govora je omenil očitke unijskih agitatorjev, da on (Eddie) nastopa v imenu vojakov, nato je vzkliknil: "Bog ve, da je bil že skrajni čas. da se je kdo ogla NaroČila sprejema: Knjigarna Proletarca 2301 so. lawndale ave., chicago, ill. Sinu in njegovi soprogi naše zanje!" Delavci so torej iskreno sočutje. Klub št. 27 ?|aVno zlo, posebno ako so or-JSZ in pevski zbor Zarja si o- ?anj2jrani. hranita pokojnega Johna Bra-1 Tako, vidite, se ustvarjajo tla za fašizem v deželi, ki se bori za demokracijo po vsem širnem svetu, doma pa jo te vrste elementi spravljajo res v nevarnost. ■ ItHttt111tTT" POSKUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovcnsko ra dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postajo WGES, 1360 kilocycle*. Vodi jo Georae Morchan dača v častnem spominu. John Krebelj. mi storili In mi jim moramo za vso hrabrost fn požrtvovalnost, ki je fkoraj brez primere, dati priznanje, če ima kdo med nami dovolj moči, da vpliva na dogodka v domovini, naj skuša pomagati sporazumu in sodelovanju proti skupnemu rovražniku; to pa se ne doseže t blatenjem tistih, ki krvave trebam. Pisarniško delo vodi Kazimir Zakrajšek, Joseph Zvonko Novak, katerega pla- j Zalar, Vincent Cainkar. ča znaša $35.000 tedensko.; F. Zaitz je poročal o članku Redna služba mu (Kuhlu) ne Johannesa Steela v nekem AGITATORJI NA DELU IMIIIIIHIIHIIHIIII* »♦» J. L. Lewis se bo boril dalje ; pristopajte K : ; SLOVENSKI NAROONI - PODPORNI JEDNOTI o • * » NAROČITE 81 "DNEVNIK ¡¡ -PROS VETA**: dopušča, da bi mogel čez dan posvetiti toliko časa temu delti newyorŠkem listu, v katerem dolži vojni department naga- PRISPEVAJTE POZDRAVNI OGLAS V MAJSKI GLAS! Letos nabiramo v našo prvomajsko revijo poleg trgovcih tudi pozdravne oglase. Vsakdo, ki pošlje en dolar, dobi poleg oglasa tudi izvod te revije, ne da bi mu jo bik) treba posebej naročiti. Ako pozdravnega oglasa še niste poslali, izpolnite sledeče fermo: Upravi PROLETARCA: ^ & * ______ Priloženo pošiljam $1 *a pozdravni oglas in s tem za en izvod Majskega glasa. . , Ime ... Naslov Mesto ..4..... d rti*VA. kot je potrebno; samo kores- njanja nedržavljanov češkega, pondenca med člani odbora jugoslovanskega in poljskega mu jemlje vse proste ure. Ko pokolenja vstopiti v avstrijski se delo SANSa še bolj razvije, i bataljon Otona Habsburškega, bo treba nastaviti v urad ose- j p0 razpravi o tem je bilo skle-bo, ki bo posvetila ves svoj čas | njeno, da SANS skupno s če-samo temu delu. Podružnic je hoslovaškim narodnim konci-usta novi jenih 12, večjega gi- lom, s Hrvati in drugimi dože-banja v tem orrru pa pričaku- j ne, ako so Steelove trditve res-je, ko bodo društva prejela o- nične in nato stori primerne krožnico^ predsednika. Pri- korake, da se naših ljudi né pravljena so tudi provizorlčna pravila za podružnice. Odborniki so «prejeli pred bo več tiililo v "avstrijski bataljon".' Z veČino glav je bilo skle-log SŽZ, da se letošnjo cvetno i njeno, da ae resignacije tajni-nedeljo proglasi .za slovenski | ka Zakrajška ne sprejme. Ko dan, ali kot je omenjena zve- se je o tem razpravljalo, ni bil za v svoji resoluciji predla-1 več na seji in svoje pisano po-gala, za praznik našega na- ročflo je vzel s sabo. Predsed-rodnega žatovanja. |niku Kristanu je bilo naroče- no, da naj o tem spiše izjavo ter jo objavi v listih. Seja je trajala od 10. dopoldne do 10. V. Cainkar je poročal, da je odšel z obiska v Washingtonu v New York, kjer je po krat-kovalni radio postaji imel dva I zvečer, govora, naslovljena staremu j (Op. — Resignacija tajnika kraju. Stvar je aranžiral Rev. je bila končno le aprejeta na Zakrajšek. Dalje je omenil, da seji SANSa dne 10. aprila, ker je moral iz svojih govorov po- j je Kazimir Zakrajšek vztrajal jakom v etarem kraju izpusti* j pri nji. V odbor je prišel vta-ti vse, kar se tiče primorskega mesto njega pater Aleksander vprašanja, kakor tudi glede Uran k ar iz Lemonta. Novega V.« waroinlna. Irf Jih poiljejo **• •topnilu in drufi afitatorji ProleUr-ca, •• itete n> baii polletnih nafol-Bin. Namrei «fitator, ki poiljn celoletno, je sabeleien ▼ tern .e.ee ma a drama polletnina. Anton Zornik. m afitaciji v map. Penni in rah. Ohiu . SO U Cka*. Pagarelec, Chicago, 111. 23 John Krofcel, Cleveland, O. Frank Ceelan, Tire Hill, Pa. Ludwig Yoaejr, Pueblo, Colo. LcttU Barhorich, Milwaukee, Wit. John Zornik. Detroit, Mich. John Jereb. Rock Springs, Wyo. 7 6 6 4 20 15 9 S Luka Groaer, Chicago, III. Anton Shular, Anna, Kana. Joaeph Ovca, Sprintfield, III. Frank Novak, Loa Angelea, Calif. Jacob Lolnilkar, Detroit, Mich. Mike KrulU, Wlllard. Wia. Kathy Junko, Dotr* It, Mich. John Kobi. Duluth, Minn. Joeoph Krmel, Burgettatown, Pa. Jack Bregan«, Liabon, O. J. Oven, Clarendon, Hilla, III. Joaeph Skoff, Barton. O. Martin Judnich, Waukegan, III. Mary Stroj, Indianapolia, Ind. Ant. Jankovlch, Cleveland. O. Aatrn Trejar, Chicago. III. Joaeph Oblak. Chicago. III. Predsednik unije premogar-jev UMW, John L. Lewis, je dne 10. aprila izjavil, da jje Rooseveltov odlok, s katerim ustavlja zvišanja plač delavcev, pomoč onim, ki so že v pr- ! vih devetih mesecih tekočega1* fiskalnega leta napravili 6 milijard 250 milijonov dolarjev dobička. Vse kar je s svojimi odredbami dosegel je, da bodo dotoki bogatašem še večji in delavčev boj za preživljanje še težji, pravi Lewis. Ugotavlja, da inflacija je že tu in zakrivili so jo tisti, ki so v devetih mesecih od lanskega 1. julij» naprej napravili že šest in četrt milijarde dolarjev profita, ne pa delavci s svojimi plačami. Poudaril je, da je zahteva premogarjev za dva dolarja zvišanja mezde na dart pravična, in UMW se bo borila, aa • Stane aa cel« lete $6 00. pol leta $3.00 Uatanarljajte nov» Hruštva. » Deset članov(ic) je treba ta i | novo drufctvo. Naslov ra list in za tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave». CHICAGO, ILL. MM #•»>♦♦ I M »M M »t Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Street Tel. Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 lo 4 P. M. (Except Wed. and Ann.) 6:30 to 6:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Rca. 2219 So. Ridgeway Ave. Tel. Crawford 8440 If no anawer — Call Auatin 6700 jim jo izvojuje. Zaeno se bo borila za zvišanje mezde ...................... farm Jih in industrialnih de. j j BARETINCflC & SOM i -—j-POGREBNI ZAVOD Beg pred bombomi «• t«i. 8t-36i . Iz Essena, ki je imel prod t 424 Bromd Streef " nižine0 napadi angleških »talcevJ00 X JOHNSTOWN, PA. p roji nji iakat (4 eošno) 116 oar*, tisoč prebivalcev je nemška I i I vlada izselila polovico ljudi, .................I.....tli nin A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Worker* OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And It* Educational Bureau PROLETAREC 1 EDUCATION organization Co-operative commonwealth NO. 1858. Published Weekly at 2301 3*. Lawudale Ave. CHICAGO, ILL., April 21, 1943. VOL. XXXVIII. '•ft »soNtr et -uê. tAic« Of *kJt**4Ö M»i THAT yfATeS OltOW K«CH • M* I li^MWy: 14 ll \ ÇOTt.Nö Oo Biff A aOMâJf- wmmjufi ifQtuK. PuACHASK 0* A UMOtf HAT MIAMI : 1 t. $rr im Mica • t. Af HD MM. OF tA«0*S VteOROUS p©« p**ocracy on all fronts. 1Ut*i$ IM« UNION MAT lAaiL . INSIST ON IT. 1ft The "Almighty Stote"- Moster or Servqnt? Within the past two weeks we have read the following from the pen of a writer in a liberal magazine: "Far better a class conflict, with a slow bnt »are gala la the »talus of littln people, than a universal goeseetep in tke service of tke Almighty State." t We see in that statements viewpoint that ne#d| to be conditioned and clarified. Taken at its face value and as far ss It goes, we. of course, agree. If the choice to be made is between s clan." society and an Almighty State which holds the people in bond*««, then down with such a State. But we reject that choice. To begin with, no example of the Almighty State which recent history-has provided is classless. In every esse it is apparent that the State Is class organism which rules, uses and exploits the majority of the people to advance the power and privilege of a ruling class. It may be true, as torn« people tell us, that in Nasi Germany the old capitalist clsss is no lass ruled than are the German workers. But that merely means that a new class has come to power; that dominance is based upon something other than the title deeds to industry. Under such sn arrangement it is not a fact that classes have been eliminated; they merely have been subjected to a single group and ren- ; dered powerless—tinporarily, w are convincd,—-to struggle. •Under such an arrangement, too, the "Almighty State" become« the master of people. That is so largely because the newly-instituted State lame into existence, not ss a result of the intelligent and social action of the people themselves, but becsuse the inevitable and timely death of the previous order compelled a new set-up. And so the State becomes a class inftrument in the hands of a super class which usee it for the enslavement of the masses. However, the "Almighty State" need not be a master. It can be a servant. And whether it Is the one or the other depends upon the ability of the people to make the necessary social changes which conform with changes economic conditions. When so-cslled "free" enterprise no longer enables the people to live, then enterprise must be controlled.. If the Dollaiva-fear «entry, who leally represent the old master class become the rulers of government, then government will be fascist in fact; under such conditions that is unavoidable. However, if the people of a political democracy use their political lights to socialise economic processes, the State will be the instrument of the people and the exercise of State power will then be the expression of majority desire and interest. In that oaae the State becomes the servant of the people. • * * v. • i iK-r.1- ...... l. t-^A ^ - « » R encouraging to find leaders of American industry giving serious Liberals may be satisfied with a society of class conflict in preference u ^ * • j; .a >a\ r. .w to an economic state. But Socialists can't be. What we want is a socialised t !2S* J^ ^ provid.ng job* for the idle after the war is over. pconomv ,„„w __i„.\vL ^ T ** ,1I,,ZUinge and they continue to be the victims of their fears. As for government interference, some of these business men are sure that would be the end of "free enterprise." Of course, they are wrung, la proving poet-war jabe, there is plenty of room far both governme*» and business. There is no reason why there should be serious conflict, if each side uses a little common sense. Organ, led l.bor stands ready to wkeleheertedly cooperate witk both government and industry. * * ♦ .On the bright side of tbepictnre is an announcement from San Fran-1 Thirty-five men were arrested iisc than have their precious privileges curtailed. We Most of tb<*m were war workers (some even wearing plant badges), exhausted by long hours and the long distances they had to travel to and from work. Judge flothenberg noted in dismissing chsrges. Three thousand Eastern «Air; raft employees at Tarrytown, N. Y., were made absentees by a full week's shutdown for "reorganisation." CIO leaders pointed out that overall planning and labor-management cooperation on work scheduling could have kept the,plant working during the changc-o>|rr. * Bnsil Dominic Izsi spent 8H days on n raft after being torpedoed, nearly four times as long us Eddie Itickenbacker. But Rickenbacker has had a thousand times more space in the press. Izsi is a CIO union member; Ri-ckenbacker a big business executive snd anti-union propagandist. THIS AND THAT Average family food bills went up 1.2% between mid-October and mid-November 1942. That landed them at 8H above mid-May levela, when OPA controls started. Heaviest advances have been in uncontrolled food prices. Hungry children in France got nearly 17 million cans of evaporated milk, each of them marked ' as a "gift of the American people through the American Red Cross," before German troops mar.hcd into unoccupied France. No more chocolate hearts or bunnies or eggs for the kids. WPB thinks they'll get better food use out of our limited chocolate supplies if we cut out the "novelties." Gum chewers arc learning how to make each stick last longer. 1942 production almost equaled 1941's record output, but many more chewers came to market. Don't look for larger supplies, beciuse while there's plenty of chicle to be had, it must tie imported, and shipping spabe is tight. "Ask yourself, before you purchase a travel ticket or board a bus or train, whether yea really need to make that trip. If you cannot con- scientiously answer that question In the affirmative, please do not fo." That's the ur«ent request of the Office of Defense Transportation. I School children who work on ! farjns now have priority rights m buying bicycles. OPA haa given the "go" sign to stores cutting down oa sll kinds of shopping services. Stores cutting out services don't have to cut pricaa. SEVENTH ANNIVERSARY DANCE I CHICAGO. — The closing of the dancing season is near. WThat do you say, let'a close it with a hang by attending, the Seveatk Anniversary Dance sponsored by the Slovene Center Social Club, i The date of this affair is this coming Saturday evening. April Mth, and will take place at the Masonic Temple on 23rd Struct aad Millard Avenue. Good dance music for both the old timers ani young folks will be plsyed by the well known Omoraa-Gradishek Ore lies tre. Don't forget to attend and spend an enjoyable evening meeting your old friends and making new ones. » The admission charge is only 35c. A. ». < A MESSAGE FROM HELEN KELLER Some Old Issue SPRINGFIELD, III.—A bill wich would provide for payment of equal wages to men and women for comparable work haa been introduced in the legialatura hare. The Illinoia Federation of Labor la backing the measure. Labor doeen't waat to be the aacrod cow of the country, bat. remember, Lubfr doesn't fait to is made th.sar ^.rial "There are more things In and earth. Horatio. Than are dreamt of in your philosophy. Thst was Hamlet's verdict, sad he instated ha conversed with bis mar-dered father. But that was just an episode la a play. When the ordinary human being attempts to penetrate the infinite, ha generally becomes hopelessly bewildered.—Labor. h^voni1™ "P™*"—owned by Multi-million- fg»J™!*"** °ft tî>e wimr nr. iwn„ Vavnr u h» ...........»kidney Ml this Country.- -I.sbor. aire Eugene Meyer, who irjde his money in Wall Street—that even those low standards must ae abandoned. If that be true, how can American workera be expected to continue to I smash production records in order . to aupply the things needed to win thia war? It would be perfectly all right to place MuIti-mlUtnvwrire Eugene Mey-or on half rations—he lan't making contribution to the winning of war 1—but l i. Crni in trrr "Should petce come tomorrow, it is estimated that one-sixth of our ' total food production would be need-ed to stabilize Europe. The contest between democratic law and order %nd some form of dictatorship bom of chaos and desperation may well be decided by food. Those who get there fustest with the mostest food for emaciated bodies may capture the mind of Europe for the next hundred years." — James G. Patton. - .............-.I-».»^.!. .. ,. --- BANKHEAD BILL VETO Organized hbor, both CIO and AFL, was first to rise to Pres. Roosevelt's support when he vetoed the in-flat lon-breod'ng Benkhead bill. / It can claim most of the credit for checking the Senate from overriding thia veto. The Bankhead bill, like the Pacc bill, would result difectly in big food price increaaes from which not only the workers, but the whole American public, including the farmers, would suffer. Labor- supports real dirt farmers' bill. But thst's not what these bills are. They are an attempted profit grab for the benefit of a small mi* nority of big landowners, speculators and business interests that farm the farmers. It is worth remembering that 17 per cent of a working farmer'» ex-penditurea go to buy foodatuffs at retail stores, and another 11 per cent to buy seeds and feeds. The real farmers would suffer, along with the workera. from the price increases resulting from such legislation. They would also suffer even worse from the wholesale inflation—that would reault. Labor and the working farmers will be on guard against any attempt ■MMfl tha Bankhoarl bill, or to ^ Il^ir Bond* il oar it tV our ü&LJ dtmoctacii tltíl IKITl 1ÄIU- - onm Tnatalitd paai nvf-lW iatLiTat feiumciafión oP m>irlluTiq liitij hjoLt Jtar \ n Li Te I ' \ "Ht len Util asks sittoiit ion soijhmis. i. ■Oll Im. rrnrilnl ih. .km .l.lrmmi la wh