Teľapija s kisikom izboljša kakovost žĺvljenja pacientu s
pljučnim ľakom
Jožica Jošt, Nataša Žižmond
Uvod
Danes 
je pljučni ľak najpogostejša maligna bolezen. Po podatkih registra ľaka za
Slovenijo registrirajo okoli l000 -1100 novih bolnikov letno, četrtina zbolelih 
je
žensk. Pljučni ľak 
je rak z najslabšo prognozo' incidenca in umľljivost sta skoraj
ęnaki. Za večino pacientov je pľognoza neugodna, ľelativno 5-letno preživetje je le
okrog 10-odstotno.
Gledę na prognozo bolezni in probleme, ki spľemljajo pacienta z ľakom pljuč' je
pomembna celostna obľavnava pacięnta. Dispnejo navaja l<ai sg'Ápacientov zrakom
pljuč.
Teľapija s kisikomje del podporne teľapije zapaciente v ľespiľatoľni insuÍicienci. V
Smernicah za diagnostiko in zdľavljenję bolnikov z rakom pljuč (2005) je navedeno,
da naj imajo tudi pacienti z ľakom pljuč zagotovljeno možnost zdravljenja s kisikom
na domu, čepľav gľe v večini primeľov zaneozdravljivo bolezen in za ľelativno katko
pľognozo pľeživetja.
Medicinska sestra moľa kot zdravstvena vzgojiteljica posebno pozornost nameniti
poučevanju pacienta na zdravljenju s kisikom doma. V zdravstvenovzgojni program
vključuje tudi svojce.
ložica Jošt, ĺtip. m. s., Nataša Žižmond, viš. med. ses.
Bolnĺšnicą Golnik - Klinični oddelek za pĘučne bolezni in aleľgijo
105

sĺmptomi in znaki pogostnost pojavljanja (%)
kašelj 7t%
dispneja 59%
bolečina V pľsnem košu, rokah, hľbtenici 48%
oslabelost
utnrienosf
anoľeksija in hujšanje 54- 57 %
stľidoľ
hemoptize 84%
sindľom pritiska na zgornjo votlo veno
pneumonitis
zmanjšana aktivnost 81%
Pomembnĺ sĺmptomĺ ĺn znaki
Tabela ]: Pogosti problemi pľi raku pljuč (Bailey, 2001)
R4 
0/"
Dĺspneja
Pojem dispneja (lat. dispnoe) pľedstavlja subjektiven občutek težkega dihanja posa-
meznika, tako kot bolečina, žeja,|akota, in označuje neprijeten občutek neprimeľno
povečanega napora pri dihanju. Dispnejaje vedno anamnestičen podatek' torej simptom
in ne znak (Šorli, Fležar, 2000)' Subjektivne izkušnje dihalne nelagodnosti sestavljajo
kvalitativno različna občutja različnih intenzivnosti, kot so onemogočen vdih, otežen
izdih, stiskanje pľSnega koša, hlastĄe za zrakom, občutęk povečanega dela, napora
(Meek, 1999).
Je simptom, ki ga občuti le pacient, in se dnevno lahko spľeminja glede na spľemembo
vzroka in aktivnosti pacienta. Pľi tem 
je pomemben prilagojen načrt zdravstvene
nege pacientu z dispnejo (Jošt, 2005).
106

Zdľavljenje s kĺsikom
Dandanes milijoni pacientov pľejemajo kisik zaľadi akutnih in kroničnih bolezni, ki
povzľočajo pomanjkanje kisika v oľganizmu, v bolnišnicah in tudi doma. V pľocesu
oskrbe celic oľganizma s kisikom poleg pljuč sodelujejo tudi drugi oľgani (sľce, kri).
Respiľacijska insuficienca 
je 
nezmožnost pljuč, da vzđržujejo normalnę vrednosti
kisika in ogljikovega dioksida v arterijski kľvi. Pljučne bolezni povzročijo
funkcionalnę in moľfološke spremembe na pljučih in s tem motijo izmenjavo
ľespiracijskih plinov. Z ĺapredovanjem pljučnega obolenja se slabšajo pogoji plinske
izmenjave v pljučih, tako da kljub vsem kompenzacijskim mehanizmom, ki 
jih
organizem uporablja, ni mogoče več vzdrž,evati ustrezne preskrbe tkiv s kisikom. V
takih primeľih je potrebno dodajanje kisika vdihanemu zraku. Z dodajanjem kisika
vdihanemu zľaku običajno ne Zavremo osnovnęga pľocesa' ki 
je 
do respiracijske
insuficience pľivedel, preprečimo pa posledice hipoksemije na drugih organih ter
hipoksične spremembe na pljučnem ožilju (Šifľeľ,2002).
Simptomi in zĺaki respiľacijske insuficiencę so nespecifični. Največkrat gre za
spľemenjeno mentalno stanje zaradi hipoksemije in hiperkapnije. Ker možgani in
srce že v normalnih pogojih izľabijo ves ponujeni kisik, se pomanjkanje pokaže
najprej pri delovanju teh dveh organov. Prisotni so nemiľ, glavobol, zaspanost,
vrtoglavica, tahikardija, hipeľtenzija, srčne aritmije, cianoza, v težjih pľimeľih delirij,
izgubazavestĺ, koma in smrt.
Poznamo dva načina dajaĺja kisika: sistem z velikim pretokom (maske) in sistem z
malim pretokom (nosni katetľi)' Način in količino apliciranega kisika odľedi zdravnik.
Sistem z velikim pľetokom deluje po Bernullijevem principu. V uporabi so ľazlične
vęnti maske. Pľi venti maski imamo stalno znan pretok kisika skozi glavno odprtino,
pri stľanskih odprtinah pa priteka tudi določena količina atmosferskega zraka. Z
mešanjem kisika in zraka dobimo natančno določeno inspiratorno koncentľacijo kisika
(24 % do 60 %). Maske so narejene tako, da 
je 
moŽno pri spremembi koncentľacije
kisika zamenjati samo nastavek in spremeniti pľetok kisika v litrih na minuto.
Poznamo tudi maske z visoko vsebnostjo kisika, ďo 90 %. To omogoča rezeÍyoaÍ Za
kisik z valvulo. Dajanje kisika mora biti kontinuirano. Prekinjanje Samo še poslabša
hipoksemijo. Drug možen način dajanja kisika 
je 
sistem z majhnim pretokom' Ta 
je
bolj enostaven' saj pacienta ne ovira pri hľanjenju, pitju. Pomanjkljivost tega sistema
l0'7

je 
nihanje inspiratorne koncentracije kisika, ki 
je 
odvisna od globine dihanja. Pri
nosnęm katetru ne dajemo več kot 6 litľov kisika na minuto' keľ z večanjem pretoka
ne dosežemo bistveno višje inspiratoľne koncentľacije (Šifreľ' 2002).
Trajno zdravljenje s kisikom na domu (TZKD) je 
trajno clodajanje kisika vdihanemu
zľaku v tľajanju več kot 30 dni izvęn bolnišnice' Zakonodaja 
je 
uvrstila koncentľatoľ
kisika med medicinsko tehnične pripomočke. ostali viri kisika so še pľenosne lahke
kisikove 
jeklenke 
z varčevalci kisika in posode s tekočinl kisikom.
Zdľavstvena vzgoja pacienta na Zdľavljenju s kisikom doma ĺn
njegovih svojcev
Zdľavstvena vzgoja pacientov na TZKD in njihovih svojcev je 
sestavni del celovite
obravnave pacientov. Zdravstvenovzgojno dejavnost i7,',ąja tim: zdľavnik, mędicinska
Sestľa, zdľavstveni tehnik' socialni delavec, fizioterapevt in po potľebi dietetik.
Poučujemo ob vsaki priložnosti, ob vsaki aktivnosti ob pacientu. Pogovor mora biti
pľi1agojen pacientovi sposobnosti ľazumevanja in njegovemtl pre cĺhoĺlnemtl
poznavanju bolezni, odnosa do bolęzni in zdľavljenja in trenutnemu zdľavstvenemu
stanju pacienta. Pomembno je, 
da ga ozaveščamo, spodbujamo in mu dajemo oporo.
Pomagamo mu, da bo bolezen sprejel in znal živeÍi z njo s pomočjo svojcev in
prijateljev' Pacientu moľamo vliti zaupanje in optlmizem. Pacięnt moľa vedeti' da bo
kljub težki neozdľavljivi bolezni ob pravilnem zdravljenju, ľedni kisikovi teľapiji,
prilagojenem Življenju svojim sposobnostim:
. 
lažje dihal in imel manj simptomov bolezni
. 
imel manj poslabšanj, manj hospitalizacij
. 
povečal telęsno zmogljivost in izboljšal kakovost živl1enja.
Na bolniškem oddelku poteka zdľavstvena vzgoja individualno. Ko pacienta in svojce
vključimo v pouk za paciente, kĺ se zdľavijo s kĺsikom na domu, 
je to skupinska
oblika dela' kjer obravnavamo manjŠo skupino ljudi. Metode dela so različne - od
pľedavanja' vodenega pogovora' večsmernega pľostega pogovora in do metode
praktičnih del (Kadivec,2002). Poučevanje pacienta je 
sistematično in opľavljeno
izobraŽevanje zabeleŽimo v dokumentacijo o poučevanju pacienta na TZKD in
svoj cev. Podatke posreduj emo patr onažni medi cinski sestri.
108

Negovalni pľoblemi
. 
Pomanjkanje znanja o bolezni in zdľavljenju s kisikom na domu
. 
Nesodelovanje, odklanj anje zaradi slabega počutja in strahu pred TZKD
. 
Zaskrbljenost, strah zaľadi pomanjkanja infoľmacij' nerazumevanja
Zdľavstvenovzgojni pľogram pacientov s TZKD ĺn njihovih sYojcev
vsebuje (Nettina, 1996):
A) Splošna znanja
1. Pacientu ľazloŽirno, kako naj živi zboleznijo doma.
2. Skupaj s pacientorn pregledamo progľam zdravljenja in aktivnosti zdľavstvene nege.
3. ocenimo, kakšen del progľama je 
bil izpeljan.
B) Življenje z dispnejo
1' Pacienta poučimo, da aktivnosti prilagodi počutju, energijo poľazdeli
enakomerno čez dan'
2. Dę|a naj opľavlja počasi in poskľbi naj za sprostitev in počitek.
3. Pacient naj se izogiba izčľpanosti.
4. Izog1ba naj se čustvenim stľesom, ki povzľočajo dispnejo,
5. Pľipoľočamo mu vaje, ki izboljšajo moč, telesno in dušęvno kondicijo. Naučiti
Se moľa opazovati in ugotoviti intenzivnost vaj, ki mu 
jih 
oteženo dihanje še
dopušča'
C) Izogibanje ľespiratoľnim dľažlj ivcem
1. Pacientu svetujemo, da opusti kajenje in se izogiba zakalenlh prostorov.
2' lzogiba naj se pľostorov z onesnaženim zrakom z đľažljivci, kot so laki, barve.
3. Skľbi naj za redno pľezľačevanje prostorov.
4. odsvetujemo mu' da 
je 
ruĺaj ob visoki vročini in hudem mrazlL da se izogne
napadu dražečega kašlja in večji produkciji sekreta. Pręd nos in usta naj da
topel šal, da se zaščiti pred vdihavanjem mrzlega zraka. Priporočamo mu
tuširanje s toplo vodo.
5. Pripoľočamo upoľabo čistilnih pripomočkov, ki ne onesnažujejo ztaka v
bivalnem prostoru.
109

D) Pľeprečevanje in zdľavljenje respiľatoľnih okužb
l. lzogiba naj se ljudem, ki Že imajo okužbo. Respiratoľna okužba namreč lahko
poslabša osnovno bolezen in pusti nepopľavljive posledice.
2. Pacientu svetujemo, da naj se izogiba množicam in pľostorom s slabim
pľezračevanjem.
3. Pľiporočamo mu cepljenje proti gripi.
4. Pacient se moľa naučiti opazovati. Pozoľen mora biti na spremembo izmečka,
povečan kašelj, težje izkašljevanje, težje dihanje, bolečino v prsih. Poučimo
ga o zĺakih pomanjkanja kisika in hiperkapniji.
5. Poučimo ga o terapiji z antibiotiki.
E) odstľanjevanje sluzi iz dihalnih poti
1. Pripoľočamo mu pitje toplih napitkov (8 do l0 kozarcev dnevno 
), 
ki ľedčijo
in mehčajo sluz, ki se nabere v dihalih.
2. Zaučínkovito čiščenje dihal mora poznati pľavilno izkašljevanje. Pacient naj
globoko vdihne in zakašlja 4-5 X čim bolj iz globine prsnega koša. Nato naj
naľedi nekaj normalnih vdihov, da se spočije, in poskusi Znoya.
3. Pacient si lahko olajša izkašljevanje z inhalacijami fiziološke raztopine s
pľipomočkom za inhalacije'
F) Pravilna uporaba pľšil in ostalih pľedpisanih zdravil
1. Naučimo ga pravilne tehnike jemanja 
bronhodilatatorjev (olajševalcev 
) 
.
2. Pozĺati moľa vrstni red, če ima pređpisanih več zđravil v obliki pršil, in
pogostnost jemanja pršil'
3. Naučimo ga uporabe podaljškov' blć za lažjo inhalacijo zđravila.
G) Dihalne vaje
l. Pacięntu razložimo pomen izvajanja dihalnih vaj.
2. Fizioterapevt ga rrauči dihalrlih vaj, ki vsebujcju pľslro diharrje, dilranje s
trebušno prepono in dihanje z ustnično priporo.
3. Priporočamo mu izvajanje dihalnih vaj dvakĺat dnevno.
4. Sprostitvene vaje pľiporočamo pacientu za zmanjśanje napetosti pomožnih
dihalnih mišic, zmanjšanje dela dihal in obvladovanje težkega dihanja'
110

H) Splošno zdravje
1. Uživa naj hrano, bogato z beljakovinami, mineľali in vitamini in skľbi naj za
zadovoljiv vnos tękočine.
2. odsvetujemo mu zelo vročo in zelo hladno hrano, tekočino, keľ lahko povzľoči
dražeč, utruj aj oč kašelj.
3 lzogiba naj se hrani, ki 
je 
težja za žvečeĺje, kaľ povzľoča utrujenost' in hrani,
ki povzroča Vetľove, ki so vzrok zmanjšani gibljivosti tľebušne pľepone.
4. Pripoľočamo mu pet do šest manjših obľokov' da se izogne težjemu dihanju
med 
jedjo in po njej.
5. Svetujemo mu kĺatek počitek pred obroki in po njih, če ima občutek težkega
dihanja.
6. ođsvetujemo mu uživanje hrane, če 
je 
razburjeĺ, 
jezen.
7. opozorimo ga na možnost ńzkega kalija, posebno če 
jemlje 
diuľetike.
Poučimo ga o zĺakill pomanjkanja kalija in o hľani, bogati s kalijem.
8. Pacientom znizko telesno težo pľiporočamo že pripravljene napitke z določeno
količino beljakovin' kalorij, mineľalov.
I) Zĺanja o kisikovi teľapiji na domu
l. Pacienta in svojce seznanimo z viri kisika 
fieklenke 
s stisnjenim plinom pod
visokim tlakom, tlačene posode z utekočinjenim plinom, koncentľatorji
zgoščevalci kisika)'
2' Seznanimo 
jih' kako pľavilno ravnati s koncentratorjem kisika:
. 
kako deluje, kakšni so alarmni sistemi,
. 
pľavilna namestitev aparata,
. 
pľavilno vzdrževanje koncetratorja kisika (menjava in čiščenje pľašnih
filtrov, čiščenje v|ažilne posode in menjava destiliľane vode v vlažilniku).
3. Naučimo 
jih pľavilne nastavitve pľetoka kisika na meľilniku pľetoka in
pomembnosti vęčkat dnevne kontrole. odsvetujemo 
jim' 
da sami manjšajo
ali večajo pľedpisano količino kisika.
4. Naučimo 
jih pľavilne namestitve, vzdttevanja in menjave nosnega katetľa.
opozorimo 
jih na možnost nastanka razjede zaradi pritiska na męstu za
ušesom, kjeľ poteka katętęr. Skĺbijo naj za zadostno zalogo nosnih katetľov.
111

5. Poučimo 
jih o nadzoľu tesnjenja nosnega katętra s podaljški in z izhodno
cevjo.
6. Seznanimo 
jih 
o seľvisiranju apaľata, postopkih ob okvaľi koncentratoľja kisika
in možnosti nabave rezęrvnega vira kisika, to 
je lahke pľenosne kisikove
jeklenke.
7. Priporočamo 
jim, da imajo vedno v bližini telefonske številke zdľavnika,
patronažne medicinske sestre, seľviserja in reševalne postaje'
Zaključek
V smernicah za zagotavljanje kakovosti v zdravstvęni negi sta poudarjena aktivna
vloga pacienta in paľtnerski odnos. Vodęni pogovor s pacientom o dispneji pľispeva
k individualnemu načrtu, stalnęmu vľednotenju, spľemembam načľta, in tako k stopnji
dispneje pľilagojeni zdravstveni negi.
Za pacieĺte na zdravljen1u s kisikom doma 
je pomembno, da sprejmejo pripoľočen
način zdravljenja, raztlmejo njegovo pomembnost in se naučijo živeti s svojo
boleznijo' osnovni namen zdravljenja s kisikom na domu 
je 
zmanjšanje simptomov
bolezni, izboljšanje funkcijske sposobnosti pacienta ter kakovosti njegovega življeĺja.
Pacient s pljučnim rakom in z respiratorno insuÍicięnco 
je lahko v domačem okolju
le ob dobrem sodelovanju pacienta, njegovih svojcev, zdtavn1ka in patľonažne
medicinskę sestľe.
I12

Literatura:
Bailey C. Bľeathlessness. In: Coľneľ J,Bailey C. Cancer Nursing: caľe in context.
Oxford: Blackwell ScienceLtd, 2001; 368-74.
- 
Fležar M' Marčun R' Dispneja. In: osnove klinične aleľgologije in astme. Pouk
bolnika z astmo: učna delavnica. Golnik: Bolnišnica Golnik' Klinični oddelek za
pljučne bolezni in aleľgijo, 2004;58-9.
Jošt J. Merjenje stopnje dispneje kot element sistema kakovosti zdravstvene nege'
In: Kadivec S' editoľ. Zboľnik predavanj 4. golniški simpozij: pÍogÍam Za
medicinske sestre in zdravstvene tehnike; 2005 okt 14- 1 5; Golnik, Brdo pri Kľanju'
Golnik: Bolnišnica Go|nik, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, 2005;
I 14-8.
Kadivec S.Posebnosti učenja bolnikov v zborniku predavanj. V:Astma. Golnik;
2000.
Meek M, Schwartzstein M, Adams L in sodel. Dyspnea. Am J Respir Crit Care
Med 1 999;Vol 159: 321-40.
- 
Nettina S.The Lippincott Manual of Nursing Practice. Philadelphia: Lippicot
RavenPublisheľs, l 996.
Šifręľ F. Respiľacijska insuficienca - z&avljeĺje s kisikom. V: Roš A, Božjak M.
Povezovanje - naša prednost in pľiložnost: Zbornik pľedavanj in posterjev.
Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenij e,Zveza društev medicinskih sester
in zdľavstvenih tehnikov Slovenije, stľokovne sekcije, ki delujejo na področju
internističnih str ok, 2002:219 -24.
Zwittt M in sodelavci. Smernice za diagnostiko in zdravljenje bolnikov zrukom
pljuč. obravnavano in sprejeto na sejah Razšiľjenega strokovnega koIegíja za
onkologijo 20. 
junija 
2005 in 5. decembra 2005.
113