SLOVO OD SREDNJEŠOLSKIH KLOPl
Maturanti na pohodu
Kot vsako leto, je bilo tudi letos po ljubljanskih ulicah vse polno srednješolcev-maturan-tov, ki so se s pesmijo Gaude-amus igitur! poslavljali od sred-nje šole. Konec je šolskih skr-bi, zaradi katerih je marsikdo okleval, ali bi sploh nadaljeval s šolanjem ali pa bi šel v kak drug poklic, ki bi ga hitreje pripeljal do zaželenega cilja.
Seveda pa je proslavljanje za-ključka srednješolskega šola-nja v marsičem drugačno, kot je bilo nekdaj. Zaključni izpit je bil pred mnogimi leti za marsikaterega dijaka pretežka ovira, da bi jo premagal. Zato so se mnogi odločali za študij na srednji tebiiiški šoli s tem, da so gimnazijske klopi zapu-ščali že po koncu četrtega ra»-reda gimanzije.
Res pa Je, da ni bila glavna težava težak učni načrt, pač pa je bila resna ovira za nadaljnji študij na gimanziji tudi slaba gmotna preskrbljenost. Studi-rali so.lahko le otroci premož-nih staršev. Revnim dijakom je uspel »predor« med srednje-šolce le, fle so dobili podporo bogatejših sorodnikov ali pa vplivnih veljakov te ali one stranke. O karšnikolj organizi-rani obliki, kot je današnje šti. pendiranje, takrat ni bilo go-vora.
Od tod tudi tako malo štu-dentov na undverzi. Poleg tega pa je veljalo tudi razlikovanje med t. i. klasičnimi razredi ter realCnimi oddelki, s katerih di. jaki niso smeli nadaljevati šo-Ianja brez opravljanja določe-nih izpitov. Elitna gimnazija je biia klasična, medtem ko je realna gimnazija omogočala študij predvsem na tehniki. če je hotel nekdo nadaljevati štu-dij humanističnih ved, je moral delati sprejemne izpite, slcer ni bil sprejet za žtudij zažeie-ni skupini.
DandanaSnji mlad človek, ki se hoče vpisati v srednjo šolo, ima neprimerao večje možno-sti. Poleg splošnoizobraževalnih šol so tu še strokovne šole, ki mu nudijo najširše možnosti izobraževanja.
Torej ima mladinec po štirih letih možnost, da se zaposli in si tako pridobi možnost do čim hitrejše osamosvojitve. Kakšna razlika v primerjavi s pretek. lim obdobjem! Starejši letniki dijakov, ki so obiskovali sred-rije šole pred zadnjo vojno, še zlasti pa tisti, ki so jo obisko-vali pred letom 1918, trdijo, da še nikoli ni bilo mladim l.ju-dem nudeno toliko možnosti za izobraževanje kot pa prav da-nes.
Ne nazadnje je tu treba upo-števati še štipendijsko politiko, ki kljub nekaterim težavam in pomanjkljivostim dobiva tisto obliko, kot je glede na dana. šnjo situaoijo zaželena.
Geslo »vsakemu otroku omo-gočiti kar najširše izobraževa-nje« ni brez pomena. Pomeni, da se družba danes zaveda, da bo lahko le mlad, izobražen kader sposoben prevzeti vse ti-ste zahtevne naloge, ki jih pre-denj postavlja naša družbena stvarnost
štipendijska politika je na-ravnana tako, da vsakemu spo. sobnemu človeku omogoča obi-skovanje katerekoli šole. Tudi takim, ki so šolanje zanemari-li ali pa se niso pravilno us-merili, omogoča s prestopa-njem z enega šolskega zavoda na drugega, da nadoknadijo ti-sto, kar so ali iz neznanja ali iz mladostne zaletavosti zamu-dili.
Danes ne poznamo razlikova-nja glede prestopa sredn.iešol-cev na Univerzo ter na višje in visoke šole. Vsi so enaki, ne glede na to, ali končajo gim-nazijo ali pa srednje strokov-ne šole.
F. C.