CELJE, 31. MAJA 1979 - ŠTEVILKA 21 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN NOVI TEDNIK GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Vročina, ki je v teh dneh pritisnila, ni zmanjšala izredne aktivnosti na širšem celjskem območju, kar je našlo svoj odraz tudi v današnji številki. Sicer pa je namenjena predvsem eni največjih celjskih kulturnih prireditev - Mladinskemu pevskemu festivalu. Celjani zopet - že trinaj- stič - gostoljubno sprejemamo na tisoče mladih pevcev in njihovih vzgojiteljev. Naj njim velja pozdrav v imenu nas vseh, ki jim bomo znova dokazali gostoljubnost. MILAN SEN'ČAR Poklicna šola za kme- tovalce ima od prejšnjega tedna naprej lepo asfalti- rano, 700 kv. metrov veli- ko, športno igrišče, ki ga bodo gojenci uporabljali za športne igre. Zaradi neposredne bližine regio- nalne ceste, so morali igrišče obdati z visoko žično mrežo. Tako bodo tu lahko igrali tudi tenis. Mladina šole je opravila več kot 1500 udarniških ur pri urejevanju igrišča, poleg tega pa je Kmetij- ski šolski center prispe- NOV OBJEKT V ŠENTJURJU val tudi finančna sred- stva. Razumevanje so po- kazali še drugi, kot tele- snokulturna skupnost, Tolo, Alpos in Bohor. Igrišče je odprtega tipa in ga bodo poleg gojen- cev šole uporabljali tudi prijatelji športa iz bližnjih stanovanjskih sosesk. Pričela pr. so se dela še pri enem športnem ob- jekto. Gre za športni sta- dion, ki je lociran v po- daljšku že obstoječih športnih naprav med po- tokom Pesnico in cesto proti Dramljam. Lokacija je primerna, saj bo sta- dion blizu šole, ki jo obi- skuje 900 učencev. Tele- snokulturna skupnost ima letos za stadion na voljo 2,6 milijona dinar- jev. E. RECNIK CELJE VELIKI SO NAPORI Izvršni svet o gospodarjenju v četrtletju četudi rezultati gospo- darjenja v prvem trimeseč- ju leta niso najboljša osno- va za vrednotenje uspehov ali neuspehov, so vendarle dobro izhodišče za nadalj- nje ukrepanje. V celjski občini je gospo- darstvo v prvem četrtletju le- tos na splošno izpolnilo svo- je naloge. Res je sicer, da v fizičnem obsegu industrij- ske proizvodnje ni bila dose- žena pričakovana rast, zato pa je močneje porasel druž- beni proizvod. Tudi v izvozu je bilo napravljenega več kot v istem obdobju lani. Prav- zaprav precej več. Med nega- tivnimi pokazatelji kaže opo- zoriti na uvoz, ki je v celoti večji od izvoza, na zaposlo- vanje in prav tako na hitrejše povečevanje osebnih dohod- kov. Problem je tudi po- manjkanje finančnih sred- stev za tekoče poslovanje, nizka stopnja akumulativno- sti itd. Z izgubo je v prvih treh mesecih letos poslovalo trideset temeljnih organiza- cij združenega dela. Skupna izguba je bila nekaj več kot 86 milijonov dinarjev. To je sicer za 2 odstotka manj, kot je znašala v prvih treh mese- cih lani, navzlic temu pa vzbuja precejšnje skrbi. Naj- težji v tem pogledu je položaj v tovarni traktorjev v žele- zarni Store, čeprav je treba istočasno povedati, da imajo na to dejstvo svoj vpliv zlasti zunanji faktorji, kot carine, neurejenjost okoli cen in po- dobno. Zaskrbljujoče so iz- gube v furnirnici LIK Savi- nja, nadalje v Topru, v Celj- ski mesni inaustriji itd. Problem so nadalje nove naložbe. Kaže, da bo prišlo do določenih težav zaradi pomanjkanja lastnih obrat- nih sredstev. Mnenje, da je investicije moč reševati in izvajati s tujimi sredstvi, ni vdržno. Bolj uspešni na tej poti so dohodkovni odnosi, sovlaganja itd. Ko je izvršni svet celjske občinske skupščine razprav- ljal o teh vprašanjih, je med sklepe uvrstil tudi razgovore predstavnikov delovnih or- ganizacij po panogah glede izpolnjevanja planskih nalog in v tej zvezi še posebej glede uresničevanja naložb, zapo- slovanja itd. Zaostrila se bo bitka zaradi izplačevanja osebnih dohodkov, seveda tam, kjer se ne držijo spreje- tih dogovorov in kjer izpla- čujejo več kot so ustvarili. V razpravi okoli rezultatov gospodarjenja v prvem četrt- letju letos sta imeli posebno mesto Cinkarna in Železarna Store. Za Cinkarno je treba priznati, da stopa odločno po poteh, ki vodijo k ekonom- ski in ekološki sanaciji. Žal v tem okviru, zlasti kar tiče ekološko sanacijo, ni rešen delež, ki bi ga naj dala repu- blika. Celjski izvršni svet bo zaradi tega opozoril republi- ške organe na zavlačevanje in ne nazadnje na zamude, ki nastajajo pri sprejemu spre- memb zakona o varstvu zra- ka. Kolektiv je zaradi tega prizadet. Sicer pa je treba priznati, da v celoti izpolnju- je druge obveznosti, da so ostale naložbe v okviru de- lovne organizacije v polnerri teku (primer Grafika itd.) in da se torej znotraj tega ko- lektiva marsikaj spreminja. Na vsak način pa gre za delo, ki si zasluži priznanje in družbeno podporo, čeprav bi seveda, zlasti zaradi onesna- ževanja zraka, vsi rajši videli, da bi začele čistilne naprave delati že jutri. Nestrpnost je sicer razumljiva, ni pa ute- meljena. Toda, poti so znane, cilji prav tako. Tudi v Železarni Store, v Tovarni traktorjev, se reči spreminjajo in kažejo, da bo- do rešene v kratkem. To predvsem velja za zunanje vplive na ceno končnega iz- delka, se pravi na carine in sploh na politiko cen. Kolek- tiv pa išče tudi druga pota za sanacijo stanja. Ta so tudi v odločitvi o proizvodnji lažjih traktorjev, o ureditvi od- nosov s kooperanti itd. Nav- zlic temu je pričakovati, da bo konec leta določena izgu- ba v poslovanju še vedno ostala, ne bo pa tako boleča. Z rešitvijo problemov, ki ta- rejo kolektiv v tem času, bo tudi perspektiva jasnejša, v tem pa tudi zagotovilo za po- slovanje pod normalnimi po- goji. M. BOŽIC Na stadionu Borisa Kidriča v Celju so se v sredo zbrali cicibani - mali šolarji iz celjskih vzgojnovarstvenih ustanov, da bi skupaj počastili rojstni dan tovariša Tita in svoj praznik. CICIBANI TOVARIŠU TITU z besedo, pesmijo in igro so prikazali sreč- no mladost. Iz prireditve so tova- rišu Titu poslali čestit- ko, v kateri so mu za- želeli sreče in zdravja in se mu zahvalili, da so lahko danes tako srečni, veseli in razi- grani. MP V vsak doni NO\1 IbDNlK STRAN 6 NE¥UUDNOST POŠTARJEV STRANJ SOHCE JE, BAZENI... STRAN 9 ŽUUI v PORURJU, SRCE ¥ SLOVENIJI STRAN 12-13 V SREDIŠČU ZELENE DOLINE STRAN 10 IN 15 MLADINSKA PESEM CEUE1979 št. 21-31. maj 1979 AKTIVNOST GOSPODARSKE ZBORNICE CELJE DOBER DELOVNI ZAMAH Ustanovili so tri posebne komisije v okviru splošnih aktiv- nosti Medobčinske gospo- darske zbornice v Celju bo vedno večja teža na usklaje- vanju priprav in izdelave srednjeročnih planov ra- zvoja za obdobje 1981-1985. Že sedanja delovna usmeri- tev celjske gospodarske zbornice bazira tudi na do- ločilih novega zakona o si- stemu Družbenega planira- nja in o družbenem planu naše republike. Tudi v tem smislu je tre- ba razumeti vlogo medob- činske gospodarske zborni- ce predvsem z vidikov sode- lovanja pri razvoju drobne- ga gospodarstva, gostin- stva, turizma, obrti, komu- nalne in stanovanjske de- javnosti, preskrbe občanov in uporabe prostora ter var- stva okolja. To je torej bi- stvena zbornična orientaci- ja na medobčinski ravni! Pred kratkim so takšno orientacijo dogovorili skla- dno tudi z republiško gospo- darsko zbornico in poudarili, da je nujno na ravni regije izdelati oceno možnosti in vizije regijskega gospodar- skega razvoja. Takšna ocena možnosti razvoja bo lahko edina dobra osnova za uskla- jevanje želja in planov po po- sameznih programih proiz- vodnje, ki se bodo še prej morali usklajevati v okviru splošnih gospodarskih zdru- ženj in republike v celoti. Posebej bo treba oceniti si- stem prioritet, ki se mora do- polnjevati vsaj z večjo uve- ljavitvijo materialno objek- tivnih kriterijev. Le-ti naj bi zagotavljali stalno vrednote- nje resničnih kvalitet dogo- vorjene smeri gospodarske- ga razvoja. Tako je v petek, 25. maja izvršni odbor celjske medob- činske gospodarske zborni- ce že razpravljal o štirih po- membnih stališčih. Kratek povzetek teh stališč je na- slednji: V okviru odbora za plani- ranje in pospeševanja poslo- vanja je treba takoj začeti z delom na oceni možnosti ra- zvoja območja celjske me- dobčinske gospodarske zbornice. Isti odbor bo skup- no z izvršnim odborom do letošnjega oktobra pripravil ustrezne smernice, ki jih bo oktobra potrdila skupščine medobčinske gospodarske zbornice v Celju, še prej pa bodo usklajena v krogih splošnih gospodarskih zdru- ženj. Pri tem bodo dosledno upoštevane že sprejete usmeritve gziroma izhodišča za skladen razvoj celotnega celjskega območja. Da pa bi lahko organizirali delo na predvidenih področ- jih razvoja drobnega gospo- darstva in ostalih, so v celj- ski medobčinski gospodar- ski zbornici ustanovili tri po- sebne komisije: za preskrbo in družbeno prehrano, za drobno gospodarstvo ter za gostinstvo, turizem in obrt. Čeprav se je Medobčinska gospodarska zbornica v Ce- lju oblikovala po novem še- le pred slabimi tremi mese- ci, je očitno, da jo čakajo že v tem letu izredno pomemb- ne naloge na področju ob- močnega usklajevanja go- spodarskega razvoja. MITJA UMNIK MODERNIZACIJA CELJSKE BOLNIŠNICE- SODOBNEJŠA REŠEVALNA SLUŽBA Se petnajst dni nas loči do zaključka javne razprave o osnutku družbenega dogovora za združevanje sred- stev za modernizacijo celjske bolnišnice v obdobju 1981-1985. 2e dosedanje združevanje sredstev je do- bilo v združenem delu občin celjskega območja polno in enotno podporo. Za letošnji praznik dela 1. maj smo bili priče pomembnima sadovoma dosedanjega zdru- ževanja - svečanemu odprtju dveh objektov, toplarne in centralne pralnice. V celoten okvir modernizacije bolnišnice v Celju pa je vključena tudi modernizacija reševalne službe, ki obsega poleg izgradnje novega objekta predvsem še modernizacijo voznega parka. V letošnjem letu so že zagotovljena sredstva za na- ] bavo sodobnega urgentnega reševalnega avtomobila,' ki bo izpolnil vrzel na tem področju, saj smo v Celju' pomanjkanje takšnega vozila že močno občutili. Se- veda to še ni vse. Opraviti bo treba predvsem nujno, pa postopno tipizacijo vozil ter zagotoviti integralni si- stem medsebojne povezanosti celotne reševalne službe na območju Zdravstvenega centra Celje. Sicer pa bo nova reševalna postaja dobila svoje pro- store v sklopu bodočega objekta parkirno - garažne hiše, ki bo locirana na prostoru sedanjega nogomet- nega igrišča NK Kladivarja »Glazija«. Prav zato bo potrebno zagotoviti sočasnost reševanja vseh vpra- šanj, vezanih na izgradnjo tega ob:3kta. To so vpraša- nja nogometnega igrišča, ki ga bo treba nadomestiti, pridobitve lokacijske dokumentacije in druga. Prav nujno časovno sosledje posameznih opravil bo zahte- valo širšo aktivnost vseh dejavnikov v Celju. UM CELJE: USPEL OBISK Ob koncu prejšnjega tedna se je na nekajdnevnem obi- sku v zahodnonemškem me- stu Grewenbroich mudila delegacija Celja, ki jo je vodil predsednik Občinske skup- ščine Jože Marolt. »Moram reči, da je obisk uspel in da so razgovori z najvišjimi predstavniki tam- kajšnje občine in zastopniki jugoslovanskega kluba ,SIo- ga', v katerem je aktivnih tu- di več Celjanov, potrdili, da obstajajo velike možnosti za nadaljnje medsebojno sode- lovanje med mestoma in tu- di na širšem področju. Že doslej, in tudi ob tej prilož- nosti, so se srečevali nogo- metaši. Toda, želja je, da naj bi ne ostalo samo pri nogo- metu, marveč, da bi sodelo- vanje razširili še na druga športna področja in ne na- zadnje na kulturo,« je dejal Jože Marolt. Celje pa ima svoje obvez- nosti tudi do delavcev, ki so v tem mestu na začasnem delu, še posebej, da jih dobro seznani z razvojnimi načrti, z gospodarskimi uspehi, am- bicijami itd. Predsednik celjske občin- ske skupščine je povabil žu- pana Grevvenbroicha na obisk. Kaže, da bo do tega srečanja prišlo prihodnje leto. MB 30 LET MLADINE ZA SLO ŽALEC NA TJENTIŠTE OŠ Dobrna in ŠCBP diskvalificirana v Ljubljani v nedeljo, zadnjo v maju, nesecu mladosti, je bilo v Ljubljani zaključeno mno- žično tekmovanje v orienta- cijskem pohodu za ekipe os- novnih in srednjih šol ter delavsko-kmečke mladine. To je bila tudi osrednja pro- slava ob 30-letnici organizi- rane vzgoje mladih za SLO. Ekipe s celjskega območja niso dosegle takšnega uspe- ha, kot smo pričakovali, saj sta oba zmagovalca z me- dobčinskega prvenstva, ki je bilo v Celju, bila celo diskvalificirana. Zmafo je ponovila samo ekipa Žalca (zastopala jo je mladina Braslovč) med delavsko- kmečko mladino, ko bo ta- ko tudi nastopila na zvez- nem tekmovanju, ki bo 26. junija na Tjentištu. Pionirji in pionirke, mla- dinke in mladinci 7. in 8. ra- zredov osnovnih šol ter dija- ki prvih in drugih razredov srednjih šol so skupaj z vrst- niki, ki ne sede v šolskih klo- peh preverjali praktične iz- kušnje na orientacijskih po- hodih v streljanju, poznava- nju orožja in vojne opreme, nudenju prve pomoči, topo- grafiji in mnogoboju. Poka- zali so, da poznajo tradicio- nalne izročila NOE in da je le z lastno aktivnostjo mogoče razvijati obrambno in zaščit- no kulturo. Skoraj sto tisoč mladih je sodelovalo na tek- movanjih v šolah v vseh slo- venskih občinah. Na devetih medobčinskih tekmovanjih se je zvrstilo v orientacijskih pohodih 329 ekip, na nedelj- skem zaključnem tekmova- nju v Ljubljani pa je nastopi- lo 67 najboljših. Tekmovali so pionirji in mladinci, vendar je njihov uspeh in rezultat tudi izraz prizadevnosti njihovih učite- ljev, zavzetosti in sodelova- nja družbenopolitičnih orga- nizacij in skupnosti, organi- zacij rdečega križa, strelskih organizacij, tabornikov, ra- dioamaterjev, šolskih šport- nih društev, teritorilane obrambe, JLA, ZRVS in mnogih drugih. Med osnovnimi šolami je bilo na startu 29 ekip, uvr- ščenih je bilo 24, tri so bile diskvalificirane, dve ekipi pa nista prispeli na cilj. OS Ka- rel Destovnik-Kajuh iz Šo- štanja, ki je bila na medob- činskem prvenstvu tretja, je bila v Ljubljani osma, trinaj- sta pa je bila ekipa OS Frana Krajnca s Polul (v Celju dru- ga). Zmagovalec občinskega in medobčinskega prvenstva ekipa OS XIV. divizije Dobr- na pa je bila diskvalificirana. Med srednjimi šolami je nastopilo 28 ekip, uvrščenih je bilo 25, ena diskvalificira- na in dve nista prišla na cilj. Rudarski šolski center iz Ve- lenja je bil osmi. Pedagoški šolski center Celje enajsti, medtem ko je bil zmagova- lec medobčinskega prven- stva Šolski center za blagov- ni promet tudi diskvalifici- ran. V kategoriji delavsko- kemčke mladine je bilo pri- javljenih devet ekip, startalo jih je osem, sedem je bilo uvrščenih in ena diskvalifici- rana. Z dvajsetimi točkami prednosti je zmagala ekipa Žalca, katero je zastopala mladina iz Braslovč v po- stavi Hribernik, Stopar, Kranjc, Bastl in Merčinko. Tako nas bo ta ekipa tudi za- stopala na zveznem tekmo- vanju na Tjentištu, ki bo 26. junija. Želimo ji veliko uspeha. TONE VRABL CELJSKA SZDL NEKAJ NOVOSTI Oboroženi s stališči v celjski občini so se odlo- čili, da bo volilna seja ob- činske konference SZDL 18. junija. Krajevne konference SZDL so že začele z razpra- vo o osnutku pravil o orga- niziranosti, saj so se v obči- ni odločili za nekatere po- membne novosti. Ne gre le za formalno uveljavitev na- čel o nadaljnji demokrati- zaciji političnega delovanja in družbenih odnosov. Pač pa gre za nadaljnje dograje- vanje vloge SZDL in boga- tenja njenega dela. Že v izvedbi letošnjih vo- lilnih konferenc SZDL v krajevnih skupnostih so se dogovorili za oživitev delo- vanja območnih odborov SZDL. Tako so v vseh KS po stalnih območjih izvolili od- bore, ki bodo zagotovili or- ganizirano združevanje in politično delovanje občanov po vaseh, zaselkih in uhcah. Območni odbori SZDL bodo lahko pomagali k uspešnej- šim delegatskim zvezam med stalnim območjem., sve- tom oziroma skupščino KS. Odbori imajo prav sedaj pri- ložnost, da začnejo z delom. Krajevne konference SZDL v celjski občini se bodo na- mreč sestale v prvih dneh ju- nija. Obravnavale bodo izva- janje delegatskih odnosov v KS, problematiko samoo- brambne in samozaščitne aktivnosti ter pripravo na akcijo Nič nas ne sme prese- netiti. Poleg tega bodo raz- pravljali tudi o predlogu ka- drovskega sestava vodstva občinske konference SZDL. V občini predlagajo za pred- sednika ponovno Jožeta Vol- fanda, za sekretarja Toneta Rozmana, za neprofesional- na podpredsednika pa Maj- do Trogarjevo in Ivana Seni- čarja. Krajevne konference bodo opravile še eno pomembno nalogo. Izvolile bodo naj- manj sedemčlanske delega- cije, ki bodo iz svojega sesta- va delegirale na seje občin- ske konference pa dva dele- gata. Tako bodo v celjski SZDL začeli uveljavljati de- legatske odnose tudi znotraj fronte. Delegacije bodo čla- ne, ki se bodo udeležili kon- ference, oborožile s stališči. najvažnejše pa je, da bodo pri delegiranju upoštevale tudi njihove interese in usposobljenost za razpravo o posameznih vprašanjih. V vseh krajevnih konferencah SZDL v celjski občini bodo izvolili čez 170 članov dele- gacij, s čimer bo dosežena še večja demokratičnost in množičnost v delu SZDL. Občinsko konferenco SZDL bo sestavljalo 50 dele- gatov iz KK, 30 delegatov iz družbenopolitičnih organi- zacij (ZK 5 delegatov, ZS 15, ZB 5 in ZSM 5) in 19 delega- tov interesnih, društvenih dejavnosti bo vnovič potrje- na neločljivost različnih oblik interesnega organizira- nja občanov in delavcev s programsko usmerjenostjo in delovanjem fronte. Žal v dosedanjem mandatu občin- ske konference nekateri de- legati iz interesnih organiza- cij niso delovali najbolj dele- gatsko. V celjski občini so še pred- lagali dveletni mandat kra- jevnih konferenc, s čimer bo dosežena hitrejša izmenjava kadrov tako v krajevnih skupnostih kot v sestavi ob- činske konference. Največ lahko k množičnosti, demo- kratičnosti in usklajevalni vlogi socialistične zveze pri- pomorejo sekcije, koordina- cijski odbori, problemske konference in druge oblike ter metode političnega dela. Pogosteje se bodo morale se- stajati krajevne konference, da se bodo izvršni odbori bolj uveljavljali kot izvršna telesa konferenc. V pravilih o organiziranosti celjske SZDL so predlagali, naj bi o delu organov SZDL večkrat razpravljali člani, zlasti v ok- viru konferenc in območnih odborov. Premalo je nepo- srednih povezav med vod- stvom krajevnih konferenc in delegacijami oziroma vo- dji delegacij. Zelo pomemb- no je napotilo, da bi krajevne konference letno vsaj enkrat obravnavale izvajanje spre- jetega delovnega načrta, de- lo organov konference, frontno in usklajevalno vlo- go SZDL, predvsem pa re- zultate demokratizacije poli- tičnega delovanja. j v. OBRAZI LJUDMILA TERČEK Čeprav sem pri svojem novinarskem delu srečala že veliko ljudi najrazlič- nejših poklicev in intere- sov, ki so se z aktivnim družbenopolitičnim de- lom borili za uresničitev zastavljenih ciljev, je ven- darle pogovor z Ljudmilo Terčkovo naredil name izjemen vtis. Kajti toliko zagnanosti, predanosti tej družbi in nenazadnje po- guma je le redko najti v enem samem človeku. Kljub temu, da se je ro- dila v Ptuju, je Ljudmila Terčkova Celjanka. Ce- Ijanka zato, ker tu že vrsto let dela, se vključu- je v družbenopolitično delo in pravzaprav živi s problemi in načrti Celja. Zaposlena je na Skupno- sti pokojninskega in inva- lidskega zavarovanja, kjer opravlja delo refe- renta za izvajanje zavaro- vanja po mednarodnih sporazumih. Sicer pa je v tem kolektivu praktično že od leta 1959, ko seje po končani administrativni šoli prvič zaposlila, nato pa je skozi vsa nadaljnja leta prevzemala nove in nove dolžnosti. Zanje se je tudi sama temeljito pri- pravljala saj je ob delu najprej zaključila sred- njo, nato pa še višjo šolo. »Na to, da sem se tudi sama pričela že kot sede- mnajstletno dekle ukvar- jati z družbenopolitičnim delom, je prav gotovo vplival moj oče, ki je bil strog, delaven in pošten komunist. Zaradi njego- vega vpliva mi tudi ni bi- lo težko odločiti se za vstop v partijo, čeravno sem vedela, da bodo moje obveznosti in odgovorno- sti še večje. In reči mo- ram, da sem ravno dej- stvo, da sem komunist, jemala vse življenje zelo resno. Vedno sem se zelo odkrito spopadala s sla- bostmi, ki sem jih opažala okoli sebe in poskušala posredno vplivati na to, da bi se tudi vsi tisti, ki so živeli okoli mene, tako zagnano kot jaz borili za ta naš socializem, za sa- moupravljanje in da bi odgovorno opravljali na- loge, ki so bile postavlje- ne pred njih.« Samoupravljanje, ta odnos, ki ga marsikdo v naši družbi še ni čisto do- jel, doživlja Ljudmila Terčkova čisto osebno in prizadeto. Zato je praktič- no ni stvari, ki bi jo pusti- la vnemar, kajti zaveda se, da se mora kot komu- nist zagrizeno spopasti ravno s problemi, kijih je v Celju res veliko. »Vse življenje me kot komunista in človeka sili- jo k razmišljanju in delu družbena vprašanja. Mo- ram povedati, da sem v bistvu predan idealist, ki pa ne naseda kar tako vsakdanji družbeni prak- si. Moje družbenopolitič- no delo me je skozi vsa ta leta izkalilo in mi podari- lo sposobnost, da vidim probleme res takšne, kot so. In prav ti problemi me mnogokrat razjezijo, saj globoko razumem vzroke zanje, ne morem pa ra- zumeti, da se mnogokrat prav neodgovorno obna- šamo do njih. To pa me najbolj boli. Kajti ljudem veliko lažje oprostim ali spregledam njihove gro- be človeške lastnosti kot pa neodgovorno obnaša- nje do družbe in družbe- nih vprašanj.« Takšna je Ljudmila Terček, delavka, komu- nistka in samoupravljal- ka. Tisti, ki jo poznajo, ve- do, da s svojim delom se- je vselej in povsod veliko ljubezen in predanost do naše družbe. DAMJANA STAMEJCiC št. 21-31. maj 1979 NOVI TEDNIK - stran 3 VZGOJNO IZOBRAŽEVALNO DELO PRIBLI2ATI DELAVCEM Šola mora postati sestavina združenega dela Osnutek zakona o usmer- jenem izobraževanju, o ka- terem se je v preteklem te- dnu zaključila javna raz- prava, odpira številna zelo pomembna vprašanja. V prvi vrsti poudarja nujnost povezave samoupravne vzgoje z delom, permanent- nost izobraževalnega proce- sa, odpira možnosti širše izobrazbe in vzgoje ter izpo- stavlja nujnost izenačeva- nja družbenoekonomskega položaja delavcev s področ- ja vzgoje in izobraževanja z ostalimi delavci. Ta /akon nedvomno kore- nito posega v celoten sklop sr«'dnjega .šolstva, ob tem pa tudi v združeno delo, katere- ga cU'l so tudi šole. Seveda pa ne gre ločevati sprememb, ki jih bo Zakon o usmerjenem i/.ohra/.evanju spro/il v sred- njem šolstvu, ampak je trelxi te proci'se nujno pove/ati s eelotno refoimo šolstva. Od predšolske vzgoje, pa do uni- verze. Takšno razumevanje je še toliko bolj pomembno [)ii osvetljevanju pi^oblemov vzgoje in izobraževanja v celjski občini, v kateri delu- jejo tako vrtci, kot oddelki višjih šol. Na petkovi seji občinske konference ZKS Celje so čla- ni ponovno razpravljali o na- logah za hitrejšo preobrazbo vzgojnoizobraževalnega dela v celjski občini. Ponovno za- to, ker so tej problematiki že namenili ustrezno pozornost na decemberski seji konfe- rence, ko so sprejeli tudi konkretne sklepe za preob- razbo vzgoje in izobraževa- nja v Celju. Tedaj so izposta- vili vrsto pomembnih vpra- šanj, med drugim vprašanje kvalifikacijske strukture celjskih delavcev, ki ni rav- no najboljša. Dalje, vpraša- nje izobraževanja ob delu in skibi zanj, pa vprašanje šti- pendijske politike, izoV^raže- valnih tečajev in drugo. Kot ji' bilo slišati v razpravi na petkovi seji, so odgovorni delavci s {jodročja vzgoje in izobraževanja doslej uresni- čili že vrsto sklepov, ki jim jo je naložila deci'mberska par- tijska k()nfei'enca ter v ure- sničevanje nalog pritegnili še širok krog ostalih komu- nistov. A vendarle je proble- mov, ki jih nalaga reforma vzgoje in izobraževanja še veliko, zato bo potrebno na tem področju še marsikaj storiti. V prvi vrsti pa bo po- trebno v reformo veliko bolj kot doslej pritegniti delavce v združenem delu, posebej še za izpeljavo tistih nalog, ki zadevajo reformo srednjega in višjega šolstva. Kot kaže, so v celjskih delovnih orga- nizacijah sicer razpravljali o osnutku zakona o usmerje- nem izobraževanju, a razpra- va vendarle ni prodrla v vse delovne sredine in med vse delavce. To bo potrebno v prihodnje še popraviti, saj gre za vprašanja, ki zadevajo slehernega delavca. Nedvo- mno pa predvsem zaradi te- ga, ker bo šola dejansko po- stala sestavina združenega dela le, če bodo o njenih vse- binskih, organizacijskih in nenazadnje materialnih vprašanjih dejansko raz- pravljali delavci v združe- nem delu. DAMJANA STAMEJCIC PRVA SEJA OK SZDL LAŠKO KONKRETNI PROGRAM Med gosti Mitja Rotovnik in Janko Ževart v ponedeljek je bila v La- škem prva seja občinske konference SZDL novega mandata. Poleg delegatov, ki so jih izvolile krajevne kon- ference in družbenopolitične organizacije, so na seji bili tudi nekateri gostje, med nji- mi član republiške konferen- ce SZDL Mitja Rotovnik in predsednik medobčinskega sveta Celje Janko Ževart. Na konferenci so razpravljali o poslovniku in ga tudi spreje- li, nato pa obravnavali in sprejeli poročilo o poteku kandidacijskih in volilnih konferenc. Predsednik Sta- nislav Kužnik je podal poro- čilo o delu občinske konfe- rence SZDL in njenih orga- nov v preteklem mandatnem obdobju, na to poročilo pa navezal tudi programske usmeritve za delo v prihod- njem obdobju. Poročilom je sledila zelo široka in plodna razprava, ki je v marsičem dopolnila predložene programske usmeritve za prihodnje delo. V razpravi sta sodelovala tu- di Mitja Rotovnik in Janko Ževart. Sledile so volitve novega vodstva in organov občinske konference. Po ustaljenem postopku so bili izvoljeni člani predsedstva, ki šteje 20 članov, administrativno fi- nančna komisija, nadzorni odbor, in žirija za podeljeva- nje priznanj OF slovenskega naroda. Za predsednika ob- činske konference SZDL Laško je bil izvoljen doseda- nji predsednik Stanislav Kužnik, za podpredsednika Mirko Vahčič iz Rimskih To- plic, za sekretarja pa doseda- nja sekretarka občinske kon- ference Danica Starič. Za de- legate v medobčinski svet in delegacijo za republiško konferenco so bili izvoljeni: Stane Kužnik, Danica Starič, Jože Krašovec, Zlata Strel in Mira Travnar. JURE KRASOVEC SVET IN Ml PIŠE IVAN SENIČAR 20 TITO V SEVERNI AFRIKI Tovariš Tito je spet na poti. Po uspešnem utrjevanju jugoslovansko- sovjetskih odnosov v Moskvi se je predsednik napotil v Sredozemlje, katerega del smo tudi mi. Potreba po poglabljanju naših stikov s temi de- želami, priprave na šesto konferenco na vrhu neuvrščenih dežel septembra letos, predvsem pa dejstvo, da našega predsednika povsod sprejemajo ne samo s prijateljstvom in spoštova- njem, ampak kot osebnost, ki je ne- mara najgloblje posegel za pravimi vzroki sodobnih problemov v svetu, največ dal pri izgrajevanju vizije člo- vekove prihodnosti danes in izredno veliko tudi praktično storil v tej sme- ri, nam omogoča, da pričakujemo, da bodo tudi njegovi sedanji obiski ko- ristni za nas in za širši svet. V Alžiru, glavnem mestu Alžirije, so predsednika Tita in njegove sode- lavce izredno toplo sprejeli alžirski predsednik in generalni sekretar fronte narodne osvoboditve Šadli Bendžedid, drugi tamkajšnji vodite- lji in seveda alžirsko ljudstvo. Z Alži- rijo nas veže marsikaj, predvsem pa naša podpora v času, ko so se Alžirci osvobajali, naši dvostranski stiki in naše plodno sodelovanje ^ gibanju neuvrščenih. Alžirija je med pomembnejšimi de- želami v Sredozemlju in v gibanju neuvrščenih. Njena revolucija pa je bila - tako kot kasneje vietnamska - vprašanje sodobnega sveta. O boju Alžircev za osvoboditev so razprav- ljali v OZN v letih 1956, 1957 in 1960 ter na prvi konferenci na vrhu neuvr- ščenih dežel v Beogradu leta 1961. Vsi smo takrat podpirali Alžirce. Na nje- nih tleh so se v stoletjih vrstili različ- ni kolonizatorji. Leta 1830 pa je tja prodrla Francija, ki je Alžirijo pro- glasila za svoje ozemlje leta 1848. Al- žirci pa so se upirali že takrat in ves čas kasneje, dokler ni prišlo do prave vojne med njimi in francosko arma- do. Po dolgih in krvavih bojih je po- stala Alžirija neodvisna 3. julija 1962. leta. Zdaj meri 2,381.741 kv. km in šteje nekaj nad 17 milijonov ljudi. To je prijateljska dežela. m ČRNO IN UMAZANO BELO Na sedežu OZN v New Yorku pote- ka posebno zasedanje generalne skupščine o Namibiji. Svetovna orga- nizacija in večina njenih članic si pri- zadevajo, da bi končno spravili z dnevnega reda to vprašanje. Doslej je bila OZN nemočna, vprašanje Nami- bije je odprto in se vse bolj zapleta. Namibija je bila dolga desetletja znana pod imenom Jugozahodna Afrika. Meri okoli 825.000 kv. km, na- seljena pa je redko. Od okoli 852.000 prebivalcev (popis 1974) jih je 99.000 belcev, drugi pa pripadajo desetim afriškim ljudstvom, od katerih je naj- večje pleme Ovamboi, ki jih je okoli 396.000. Namibija je ena največjih proizvajalk diamantov na svetu, ima pa tudi mnogo svinca, bakra, cinka in urana. To zadnje tudi najbolj poja- snuje bitko, ki se plete okoli te de- žele. Namibija je bila od 1884. do 1914. leta nemška kolonija. V času prve svetovne vojne so jo zasedle čete Juž- ne Afrike, ki je po vojni dobila man- dat Lige narodov, da upravlja z Jugo- zahodno Afriko. Po drugi svetovni vojni se je ta mandat nadaljeval, se- veda pod okriljem OZN. Toda leta 1966 so v Organizaciji združenih na- rodov uradno ukinili mandat Južni Afriki in poverili Namibijo posebne- mu svetu OZN za čas, dokler se ne razvije neodvisna namibijska vlada. Zaradi vztrajnega rasizma na jugu Afrike in še bolj zaradi igre nekaterih zahodnih držav se odločitev OZN ni uresničila. Zaradi tega je januarja 1978. leta varnostni svet OZN sprejel sklep, naj generalni sekretar organi- zacije imenuje svojega odposlanca za Namibijo in da naj ta odposlanec po- skrbi - z avtoriteto svetovne organi- zacije - da da bo prišlo v Namibiji decembra lani do svobodnih volitev pod okriljem OZN. V sami Namibiji se je razvilo osvobodilno gibanje SWAPO, katerega je varnostni svet sprejel kot udeleženca na volitvah. Vse to pa Južni Afriki in nekaterim zahodnim državam ni bilo po godu; zbali so se za svoje naložbe in druge interese v tem delu Afrike. Sama Juž- na Afrika je organizirala svoje voli- tve v Namibiji in ji tako dala »neo- dvisnost«. In zdaj je vsakomur jasno, da je to prevara, da Namibija ni sa- mostojna in da je njena usoda v ro- kah SVVAPO in naprednih sil v svetu. Jugoslavija vseskozi podpira SVVA- PO in samostojnost Namibije. USMERJENO IZOBRAŽEVANJE V VELENJU... Tudi v velenjski občini že dalj časa potekajo na različnih ravneh razprave o usmerjenem izobraževanju. Koordinacijski odbor za usmerjeno izobraževanje je pripravil dodatno gradivo, ki ga je dodelal komite za družbene dejavnosti pri izvršnem svetu občinske skupščine. Tako pripravljen material so posredovali v organizacije združenega dela, kjer je bil nosilec Občinski svet ZSS Velenje. Na razpravah v OZD so bili podani številni predlogi, mnenja in stališča, katerih povzetek je pripravil Občinski svet ZSS. Gradivo zaenkrat še ni prišlo pred delegate samoupravne interesne skupnosti za usmerjeno izobraževanje. »Vsporedno z razpravo v organizacijah združenega dela pa je tekla podobna, razprava tudi po mnogih krajevnih konferencah SZDL,« je povedal predsednik Občinske konference SZDL Velenje Tone Šeliga. »Predlog je, da bi o tem pripravili problemsko konferenco in do te bo prišlo nekje v juniju. Koordinacijski odbor pa je medtem že dobil nalogo, da na podlagi vseh danih predlogov, mnenj in stališč takoj pripravi konkreten predlog za formiranje centra za usmerjeno izobraževanje. Med najglavnejšimi predlogi so naslednji: dokončno je treba opredeliti mesto in vlogo Delavske univerze v usmerjenem izobraževanju. Tega zdaj ni. Organizacije združe- nega dela bi morale pripraviti temeljite plane kadrov. Zdaj ni dovolj trdnosti. Postavljena je bila zahteva o večji strokovni usposobljenosti kadrovskih služb v OZD z vidika planiranja kadrov in z vidika zagotavljanja pomoči pri praktičnem pouku in praksi. To za zdaj v samoupravnih aktih ni urejeno oz. dodelano. Je še več drugih predlogov, o katerih pa bo tekla beseda na problemski konferenci.« TONE VRABL ...KONJICAH Zaključna razprava o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju v konjiški občini je dala nekaj svojskih ugotovitev in stališč. Naj jih omenimo! Predvsem so ugotovili, da je izobrazbena raven konjiških delavcev izredno nizka. Veliko jih je, ki nimajo dokončane osnovne šole. Poleg tega ne odgovarja glede potreb delokrogov niti izobrazbena usmeritev. Veliko je potreb, pa tudi štipendij za proizvodne poklice širokega profila, zato konjiške organizacije združenega dela želijo, da gimnazije in upravno-administra- tivne šole vztrajajo pri svojih načrtih za omejitev vpisa. V Slovenskih Konjicah so prav tako ugotovili, da je konjiška Delavska univerza zaenkrat v občini edini izvajalec dislociranih oddelkov usmerjenega izobraževanja. Upoštevaje bodoči razvoj občine pa bi kazalo razvijati predvsem izobraževanje kadrov širokega profila za potrebe gostinstva in kovinske predelovalne industrije ter malega gospodarstva. Delavska univerza bo že v jeseni za novo izobraževalno sezono sahtevala od svojih slušateljev ob delu ustrezna napotila kadrovskih služb delovnih organizacij, da je njihov študij v skladu s kadrovskimi potrebami njihove organizacije združenega dela. Na ta način želijo tudi vplivati na združeno delo in njegove strokovne kadrov- ske službe, da planiranju kadrov posvečajo v bodoče večjo pozornost. Prav tako bodo zaradi izdajanja tekšnih napotil praktično tudi prisiljeni v tozdih izdelati kriterije, saj si ne bodo mogli privoščiti izdajanja napotil kar na osnovi želja posameznikov, ne upoštevaje pri tem znanih in spoznanih kadrovskih potreb. In to kratkoročnih in dolgoročnih! MITJA UMNIK ...IN V MOZIRJU Bolj kot kdajkoli so se minule dni v mozirski občini pogovarjali o uresničevanju kadrovske politike v občini. Razprava o tem več kot aktualnem vprašanju je tekla ne samo v izvršnem svetu, marveč tudi na seji občinske skupščine in na sejah organov vseh občinskih družbenopolitičnih organizacij. Nazadnje so o tem govorili na seji občinske konference SZDL in občinske konference ZK. Ne po naključju. Gre za vprašanja, ki so v mozirski občini več kot pomembna in pereča, saj so tesno povezana z razvojem gospodarstva, družbenih služb, skratka s celotnim življenjem v dolini. V tem okviru je dobilo pomembno mesto tudi poglavje o usmerjenem izobraževa- nju. Ugotavljajo, da ta pomembna družbena naloga vsaj doslej ni naletela na ustrezen odmev, še zlasti ne v združenem delu. Toda, ne gre samo za naloge, ki zadevajo združeno delo, gre tudi za odnos staršev do tega vprašanja. In še nekaj - pri usmerjanju otrok ne gre za delo, ki bi bilo vezano, na primer, samo na učence osmega razreda osnovne šole. Pot usmerjanja mora steči že dosti prej. Potem bo tudi uspešna. Pomembna je naloga, da se mladi seznanijo s potrebami združenega dela, ne samo formalno, tudi drugače, da se srečajo z ljudmi v kolektivu, da spoznajo posebnosti dela itd. V mozirski občini stoji ob vsakokratnem zaključku šolskega leta po okoli 200 absolventov osnovnih šol pred vprašanjem - kam. Le redki so tisti, ki so že prej sprejeh trdno odločitev. To tudi pomeni, da bo treba med šolami in združenim delom navezati tesnejše stike. Stalne. In kot v obravnavanju celotne kadrovske politike v občini, velja tudi v tem primeru zahteva, da gre tudi pri usmerjenem izobraževanju za dolgoročno delo. M, BOŽiC 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 21 - 31. maj 1979 PRIPRAVE NA 4. REFERENDUM ŽALSKA SMELOST Stare dolgove bo treba poravnati! Dolgoročni program druž- benoekonomskega razvoja občine Žalec določa izredno hiter razvoj celotnega ob- močja občine. Svoje mesto pri uresničevanju tega cilja ima tudi četrti samoprispe- vek. Na junijski seji vseh treh zborov žalske občinske skupščine bodo delegati sprejeli osnutek programa referenduma za obdobje od 1980. do 1984. leta. V Žalcu so prepričani, da bodo de- lovni ljudje in občani tudi tokrat solidarni, saj so spoz- nali prednosti, ki jih prina- ša uspešno izglasovan refe- rendum. Zanimiva so nekatera osnovna izhodišča programa novega referenduma. Pred- vsem bo treba prenesti v no- vo obdobje plačevanja samo- prispevka vse neizvedene naloge preteklih štirih let, morali pa bodo razvijati tudi kmetijske in obrobne prede- le občine in ne le industrij- ske kraje. Odveč je poudarja- ti, da bi bilo prav, ko bi gra- dili predvsem tiste objekte in vlagali v tista področja, ki so bistvenega pomena za bo- doči razvoj. Kako je na področju šol- stva? V vseh šolah namera- vajo preiti na enoizmenski pouk, trudili pa se bodo tudi za postopen prehod na celo- dnevno šolo in to vključno s podružnicami. Pomisliti ve- lja tudi na urbanistični pro- gram občine ter omogočiti določenim podružničnim šo- lam prehod v popolno osnovno šolo. V otroškem varstvu je se- daj v žalski občini okrog 31 odstotkov predšolskih otrok. Glede na to, da so po- trebe mnogo večje, je po- vsem razumljiva želja, da bi radi v občini do leta 1985 vključili v varstvo 55 odstot- kov predšolskih otrok. Sicer pa nameravajo v skoraj vseh krajevnih skupnostih zgradi- ti po nekaj novih igralnic, medtem ko bi na Vranskem in v Grižah poskrbeli za nove vrtce. 78,227.500 dinarjev naj bi znašale naložbe v otroško varstvo. Za izgradnjo kulturnih ob- jektov doslej v občini niso vložili pretirane vsote denar- ja, če pa se je že, potem so bile naložbe dokaj neposre- čene (Vransko, Letuš). V no- vem programu naj bi upošte- vali predvsem potrebe kul- turno prosvetnih društev in krajevnih skupnosti ter gra- dili kulturne domove kot večnamenske objekte. Skupna' vrednost naložb naj bi znašala okrog 65,500.000 dinarjev. Pri oblikovanju programa za telesno kulturo so upoštevali predvsem za- gotovitev osnovnih pogojev za razvoj telesne kulture v KS. Zagotoviti bo treba ra- zvoj tistih telesnokulturnih dejavnosti, ki so najbolj množične. Program izgradnje objek- tov zdravstvenega varstva obsega v glavnem le adapta- cije in dograditev zdravstve- ne postaje na Polzeli, med- tem ko so načrti za komuna- lo izredno veliki, kar je tudi razumljivo glede na to, da je bil program dosedanjega re- ferenduma na področju ko- munalne dejavnosti skoraj v celoti neuresničen. Krajev- ne skupnosti naj bi po no- vem programu prejemale letno po 300.000 dinarjev (se- daj 100.000). V štirih letih naj bi v obči- ni zbrali 456,900.000 dinar- jev. Osnova za izračun vi- rov financiranja bo brutto oziroma netto osebni doho- dek, odmerjeni pavšalni znesek davka ter katastar- ski dohodek. Delavci, zapo- sleni v družbenem sektroju in upokojenci naj bi prispe- vali po Z% neto osebnega dohodka, obrtniki 1,5% bru- to osebnega dohodka, zave- zanci od kmetijske dejavno- sti 0,45% od katastrskega dohodka, OZD 2% bruto OD sedeža OZD, SIS pa 1% od bruto OD po domicilu. O po- sameznih področjih vlaganj bomo v NT še obširno poro- čali, prav tako pa tudi na radiu Celje. JANEZ VEDENIK OB DNEVU MLADOSTI V počastitev letošnjih partijskih jubilejev in 20-letnice obstoja Tehniške šole v Celju, je bila na predvečer dneva mladosti na tej šoli slavnostna akademija, na kateri so mladi predstavili svoje delo in dejavnosti skozi pesem in besedo. Okrog 300 nastopajočih in poln avditorij so tako prispevali lep delež k prireditvam, ki so se te dni odvijale sirom po naši domovini in se končale z osrednjo slovesnostjo ob prihodu zvezne štafetne palice v Beograd. Slavnostni govornik na Tehniški šoli v Celju je bil Emil Roje, izvršni sekretar CK ZKS. MP Foto: T. TAVČAR VPRAŠAr4JE JAVNEMU DELAVCU . MILOŠ FRANKOVIC, DI- REKTOR SOZD HMEZAD OZD GOSTINSTVO Poletje zopet trka na vrata in zanimivo bi bilo izvedeti, kako bo letos s kopališčem v Preboldu, ki sodi v sklop ho- tela. Sedaj že tretje leto. Pred dvema letoma ste v popravi- lo kopališča vložili kar pre- cej denarja, kljub temu pa se je tako lani kot tudi predlan- skim vedno znova postavlja- lo vprašanje, če bo bazen sploh odprt. Tudi letos kroži- jo po Preboldu in v vsej žal- ski občini govorice, da kopa- lišče najbrž ne bo usposob- ljeno za kopanje. Res je po- trebno temeljite obnove, go- vori se tudi o tem, da bi ogre- vali vodo, vendar kaj takega letos, razumljivo, nihče ne pričakuje. Mnogo ljudi v vsej občini in tudi izven njenih meja, kljub vsemu, upraviče- no pričakuje, da bo kopali- šče vendarle odprto. Če ne bo, potem nas zanima, zakaj ne bo. Zanima nas tudi kako bo s prostorom, ki je name- njen kampiranju in kako je z vzdrževanjem lesenih wee- kend hiš. In še eno vprašanje v imenu mladih. Boste so- botne plese tudi letos prire- jali ob vročih poletnih veče- rih kar v veliki hotelski re- stavraciji. Zakaj ne bi znova obudili tradicijo lepih ple- snih večerov ob bazenu? Je res za vse skupaj krivo pred- vsem pomanjkanje gostin- skega kadra ? Za Vaš odgovor že vnaprej hvala! JANEZ VEDENIK, novinar SERGEJA RATAJ TITOV GOST Gotovo bo v življenju Ser- geje Rataj, ki zdaj obiskuje 7. razred na osnovni šoh Veljka Vlahoviča v Celju, še veliko lepih dogodkov. Toda letoš- njega dneva mladosti in rojstnega dne tovariša Tita ne bo nikoli pozabila. Serge- ja je namreč na ta dan, ko je hkrati tudi postala mladin- ka, izročila v imenu jugoslo- vanskih pionirjev in otrok sveta, tovarišu Titu zlato značko mednarodnega leta otroka. To je bila zanjo naj- lepša nagrada za vzorno in vestno delo v šoli. Na majhni slovesnosti, ki so ji jo pred odhodom pri- pravili na šoli, so jo oblile solze. Tople solze sreče. Kako lepo in prijetno je bi- ti Titov gost, nam je pripove- dovala, ko se je vrnila iz Beo- grada. Tovarišu Titu je izro- čila značko, ki so jo izdelali v celjski Aurei, svoj delež pa je prispevala tudi Občinska zveza prijateljev mladine in hala (GJolovec - prireditev Vse za otroka in se mu zah- valila za poslanico, ki jo je naslovil na otroke Jugoslavi- je in sveta. M. PODJED KRAJEVNI PRAZNIK V ŠMARTNEM Delovni ljudje in krajani Smartnega v Rožni dolini praz- nujejo četrti junij kot svoj krajevni praznik v spomin na večje posvetovanje aktivistov Osvobodilne fronte, ki je bilo v Šmartnem ta dan 1943. leta. Letos bodo praznik počastili v soboto, 9. junija. Ta dan ob 15. uri bodo namreč na hiši Dominika Lebiča, Slatina 13, odkrili spominsko ploščo, ki bo govorila o akciji partizanov na Stari pisker. V noči od 14. na 15. december 1944. leta se je namreč prav v njegovi hiši zbralo šest partizanov, med njimi je bil tudi Dominik Lebič-Boris, ki so napadli Stari pisker in osvobodili zapornike. Zato bo slavje v soboto, 9. junija, v Slatini, tudi priložnost za srečanje vseh političnih jetnikov, ki so bili v tisti decem- brski noči osvobojeni. M. B. DIREKTORJI V PREBOLDU Včeraj je bil v tekstilni tovarni v Preboldu skupni sesta- nek z direktorji, vodji TOZD in direktorji DO ter predse- dniki DS TOZD in DO. Uvodoma so na seji govorili o uresničevanju stališč repu- bliškega sveta ZS o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanja delitve po delu, potem pa so obravnavali še osnutek programa vlaganj za četrti referendum. Ob koncu je beseda stekla še o nekaterih nalogah s področja obrambnih priprav občine Žalec, oziroma o akciji Nič nas ne sme prese- netiti. J. v.; Ob avtocesti Maribor-Arja vas so za 25. maj odprli v Tepanju dva motela ob tej cesti. _ _.......... . ____________________ .......^.........____________________............_ ............Foto: T.,TAVCAR,. MOZIRJE O CENAH Večja prodaja oplemenitenih iveric Ni naključje, če so se člani Izvršnega sveta Občinske skupščine Mozirje na zadnji seji, ko je beseda tekla o ure- sničevanju družbenega pla- na v prvem trimesečju letos, najprej ustavili pri cenah. Opozorili so namreč, da so se cene nekaterim izdelkom domače industrije močno povečale (iverne plošče za 12%, drugi lesni izdelki za 15 do 20%, prav tako v gozdar- stvu itd.), da pa so cene re- produkcijskemu materialu porasle še za večji odstotek. Posebno pereča je ta slika v kmetijstvu, kjer so se neka- teri materiali podražili še bolj, krmila celo za 50%, medtem, ko so nekatere pri- delke prodali celo po nižji ceni kot v preteklem ob- dobju. Razveseljiva je ugotovitev, da je bilo v tem času proda- nih za dvakrat več oplemeni- tenih ivernih plošč kot v istem obdobju lani. Ugodna prodaja je šla na račun kako- vosti izdelka. To pa je tisto, kar je najbolj razveseljivo. Dobra stran v oceni je ugo- tovitev, da so se izgube v pri- merjavi z minulim obdob- jem zmanjšale in da sta zdaj le dve temeljni organizaciji, ki sta izkazali poslovno izgu- bo. Z izgubo sta poslovali TOZD Iverna (3,2 milijona din) in TOZD Gozdarstvo Lu^e (1,9 milijona din). Iz te- ga prikaza je za to obdobje izpadel center na Golteh, ki se ne vodi več kot temeljna organizacija, marveč kot obračunska enota. Toda iz- guba je bržčas le ostala in nekdo jo bo moral pokriti. Seveda pa ocena ni mogla mimo ugotovitev o prehitri rasti osebnih dohodkov, o zmanjševanju reproduktiv- ne sposobnosti gospodar- stva, o nezadovoljivi rasti družbenoekonomske pro- duktivnosti itd. Veliko pozornost so člani Izvršnega sveta posvetili ukrepom za sanacijo izgube v občinski zdravstveni skup- nosti ter v občinski izobraže- valni skupnosti. MB KONJIŠKA INDUSTRIJA STIKALNE OPREME MUDOSTNI ZAGON Nova proizvodna hala na 2500 kv. metrih Od nekdanje obrtne de- lavnice v letu 1962 do lani rojene nove samoupravne organizacijske oblike kot tozda ISO - Industrije sti- kalne opreme močnega ljubljanskega IMF oziroma njene delovne organizacije Elektromontaža, je dolga pot razvoja tega konjiškega kolektiva. Na to pot ni ve- dno sijalo sonce jasne go- spodarske perspektive, šele z vselitvijo v nove proiz- vodne prostore pred petimi leti so bili dani vsi pogoji za povečanj proizvodnih ka- pacitet. Število delavcev je od 35 v letu 1973 naraslo na sedanjih 135. Delovni kolektiv ISO iz Slovenskih Konjic je smelo začrtal svoj osnovni proiz- vodni program. To pa je pro- izvodnja stikalne opreme za razdeljevanje električne energije za potrebe industri- je in elektro-distribucije. Za to področje so tudi območni nosilci razvoja proizvodnje. Na tržišču se srečujejo z močno konkurenco, tako na domačem kot tujem tržišču, kar jih stalno sili v iskanje samostojnih novih rešitev iz- delkov in tehnologije. Glavna naloga mladega kolektiva - poprečna starost je okrog 27 let, obsega utrdi- tev položaja med sorodnimi proizvajalci stikalne opreme, tako po komercialni kot te- hnološki plati. Temu cilju je podrejena usmerjenost v raz- širitev proizvodnega progra- ma, povečanje prostorskih in proizvodnih kapacitet ter izboljšanje tehnologije. Sedanji proizvodni in upravni prostori so postali pretesni, zato so se odločili za novo naložbo v proiz- vodno halo kovinske obdela- ve z vsemi vzporednimi pro- stori. Razprostirala naj bi se na površini 2500 kvadratnih metrov, vrednost proizvod- nje pa naj bi se povzpela na 100 milijonov dinarjev. Vre- dnost nove naložbe z opre- mo ne bo dosti od vrednosti letne proizvodnje, okrog 90 milijonov dinarjev. Če bodo zagotovili vse bančne kredi- te in kredite poslovnih part- nerjev, bodo novo naložbo začeli uresničevati letos. Pri tem pa bodo rekonstruirali še sedanjo lakirnico. MITJA UMNIK št. 21-31. maj 1979 NOVI TEDNIK - stran 5 KUMROVEC-KOZJANSKO TURISTIČNA POT Priložnost za oživitev kmečkega turizma Nekoč smo turistične poti istovetili z vinskimi. Novi pogledi so drugačni. In prav je tako, saj je turizem nekaj drugega, kot na primer do- bra gostilna z domačo kaplji- co, če je še sploh kje. Na celjskem območju do- bivata vsaj 2:aenkrat natanč- nejše obrise zlasti dve poti: »Kumrovec-Kozjansko« in »Savinjska pot«. Obe sta pravzaprav tu. Nanju ni tre- ba čakati. Obiskujemo ju že zdaj, čeprav neorganizirano in četudi kraji ob obeh še ni- so bolj pripravljeni na spre- jem večjega števila turistov, izletnikov in četudi bo treba še marsikaj napraviti, da bo- sta v resnici postali dejavnik za razširitev turizma na obeh območjih. Bližja končni realizaciji je pot »Kumrovec-Kozjan- sko«, čeprav zamude in časa, ki je potekal od prvih sestan- kov, ni moč prezreti. Pa ven- dar. Delo je steklo tudi po organizacijski plati. Na čelu odbora za to pot je Bojan Al- breht, direktor hotela Atom- ske toplice v Podčetrtku. Si- cer pa bo to telo delalo pod okriljem Celjske turistične zveze. Trenutni napori so obrnje- ni v krajevne skupnosti, v tu- ristična društva, gostinske in turistične delovne organiza- cije ob poti itd. V tej zvezi gre najprej za ureditev kra- jev, za rešitev prenekaterih komunalnih problemov. Druga skrb je namenjena go- stinskim organizacijam družbenega in zasebnega sektorja. Le-te morajo biti pripravljene na goste. Želja je, da bi se ponašale tudi z domačimi kuharskimi spe- cialitetami. In potem je to območje polno kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Toda, ali so urejeni? Posebna mikavnost na tej poti bo prav gotovo druga najstarejša lekarna v Evropi. V načrtu je, da bi v Olimju uredili farmacevtski muzej. Tudi gradovi čakajo na svojo obnovo. Bodimo real- ni. Dela ne bodo opravljena jutri. Toda, treba jih je načr- tovati in zagotoviti zanje tudi sredstva. Prav gotovo bo pri tej akciji širša družbena po- moč več kot potrebna. Tudi delež ljudi, ki prebivajo na tem območju, njihovih kra- jevnih skupnosti itd. Vsak kraj na tej poti ima svoje lepote, značilnosti. Vsak je zanimiv in privlačen po svoje. V središču pozor- nosti bo prav gotovo park Kumrovec-Trebče. Toda, tu- di drugih krajev ne kaže pre- zreti. Pot ima svojo izhodiščno točko v Mestinju. Od tod pe- lje najprej v Atomske toplice in Podčetrtek. Na vsak način zanimiv uvod. In potem da- lje v Olimje pa skok v Vir- štanj, nato v Kozje, Podsre- do, Trebče, Bistrico ob Sotli in dalje na Bizeljsko, Klanjec in Kumrovec. Potem se vra- čamo po isti oziroma že opravljeni poti ali krenemo kam drugam. Ta pot ima tudi več odce- pov. Pri vsem tem bi ne sme- U pozabiti na Planino in nje- no čudovito okolico. S tem pa okvir možnosti ni izčrpan. Turistična pot je tu. V bi- stvu ni nič novega. Nov mo- ra biti le odnos domačinov do turistov, izletnikov. Vrata morajo biti odprta ne samo v urejene gostilne ali hotele, marveč prav tako do vseh kulturnih in zgodovinskih spomenikov. In tam nekdo, ki bo lahko napovedani ali nenajavljeni skupini kaj po- vedal, morda ponudil pro- spekte in še kaj. Turistična pot, pa naj bo kjerkoli, bi morala biti ne sa- mo spodbuda za boljše delo turističnih društev, krajev- nih skupnosti, gostinskih in turističnih delovnih organi- zacij, temveč tudi pot za oži- vitev kmečkega turizma. Ob poti Kumrovec-Kozjansko je veliko možnosti za to. To- da, treba se bo lotiti dela in nalog. M. BOŽiC Pomembno mesto in vlogo na turistični poti Kumrovec-Kozjansko ima tudi hotel Atomske toplice v Podčetrtku ZELENI VLAK Z novim voznim redom na naših železnicah tudi prijetna novost. Zaenkrat smo na relaciji Maribor-Ljubljana in se- veda nazaj. To je zeleni vlak, v bistvu najvišji nivo ponudbe v prevozu potnikov na naših železnicah. Gre za prevoz z rekonstruiranimi Mercedes garniturami, za vlak, ki bo od Maribora do Ljubljane potreboval samo dve uri in 10 minut. V njem bo prostora za 92 potnikov v potniškem oddelku in za 5 v salonu. Prednost novega vlaka je izredna zvočna izolacija, dušenje voznih sunkov, vgrajena auto - stop naprava, ozvočenje itd. Odveč je beseda, da je obnovljena tudi notranja oprema. Takoj po odhodu vlaka bo glavna spremljevalka obvestila potnika o možnostih za naročila taksi službe, rent-a-car z voznikom ali brez njega itd. Na vlaku bodo brezplačno ponudili hladna jedila in kavo ali sadni sok. Po naročilu in plačilu bodo tudi druga jedila. Celo sezonska specialiteta vlaka. Na voljo časopisi in revije. Vlak torej, ki bi naj zajel potnike, ki danes premagujejo pot od Maribora in drugih krajev do Ljubljane z osebnimi avtomobili. Vlak, ki pomeni tudi racionalizacijo in varčeva- nje z gorivom. Na relaciji Maribor-Ljubljana bosta vozila dva zelena vlaka. Iz Celja bosta imela odhoda ob 6.51 in 12.41 uri ter bosta pripeljala v LJubljano ob 8.10 oziroma ob 13.58 uri. Povratka iz Ljubljane bosta ob 8.25 in ob 15.10 uri. In cena? Celje-Ljubljana 58 din za eno smer ter 103 za obe, torej povratna. POTNIŠKI TERMINAL Od petka dalje se vlaki v Kopru ne ustavljajo več na tovorni postaji, niti tu ne sprejemajo več novih potnikov, da jih popeljejo iz Kopra, marveč je odprt že nov potniški terminal, ali po domače nova želez- niška in avtobusna posta- ja hkrati. Tako so odpadle mnoge nevšečnosti za potnike, ki so se pojavljale prej nav- zlic dobri organizaciji av- tobusnega prevoza na ozi- roma s tovorne postaje. Novo železniško in av- tobusno postajo v Kopru, ki dela od 25. maja dalje, sta skupaj zgradila Želez- niško gospodarstvo Ljub- ljana in Slavnik Koper. Na vsak način nova in pomembna pridobitev. MB TRIM CENTER NA GRIČKU Po zaslugi občinske tele- snokulturne skupnosti v Ce- lju je stekla pomembna akci- ja za ureditev in zgraditev Trim centra Na gričku. Gre za načrt, po katerem bi center Na gričku uredili predvsem s prostovoljnim delom, zbrana denarna sred- stva pa namenili le za nakup prepotrebnega materiala. Dela bodo stekla takoj, končana pa naj bi bila do praznika prvega maja pri- hodnje leto. V osrednjem objektu Na gričku bo gostišče z manjšo kuhinjo, pri čemer bo pou- darek na jedeh na žaru. Ure- jene bodo sanitarije. Na me- stu dosedanjega in dotraja- nega objekta je predviden nov v velikosti 5.20 x 1200 metrov, pred njim pa na juž- ni strani gostinska terasa. Na severni strani bo leseni ob- jekt, ki bo služil za peko na žaru. Primerno urejen bo se- veda tudi osrednji pritlični prostor in seveda vsi ostali. Akcija je stelda, v njej pa naj bi sodelovali s prosto- voljnim delom delovni ljudje in občani Celja. Verjamemo, da bo naletela na velik odziv! RIBIŠKI CENTER V ŠOŠTANJU Prejšnjo soboto je Ribi- ška družina »Paka« odpr- la ob šoštanjskem aku- mulacijskem jezeru nov ribiški dom. Z ureditvijo okolja in izgradnjo ribiškega doma so krajani Šoštanja, ribiči in lovci pridobili lepo urejen rekreacijski center ter svoje delonvne in dru- žabne prostore. V prizid- ku pa je dobila svoj pro- stor tudi lovska družina »Smrekovec« iz Šoštanja. Slavnostni govor ob otvoritvi je imel predse- dnik ribiške družine »Pa- ka«, Miloš Volk. Zatem je bilo ribiško tekmovanje, na katerem so najboljša mesta dose- gli: Milan Ježovnik, Ja- nez Mihič in Ivan Bizjak. V. KOJC ROŽE - PRIJATELJICE Cesto se popotnik zglasi v gotoveljski šoli, se zazira v okna, na police, kjer je polno cvetličnih lončkov, kjer je cvet pri cvetu. Poleti in pozimi, pozimi in poleti... In ne samo na okenskih policah, tudi pred šolo je roža pri roži. Marsikdo vpraša: »Kdo je ta vaš rožen Jur?« Kdo? Cistilka in kuharica Zinka Jelen. Lepo skriva svojih enainpetdeset let, ljubezen do rož pa nosi s seboj že od rane mladosti. Doma je na Studencah pri Ponikvi nad Žalcem. Včasih, kadar je dobre volje, v svoji skromnosti pove: »Rože so moje prijateljice. Ko je v šoli še vse tiho, me pozdravljajo z okenskih polic. Kakor nekoč doma. Tudi med vojno. Partizanom dekleta nismo nosile le hrano, zdravila, marveč tudi šopke žlahtnega cvetja. In če ga je kdaj zma- njako, smo posedle na hribček in zapele: »Kje so moje rožice, pisane in bele, moj'ga srca ljubice, žlahtno so cvetele...« Tudi prejšnja snažilka, Amalija Golčer, ženica, ki je po skrivnih poteh prenašala partizanskim enotam po robeh Savinjske doline pošto in zdravila, je skrbela, da je bila šola polna rož. Preden se je poslovila od šole, je posadila več kot dvajset vrtnic, ki vsako leto prav razkošno zacveto. »Ko grem vsako jutro skozi vas,« pove Zinka Jelen, »gle- dam vrtove, pisane greda najrazličnejših rož. In si mislim: Ko bi imela vsaj košček zemlje pred hišo, za rože bi zmeraj našla mesto. Rože so nekaj čudovitega nekaj, kar človeka prevzame, ga otopli, razvedri... Da, rože so resnično moje prijateljice. DRAGO KUMER ljubljanska banka Splošna banka Celje REZULTATI TEKMOVANJ SO ŽE ZNANI Na razpis tekmovanja v uspešnosti poslovanja med pionirskimi hranilnica- mi v šolskem letu 1978/79 je bil letos dosti večji odziv kakor v lanskem šol- skem letu. Prijavile so se naslednje hra- nilnice na šolah: Šmarje, Šempeter, Gri- že, Žalec, Polzela, Braslovče, Petrovče, Rogaška Slatina L, Šentjur, Lesično, Bi- strica ob Sotli, Zreče, I. osnovna šola v Celju, Ponikva pri Grobelnem, Dušana Jereba Slovenske Konjice, Vitanje, Voj- nik, Franja Vrunča Celje, Ivan Kovačič- Efenka Celja, Planina pri Sevnici, Velj- ko Vlahovič Celje, Radeče, I. celjske če- te Celje, Dobrna, Franja Kranjca Celje, Zavod Ivanke Uranjekove Celje, Tabor, Zibika, Kostrivnica, Donačka gora. Ro- gaška Slatina II, Strmec, Ljubečna, Kompole in Ponikva pri Žalcu ter PH na osnovni šoli Podčetrtek izven konku- rence. Kriteriji za ocenjevanje uspešnosti po- slovanja so bili letos enotni za celotno združeno LB. Kateri so ti kriteriji - naj jih tu na kratko opišemo: 1. Vključevanje otrok v PH (odstotek varčevalcev, število operacij na varče- valca in število dni poslovanja). 2. Dejavnost samoupravnih organov PH (sestanki sveta PH in zbori varčeval- cev PH). 3. Ostale oblike dejavnosti: mesečna poročila, posebne akcije, medrazredna tekmovanja, oktobrsko medšolsko tek- movanje, majsko medšolsko tekmova- nje, izdajanje časopisa, sodelovanje v glasilu Pikapolonica, namensko varče- vanje, brezgotovinsko poslovanje, sode- lovanje z drugimi PH in uspešnost po- slovanja PH. Na osnovi teh kriterijev prejmejo de- narne nagrade LB - SB Celje naslednje PH na osovnnih šolah: 1. Bratov Juhart - Šempeter (2000 din), 2. Vera Slander - Polzela (1800 din), 3. I. osnovna šola Celje (1500 din), 4. Ivan Kovačič-Efenka Celje (1400 din), 5. Vlado Bagat - Braslovče (1300 din), 6. Rogaška Slaitna I. (1200 din), 7.-9. Po- nikva pri Grobelnem (1100 din), Franja Vrunča Celje (1100 din), Nade Cilenšek - Griže (1100 din), 10. Pohorski odred - Planina pri Sevnici (1000 din) Od nepopolnih oziroma podružničnih šol pa so bile najuspešnejše: 1. Kostrivnica, ki prejme nagrado (1200 din), 2. Kompole (1100 din), 3. Strmec 1000 din), 4. Donačka gora (900 din), 5. Rogaška Slatina II. (800 din) Vsem PH, ki so sodelovale ob letoš- njem razpisu LB - SB Celje se bančni delavci toplo zahvaljujejo in vas seveda vabijo tudi v prihodnje k sodelovanju. Nagrajencem - torej najuspešnejšim Pionirskim hranilnicam pa iskreno če- stitamo. 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 21-31. maj 1979 ŽALSKA DELEGATSKA VPRAŠANJA NEVUUDNOST POŠTARJEV? Na sejah skupščine so pogosto zeio zanimiva vprašanja. Mnogokrat postavljajo na sejah skupščin delegati zani- miva vprašanja. Res je, da gre največkrat predvsem za različne komunalne proble- me, ki zadevajo delovne lju- di in občane v določenih kra- jevnih skupnostih, zadnje čase pa vendarle ugotavljajo, da število takšnih vprašanj počasi upada in da delegate zanima še vse kaj drugega. Na nekaj zadnjih zasedanjih zbora krajevnih skupnosti žalske občinske skupščine so delegati zastavili nekaj za- nimivih vprašanj, ki so vre- dna objave. Delegati krajevne skupno- sti Ponikva so opozorili, da pošta Žalec že nekaj let nazaj zelo neredno dostavlja po- što. Trdijo, da na žalski pošti jemljejo svoje delo dokaj ne- resno, ljudi v kraju pa boli, ker se poštni uslužbenci ob- našajo do strank precej ošab- no. V TOZD PTT PROMET CELJE vsega tega niso zani- kali, stanje pa opravičujejo s kadrovskimi težavami pri ptt enoti v Žalcu, kjer je ob- čutna močna fluktuacija de- lavcev. Kljub vsemu to ne more biti opravičilo za ne- sprejemljiv odnos do strank. O tem bi lahko verjetno kaj več povedali tudi prebivalci samega Žalca. Glede vsako- dnevne dostave pošte v Gali- cijo pa trdijo, da bi za to po- trebovali dva poštarja, kar pa ni ekonomsko upravi- čeno. Na seji zbora združenega dela so delegati vzgojnovar- stvenega zavoda iz Žalca vprašali, kakšna so zbrana sredstva ter kako so bila po- rabljena za povezavo hribov- skih kmetij z dolino. Gre se- veda za strogonamenska sredstva, ki jih ni mogoče uporabljati v druge namene. Ivan Glušič, načelnik oddel- ka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri SO Žalec pravi, da poteka ureja- nje cestnih povezav višin- skih domačij z dolino v okvi- ru stališč in srednjeročnega programa, sprejetega konec 1977. leta. Lani so začeli ali povsem končali z deli pri urejanju na tridesetih cest- nih odsekih. Vrednost del znaša več kot štiri milijone 100.000 dinarjev, ali 25 od- stotkov manj kot so načrto- vali, z dolino pa je povezano 43 višinskih domačij. V prvih dveh letih naj bi pove- zali z dolino 183 domačij. Zanimivo je tudi vprašanje delegacije krajevne skupno- sti Žalec. Delegate je namreč zanimalo, kdaj in kdo bo ure- dil problem prevažanja tež- kih tovorov iz treh kamnolo- mov v žalski občini v druge kraje. Tovornjaki s takšnimi tovori močno poškodujejo cestišča, ki so jih zgradili s prispevki občanov. Prav s tem v zvezi so v Žalcu spreje- li nezakoniti odlok o pri- spevku za razširjeno repro- dukcijo določenih komunal- nih objektov in naprav. Gre za to, da bi od materiala iz kamnolomov plačevali po- sebni prispevek za obnovo lokalnih in nekategorizira- nih cest. V Žalcu so razmiš- ljali o možnostih povečanja prometnega davka na mate- rial iz kamnolomov in gra- moznic. Zbrani denar bi ob- činska skupščina lahko na- menila za obnovo lokalnih in nekategoriziranih cest, ven- dar bi takšna rešitev prizade- la tiste, ki bi kupovali takšen material, ne pa prevoznikov tovorov. Verjetno je edina rešitev v poskusih za izterja- tev čim več odškodnine od vseh tistih, ki s preobreme- njevanjem cest tako škodo povzročajo. JANEZ VEDENIK S POLITIČNE ŠOLE V LAŠKEM NAZAJ MED DELAVCE Sedma generacija zaključuje šolanje Sredi junija bo zaključila šolanje sedma generacija srednje politične šole v La- škem, ki deluje pri CK ZKS in vključuje slušatelje iz celjske, zasavske in posav- ske regije. V šolo so bili ka- drovani tisti komunisti, ki so v temeljnih organizaci- jah združenega dela in dru- gih temeljnih sredinah opravljali odgovorne poli- tične naloge in ki se bodo tudi po končanem šolanju vrnili nazaj med delavce. Ob zaključku letošnjega šolskega leta smo se pogo- varjali z dvema slušateljema te šole in sicer z Petrom Krajncem ter Mirkom Gorju- pom, obema doma iz Celja. PETER KRAJNC: »Jaz sem že deset let član Zveze komunistov, zaposlen pa sem v Merksu, v tozdu Gro- sist. V naši temeljni organi- zaciji sem bil aktiven pred- vsem v sindikatu, pa tudi v partijski organizaciji. Potem, ko sem zaključil trimesečni partijski tečaj, so me kadro- vali v poetično šolo. Moram reči, da sem se vanjo z vese- ljem vključil, čeprav je vzbu- dila v meni zelo veliko odgo- vornost. V prvi vrsti odgo- vornost do same partije, da- lje odgovornost do delovne organizacije, ki bo po konča- nem šolanju od mene upra- vičeno več pričakovala in končno tudi odgovornost do šole. Vse to leto sem zato ves svoj čas usmeril v študij, ki vsaj v začetku ni bil lahek. Slušatelji smo namreč imeli v glavnem zaključeno le po- klicno šolo ter smo o osno- vah sociologije, ekonomike in ostalih družbenih ved, le malo vedeli. Sedaj, ob zak- ljučku šolanja, pa je drugače. Vse, kar smo na začetku ne- kako spravljali v posamezne študijske predalčke, se nam je sedaj zlilo v razumljivo ce- loto. Zato menim, da smo dovolj močno oboroženi z znanjem, da bomo v praksi, v temeljnih organizacijah, učinkovito delali ter se znali spoprijeti z vsemi tekočimi problemi.« MIRKO GORJUP: »Jaz sem zaposlen v Emu, v tozdu Posoda. Tudi sam sem bil angažiran predvsem v sindi- katu, čeprav sem delal tudi v mladinski in partijski orga- nizaciji. Kar zadeva politično šolo moram reči, da sem bil nad njenim delom izredno presenečen. Pa menda smo bili presenečeni kar vsi slu- šatelji! Presenečeni nad pri- zadevnostjo mentorjev in predavateljev, ki so se re- snično potrudili z nami in nam potrpežljivo in jasno ra- zlagali za nas dokaj težko snov. Mislim, da je prav za- sluga njihovega dela ta, da oddelek politične šole v La- škem dosega takšne uspehe. Kajti ni bilo nikakršnih te- žav ponovno sestati se s pre- davateljem, če nam je bila snov pretežka in nerazumlji- va. Vedno so si znali poiskati čas za to, da so nam ponovno razložili stvari, ki jih nismo razumeli. Po drugi strani pa smo bili presenečeni še nad nečim: ko smo prišli v šolo, smo menili, da bomo v njej dobili nekakšne recepte za naše bodoče delo. Šola pa nam je dala tolikšno znanje in nam znala tako prikazati prepletenost teorije s prak- so, da sedaj vemo, da recep- tov za delo v praksi ni. Da mora sleherni družbenopoli- tični delavec sam poiskati poti in metode političnega dela glede na razmere v praksi. To je bistveno spoz- nanje, s katerim se vračamo iz šole, oboroženi z znanjem seveda, v prakso.« DAMJANA STAMEJCiC Foto: DRAGO MEDVED SIVI LASJE OBČINSKIH MOŽ V šmarski občini imajo telefon od sto prebivalcev štirje, petsto gospodinjstev pa je brez električnega toka. Preobremenjenost slatinske in šmarske telefonske centrale ni nič novega. Novo je le, da se bo položaj kmalu izboljšal - po zagotovilu celjskega PTT po- djetja, saj bodo še letos dobili nove centrale. Novo je tudi to, da v Šmarju pravkar opravljajo še zadnja dela na poslopju, kjer bo med novim kulturnim domom in starim -sodiščem avtomatska telefonska centrala. Znano je tudi, da se bo vsa reč uredila s postavitvijo novega telekomunikacijskega centra na Golovcu v Ce- lju. Kljub vsemu so v Šmarju pri Jelšah nezadovoljni. Ce bo letos uresničen program del, predvidenih na po- dročju telefonije, bo vsekakor še vedno narejen z eno- letno zamudo. Kaj o tem mislijo v Celju, je težko vedeti. Dejstvo namreč je, da jih kljub vabilu ni bilo na seji zborov skupščine, kjer so razpravljali o razvoju te tako pomembne dejavnosti v šmarski občini. Zelo te-. žaven je bil menda tudi sprehod skozi programe, ki so '. jih predložili, saj se je le redkokomu odprlo, kaj prav- j zaprav hočejo. Tako danes v Šmarju ne vedo skoraj nič i več kot pred sejo. : Kaj podoben je položaj na področju elektrifikacije. Se vedno je v občini okoli 500 gospodinjstev, ki ne poznajo tega prepotrebnega življenjskega spremlje- valca, zaradi počasnosti tistih, ki bi morali za to poskr- beti, pa kaže, da še nekaj časa ne bodo. j Nič bolje ni s kvaliteto električnega toka. Z uslugami PTT podjetja iz Celja in Elektro Celje ter Krško se v občini še dolgo ne bodo mogli pohvaliti. Vsaj tako dolgo ne, dokler bodo na sto prebivalcev štirje telefoni in bo zaradi nekvalitetnega toka šlo v nič tudi do 2500 litrov mleka v posameznih zbiralnicah. MILENKO STRASEK j PEŠCI, KOLESARJI, MOTORISTI V PROMETU VEČ SAMODISCIPLINE Vsak najbipostal sam sebiorometni miličnik! v prvih štirih mesecih le- tos se je na območju UJV Celje zgodilo 269 prometnih nesreč s telesnimi poškod- bami ali 21 več kot lani v tem času. Od tega je bilo 24 prometnih nesreč s smrtnim izidom, umrlo pa je 26 oseb, kar je enako kot lani. Največji krvni davek tudi letos plačujejo pešci. V 4 mesecih so bili žrtve kar v 12 primerih, po lastni kriv- di pa v 6 primerih. Skupno pa so pešci povzročili 39 prometnih nesreč ali 14,5%, Vozniki koles z motorjem so v treh nesrečah izgubili živ- ljenje, povzročili pa so kar 21 prometnih nesreč ali 7,8%. Kolesarji so izgubili življenje samo v enem pri- meru, povzročili pa so 11 prometnih nesreč. Iz podatkov lahko vidimo, da so pešci, vozniki koles z motorjem in kolesarji pogo- ste žrtve prometnih nesreč, da pa jih tudi sami povzroči- jo sorazmerno veliko. Ta šte- vilka je še posebej zaskrblju- joča zato, ker januar, fe- bruar, marec in april niso meseci, ko je teh udeležen- cev na cestah največ. Ne smemo pozabiti, da je v letu 1978 umrlo na cestah UJV Celje 48 pešcev, 19 voznikov koles z motorjem, skupno pa 147 ljudi in da je bilo med njimi kar 11 otrok. Včasih se je veliko govori- lo o tako imenovanih črnih točkah prometnih nesreč. Danes pa ugotavljamo, da ta- kih črnih točk skoraj ni in da se nesreče dogajajo po vseh cestah, večji porast pa opaža- mo na lokalnih cestah. Teh cest je vedno več asfaltira- nih, s tem pa so tudi hitrosti mnogo večje. Pri obnavlja- nju teh cest se vse premalo upoštevajo nekateri elemen- ti gradnje in širina vozišča. Prevelike so zahteve po dol- žini asfaltnih prevlek, pri tem pa se zanemarja varnost udeležencev, ki se bodo vozi- li po njih. V poletnih mesecih in le- pem vremenu, kakršnega imamo že nekaj dni, pa so problem na naših cestah mo- toristi s težkimi, dragimi, uvoženimi motorji, ki pre- morejo po več »konjev« kot marsikateri osebni avtomo- bil. Ti mladi fantje se v svoji mladostni prešernosti včasih pa tudi predrznosti sploh ne zavedajo nevarnosti, v kate- ro se podajajo sami in jo pov- zročajo drugim. Gotovo bi bilo manj žrtev med motori- sti in mopedisti, če bi dosle- dno uporabljali varnostne čelade in primerna oblači- la, prilagodili hitrost pro- metnim razmeram, imeli med vožnjo prižgane luči in ne prehitevali za vsako ce- no. Da bi zagotovili boljšo varnost strpnim prometnim udeležencem, bomo morali podvzeti vse možne ukrepe zoper nedisciplinirane voz- nike in druge udeležence. Predvsem pa se bomo poslu- ževali civilnih patrol, ki bo- do javljale kršitelje prometni patroli. Mislimo, da je taka oblika dela združljiva z na- šim samoupravnim siste- mom, saj ima vsak udeleže- nec prometa možnost, da upošteva prometne predpise in da je human do drugih udeležencev. Vsekakor moramo pri tem porastu motornih vozil pred- vsem pa prometnih nesreč preiti v splošno akcijo vzgoje vseh udeležencev prometa. Začeti moramo pri najmlaj- ših, nato pa prometno vzgojo nadaljevati nenehoma, saj se predpisi stalno spreminjajo, zahteve prometa po znanju pa so vedno večje. Drug na drugega moramo vplivati pomirjevalno in ne tako, da se vzpodbujamo k divjanju in prometnim kršitvam. V miličniku, ki ureja in nadzira promet, mora voznik videti prijatelja, svetovalca, ki mu želi s svojim delom pomagati in mu zagotoviti čimboljšo varnost v prometu, ne pa ne- koga, ki čaka, da bi ga zasačil na prekršku ali mu celo vzel vozniško dovoljenje. Najbo- lje pa bi bilo, da bi vsak udeleženec prometa postal sam sebi prometni milič- nik. FRANC LAVRIC »POTI IN STRANPOTI« SOGLASIJ Gospodarstveniki vedo povedati, da je za pridobitev deviznih kreditov in izpeljavo nove naložbe potrebna množica raznih soglasij, tako od državnih ali zbornič- nih in branžnih organov, institucij ter skupnosti, do bančnih ali še kakšnih drugačnih. Tako prav sedaj v Konusu iz Slovenskih Konjic ča- kajo še na eno zadnjih pismenih soglasij komisije za uvoz opreme pri republiški skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Od tega soglasja je namreč odvisna tudi odobritev kredita za preusmeritev Konusove us- njarske proizvodnje s strani Ljubljanske banke. Na- čelno in ustno soglasje so praktično dobili že pred dobrim mesecem, vendar je pismena izdaja tega so- glasja s strani omenjene skupnosti za ekonomske od- nose s tujino vezana še na predhodni medrepubliški dogovor, ki ga pa še ni. V Konusu so vse svoje upanje položili sedaj v izjavo komisije za uvoz opreme iz tujine republiškega komi- teja za odnose s tujino, saj ne morejo več čakati še na urejanje na medrepubliški ravni. Upajo, da bo ta izjava imela tisto težo, ki bi na tehtnici Ljubljanske banke. Splošne banke Celje potegnila jeziček na stran odobri- tve kredita. Dejstvo je, da Konusovci s svojo življenj- sko nujno proizvodno preusmeritvijo po prvotnih na- črtih že zamujajo tri mesece, neodobritev s strani celj- ske LB pa bi zamudo pri preusmeritvi proizvodnje in uresničitvi sanacijskega programa usnjarstva zavlekla še za nadaljnje tri mesece, kar bi imelo skoraj nepre- dvidljivo težke posledice za kolektiv. No, s tem Konusove težave s soglasji še niso kon- čare. Za tisti del naložbenega paketa preusmeritve proizvodnje in uresničitve sanacijskega programa, ki se navezuje na nakup tehnologije - pri tem gre še posebej za nekatera licenčna vprašanja, so pota za pridobitev potrebnih soglasij drugačna, pa nič manj zamotana. Predvsem slonijo na drugačni zakonski osnovi in bolj zveznega značaja so. Zanimivo pa je tudi to, da bodo Konusovci tudi po tej poti še po sklenitvi ustrezne pogodbe na osnovi licence morali pridobiti trinajst raznih podsoglasij, da bodo na primer licenčno pogodbo o izdelavi umetne irhovine lahko tudi uresni- čili. Kljub vsej zamotanosti uresničevanja novih naložb na splošno ugotavljamo, kako imamo ogromno nepo- kritih in neracionalnih, da ne rečemo kar neumnih, gospodarskih in negospodarskih naložb, ki so do ne- davna še kar na veliko cvetele. Kaže, da je tudi zamotana pot pridobitve raznih so- glasij za uresničitev naložb in kreditov včasih bolj podobna bohinjskemu siru, za katerega je pač značilno dosti lukenj. »Iznajdljivi« oziroma manj pošteni inve- stitorji znajo še vedno ribariti v kalnem, pri čemer sta kalna prav gotovo pot in postopek za pridobitev kredi- tev, s katerimi je možno uresničevati nove naložbe. »Iznajdljivi« najbrž uspevajo temeljito skrajševati dol- gost postopka in ga na splošno dobro »preskakovati«. Večji red in strogost na tem področju se nam obe- tata, prav pa bi bilo, če bi zmanjšali zamotanost, razvle- čenost in povečevali racionalnost postopkov, saj bi na ta način tudi zagotovo zmanjšali možnost uhajanja na "^t^^"P°t^«' MITJA UMNIK št. 21 - 31. maj 1979 NOVI TEDNIK - stran 7 REPUBLIŠKO PRVENSTVO INŠTRUK- TORJEV V CELJU Društvo inženirjev in tehnikov je pod pokrovi- teljstvom Sveta za pre- ventivo in vzgojo v cest- nem prometu pri skup- ščini občine Celje pripra- vila tradicionalno repu- bliško prvenstvo inštruk- torjev za kandidate vozni- kov motornih vozil. Tek- movalo je blizu 30 in- štruktorjev iz pretežno vse Slovenije, ki so se po- merili v tistih nalogah, ki jih morajo najbolje obvla- dati za učinkovito pouče- vanje novih voznikov. Poleg ostalega, pretežno teoretičnega dela, so ime- h tudi krajši rally združen z akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«. Vsa najboljša mesta so ostala v Celju. Tako je ekipno zmagalo Združe- nje šoferjev in avtomeha- nikov, posamezno pa je bil prvi Slavko Veternik, drugi Franc Kranjc in tretji Franc Polak, vsi ZSAM Celje. Priznanja je najboljšim podelil v. d. predsednik sveta za pre- ventivo in vzgojo v cest- nem prometu Igor Belle ter izrazil željo, da bi na prihodnjem tekmovanju nastopilo še več tekmo- valcev. T. VRABL AVTOPOLIGON NA LJUBEČNI VEUKA PRIDOBITEV Prva faza bo nared do občinskega praznika Lani jeseni je po dolgih mukah in težavah priprav- ljalnega odbora oz. delovne skupine predsednik Izvrš- nega sveta občinske skup- ščine Celje Venčeslav Zale- zina ob prisotnosti mnogih gostov le položil temeljni kamen za prepotrebni ob- jekt, kot je avtopoligon. Ta- krat so obljubili, da bodb ta objekt gradili po etapah in da bo prva faza končana do letošnjega občinskega praz- nika, ki ga praznujemo v drugi polovici julija. Kljub vsem težavam, vendar pa zaradi velike prizadevnosti in nepopustljivosti nekate- rih ljudi, bo ta načrt uresni- čen! Bodoči celjski avtopoligon smo si ogledali dan predno so ga začeli asfaltirati. Za ta dela je namreč že vse pri- pravljeno in tako naj bi ob- jekt do prvih dni junija že dobil delček tiste podobe, kot jo bo imel kasneje. Brez dvoma bo celjski avtopoli- gon med najsodobnejšimi v Jugoslaviji, njegova pre- dnost pa je tudi v tem, da bo praktično več namenski. Ta- ko so med drugim pripravili veliko ploščad 90 x 30 m, ki jo bodo ogradili in katera bo služila za športno aktivnost šolarjev z Liubečne Sam objekt je trenutno grajen na površini štirih hek- tarov, načrtujejo pa, da bi odkupili še dodatnih nekaj več kot tri hektarje zemljišča in napravili drugi rekreacij- ski center v Celju oz. njegovi neposredni okolici. Zunanji krog bo imel kar sedem me- trov široko cesto (takšna je Celje-Vojnik), notranji pa pet. Na cestišču, ki bo opremljeno s semaforji in kasneje komandnim stol- pom (v drugi fazi pride tudi razsvetljava), bo tudi nadvoz in podvoz ter zaradi naravne figuaracije zemljišča tudi več manjših ter večjih vzpo- nov, kar bo zlasti dobro za poučevanje izpeljevanja. Med cestami (to bo »mesto« v malem seveda brez hiš!) bodo zelenice z okrasnim drevjem in grmičevjem ter klopi za tiste, ki bodo prišli samo na opazovanje. Seveda bodo kasneje postavili tudi dom, kjer bo vse potrebno za delovanje služb v okviru av- topoligona. Z Izletnikom so se že dogovorili, da bo le-ta pred začetkom avtopoUgona odprl novo avtobusno posta- jo ter bo tako možen tudi na ta način prevoz do približno šest kilometrov oddaljen ob- jekt izven Celja. Alojz Cobec in Boris Sket sta med tistimi, ki najbolj vestno bdita nad potekom gradnje tega pomembnega in predvsem potrebnega ob- jekta. Omenjata velike teža- ve pa tudi včasih kakšno ne- razumevanje, vendar pravi- ta, da bodo vse izpeljali tako, kot je bilo zastavljeno. Tre- nutno je navoženega že okoli 20 tisoč kubikov raznega utr- jevalnega materiala, v pro- stovoljnih akcijah pa so že sodelovali člani ZSAM, gi- mnazijci in seveda pripadni- ki JLA. Ob letošnjem občinskem prazniku naj bi torej avtopo- ligon na Ljubečni (zemljišče so razumevajoče za takšne potrebe odstopile Ijubečen- ske opekarne) zaž^el druga- če, kot je doslej. Večina de- lovnih strojev se bo umakni- la, po urejenem cestišču pa bodo zapeljali bodoči šoferji osebnih vozil, tovornjakov, avtobusov, tudi koles in mo- pedov. Delovni pogoji se bo- do izboljšali, znanje šoferjev bo večje, s tem pa bo tudi manj možnosti za morebitne nesreče. To pa je največja na- ložba celjskega poligona, da usposobi na sodoben način in časovno kratek rok nove šoferje. TONE VRABL KOMENTAR PA NAJ BO TAKO! Med tistim, kar naj bi bil počitniški regres in onim, kar večinoma je, zija že dolga leta globok prepad. To ni nikakršna skrivnost, saj vsako leto, ko je poletje pred durmi, o tem na široko pišemo, sindikati kritično obravnavajo to temo, a stvari se vendarle ne prema- knejo. Zakaj? Pri iskanju odgovora na to vprašanje bi se veljalo najprej pomuditi pri vlogi, ki naj bi jo imel regres za letni dopust. Na kratko povedano - namen počitniškega regresa je, da bi čimveč delavcev in nji- hovih družin prebilo zdrav letni dopust, tak oddih torej, ki bi blagodejno vplival na njihovo zdravje, ki bi ohranjal in povečeval njihove delovne sposobnosti, ki bi prispeval k zmanjšanju boleznin in podobno. Gre torej za vprašanje, ki ni le v interesu delavca in njegove družine, temveč v interesu organizacije združenega dela in celotne družbe. Kako pa v praksi z delitvijo regresa uresničujemo te cilje? Velikokrat pravijo, da je regres nekomu žepnina, drugemu pa preveč pičla pomoč, da bi si lahko privo- ščil pravi dopust. Regres torej delimo, vendar namena, zaradi katerega ga delimo, ne dosegamo. Mnogokrat tudi zato ne, ker pri delitvi regresa v organizaciji zdru- ženega dela ne upoštevajo kriterijev kot so: dohodek na družinskega člana, zdravstveno stanje, delovne možnosti in seveda pridnosti pri delu. Sindikati imajo torej nedvomno prav, ko kritizirajo takšno prakso. A zakaj vsakoletna kritika ne odmeva v praksi? Eden od možnih odgovorov na to vprašanje prav gotovo tiči v dejstvu, da so zaposleni z višjimi osebnimi dohodki v kolektivih vplivnejši ter da poskušajo ohranjevati staro prakso delitve regresa zato, ker bi bili sicer »oškodovani«. Res pa je nedvomno tudi to, da sindi- kati, predvsem pa osnovne organizacije, niso vložili še dovolj truda v to, da bi regrese za poletni dopust delili na drugačnih osnovah kot doslej. In zato ostaja regres še vedno nekomu žepnina, drugemu pa premajhen piskerček denarja za letni dopust. DS LAŠKO: »RENESANSA KUD SVOBODA« Minuli petek je bil v Laškem ustanovni občni zbor Kul- turno-umetniškega društva »Svoboda« v Laškem. Slo je pravzaprav za »renesanso« društva, ki je bilo pod tem ime- nom ustanovljeno pred tridesetimi leti, kasneje pa so se posamezne društvene sekcije osamosvojile v samostojna društva. Pobudo za ponovno združitev v enotno društvo je dala krajevna organizacija ZK v smislu sklepov in stališč problemske konference ZK v občini, ki je januarja letos razpravljala o kulturi v občini. Na ustanovnem občnem zboru so sprejeli društvena pra- vila, po katerih bodo posamezne društvene dejavnosti še naprej obdržale svojo samostojnost, predvsem finančno, kar je bilo dolgo zavora združitve. Gre namreč zato, da so dose- danja društva, sedaj sekcije, poleg sredstev kulturne skup- nosti dobivale tudi dotacije in podpore za svojo dejavnost, zlasti tiste, ki so si uspele pridobiti pokrovitelje. Program novega združenega društva »Svoboda« Laško je predvsem v razširitvi društvenih dejavnosti, predvsem pa pri vključevanju mladine v društvene sekcije. Društvo zaen- krat sestavljajo: Moški pevski zbor TIM, moški pevski zbor upokojencev, godba na pihala, likovna sekcija, kino Laško (ki naj bi dobil programski svet in filmsko sekcijo) in muzej- ska zbirka Laško. V prihodnje nameravajo ustanoviti še dramsko-recitacijsko skupino in razviti tudi druge dejavno- sti. Na zboru so ustanovili tudi društvene komisije; za go- spodarjenje z osnovnimi sredstvi, za propagando, program- sko umetniški svet, ki ga sestavljajo mentorji oziroma stro- kovni vodje sekcij ter nadzorni odbor. Za predsednika KUD »Svoboda« Laško so izvolili Jožeta Rajha, za podpredsednika Staneta Kužnika in Rudija Pasa- riča. Tajnica društva je Marta Jelen, blagajničarka pa Marta Fortunat. V ožje vodstvo društva po položaju sodijo tudi predsedniki društvenih sekcij, oziroma umetniških skupin. ŠPORTNE IGRE V ŽALCU V petek in soboto se bodo že tretjič zapored srečali šport- niki pobratenih občin Bačka Palanka, Kruševac, Kuma- novo. Travnik, Trogir, Varaždin, Sežana in Žalec. Gre za tradicionalna športna srečanja delavcev upravnih organov pobratenih občin. Prvo takšno srečanje je bilo pred dvema letoma v Kruševcu, lani so se športniki pomerili v Varaž- dinu, letos kot rečeno, pa bodo tekmovanja v žalski občini. Odveč je ob tem poudarjati, da športni rezultati na takšnih srečanjih niso najbolj pomembna stvar. Predvsem gre še za eno obliko krepitve bratstva in enotnosti med jugoslovan- skimi narodi in narodnostmi. V petek dopoldne se bodo udeleženci tretjega srečanja zbrali na terasi stavbe Hmezad TOZD Eksport Import, kjer jih bo pozdravil predsednik izvršnega sveta žalske občinske skupščine Jože Jan, tekmovanja pa se bodo pričela uro in pol kasneje v telovadnici osnovnošolskega centra v Žalcu in to z malim nogometom. Popoldne bo v večnamenski dvo- rani svečani mimohod vseh udeležencev iger, ostala tekmo- vanja pa se bodo pričela ob 16.30. uri. V Žalcu in Preboldu bodo tekmovanja v streljanju z zračno puško, namiznem tenisu ter šahu. V soboto dopoldne bodo tia sporedu finalna tekmovanja v vseh disciplinah, medtem ko se bodo ženske pomerile v kegljanju v hotelu v Preboldu. Popoldne si bodo gostje iz vseh republik ogledali eno naših najlepših kraških jam Pe- kel pri Šempetru v Savinjski dolini, kjer bo tudi zabavni piknik. Tretje srečanje športnikov - delavcev upravnih organov osmih občin bodo zaključili v soboto zvečer v hotelu v Preboldu, kjer bodo podeUli tudi priznanja najboljšim. JANEZ VEDENIK BAZENI NA CELJSKEM SONCE JE. BAZENI... Celjski bazen bo obnovljen do 22, Junija čeprav je še 3. maja sneži- lo in je po tistem bilo nekaj dni »hudimano« hladno (go- rele so peči ali pa smo se stiskali v dvoje, saj je nav- sezadnje maj, mesec ljubez- ni!) pa je večina meseca, ki se počasi izteka, bila nadv- se vroča. Bil je to maj, ko je padlo minimalno padavin in so polja že dodobra osu- šena, travniki pa namesto zeleni kar rjavi. Vse dni je bilo izredno vro- če, saj so se tudi na našem območju dnevne temperatu- re povzpele tam na 30°! Žal so naše reke in potoki vse preveč že takšni, ■ da v njih kopanje ni več možno, zato se pač odločamo za ba- zene, ki pa jih žal na širšem celjskem območju ni pretira- no veliko. Prav zaradi »pre- hitre« otoplitve smo popra- šali, kako je z odprtostjo ba- zenov. Že dalj časa je tako kot vsako sezono odprt ba- zen v Rimskih Toplicah, kjer je termalna voda. V tem maj- hnem pa priljubljenem »ko- ritu« (včasih so se do njega vozili celo s kolesi!) se zbere ob »prostejših« dnevih tudi po 900 plavalcev! Od 25. maja dalje je odprt tudi bazen v Velenju, kjer je ogrevana voda s poprečno temperaturo 28°. Bazen je odprt vsak dan od devete ure zjutraj do devetnajste zve- čer. Vstopnica za odraslega je 18 din, drugače pa letos drugih posebnosti oz. novo- sti pri tem bazenu ni. Bazen v Šoštanju bodo predvidoma odprli po eni verziji 1. po drugi pa 6. juni- ja, saj popravljajo steno, ki se je pred časom zrušila. Tudi edini celjski bazen je že dalj časa v kompletni ob- novi. Z gradbenimi deli so v glavnem končali, bazen pa naj bi bil odprt za plavalce 22. junija, torej nekje takrat, ko se formalno tudi začne poletna plavalna sezona. Težave s tem ali bo ali ne bo odprt bazen imajo tudi v Preboldu, medtem ko v dru- gih krajih čakajo še na to- plejše vreme, saj imajo »na- ravno« vodo, ki zahteva dalj časa za ogrevanje, da je pri- merna za kopanje. Ob vsem tem lahko zapiše- mo samo to, da smo pravza- prav na tem področju (baze- ni z rekreacijskimi površina- mi) revni, saj ni dovolj teh objektov in kolikor jih je, ni- so pripravljeni za sezono tu- di takrat, ko se ta začne prej kot običajno. Sonce je, baze- ni pa... Morda bo v prihod- nje bolje, v kolikor nam ne bo ostala edina tolažba skok pod tuš v domačem stanova- nju... TONE VRABL PRAZNIK OBČINE NA GOMILSKEM SEDEM KILOMETROV CEST Priprave na praznik občine Žalec dobro potekajo. Delovni ljudje in občani žalske obči-- ne bodo letošnji občinski praznik pro- slavili na Gomilskem. Gre za manjšo krajevno skupnost v osrčju Savinjske doline, ki zadnja leta ni dobila nobene- ga pomembnejšega objekta. Niti iz do- sedanjih treh samoprispevkov. Ni naključje torej, da so se pred dvemi leti odločili za uvedbo krajevnega sa- moprispevka. Ob letošnjem prazniku pa bo kraj vendarle bogatejši za nekaj komunalnih objektov. Preberimo si, kaj so nam o pripravah na praznovanje povedali nekateri domačini. ADOLF SAJOVEC, član skupščine KS: »Priprave na praznovanje poteka- jo kolikor toliko dobro. Prav bi bilo. ko bi vanje lahko vključili več kraja- nov. Pri pripravah nam precej pomaga predsednik Izvršnega sveta Jože Jan.« DANIJEL BRISNIK, predsednik sveta KS: »Ob občinskem prazniku bomo odprli sedem kilometrov novih asfaltiranih cest, obnovili pa bomo tu- di osnovno šolsko poslopje. Za potre- be šole bomo kupili tudi nekaj šolske opreme, vsi pa iskreno upamo tudi na to, da bodo Bolsko dokončno regulira- li. Zdi se mi, da se pri teh delih nekaj zapleta.« IGO CIZEJ, sekretar lO KK SZDL: »Pohvalil bi rad prav vse člane posa- meznih pododborov za izvedbo občin- skega praznika. Vsi si kar v največji meri prizadevajo, da bi praznovanje uspelo. Pravo delo se bo seveda šele pričelo, saj bo osrednja proslava že čez slaba dva meseca.« FRANC RANCIGAJ, član OO ZSMS: »Tudi mladi se trudimo po svo- jih najboljših močeh. Sodelovali bomo na nekaterih delovnih akcijah. Pred- vsem pri urejanju novih cest. Poleg tega nameravamo urediti igrišča v kra- ju, pred samim praznovanjem pa bo- mo pripravili še kulturni večer. Sicer pa so v vseh pododborih tudi člani OO ZSMS!« JANEZ VEDENIK Slike: TONE TAVČAR 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 21-31. maj 197S 10 ZKO CELJE NOVO v POGOVORU Priprave na delovno konferenco v Juniju Na svoji nedavni seji je lO ZKO Celje sklenil, da bo de- lovna konferenca Zveze kulturnih organizacij celj- ske občine v prvi polovici junija v kulturnem domu Pod gradom. Nabralo se je precej aktualnega gradiva, največjo pozornost pa bodo delegati konference posve- tili finančnemu poročilu za lansko leto in predlogu le- tošnjega. To bo tudi prvič, da bodo že vsaj ob polovici leta vedeli, kolikšna bo fi- nančna oJeja za tekoče leto. V preteklosti se je ta podo- ba zjasnila šele v jeseni. Razprava bo morala teme- ljito poseči tudi v predlog pravilnika o osnovah in me- rilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo in o delovnih nalogah in pravi- lih. Vsa kulturna društva bo- do morala namreč pismeno potrditi svojo odgovornost do izvedbe domenjenega programa, kar je novost v de- lu ZKO Celje. Omenjena de- lovna konferenca Pod gra- dom bo tudi priložnost, za slovesno obliko podpisa do- govora o delu. Seja lO ZKO je prinesla tu- di nekaj sklepov, ki bodo omogočili mnogim pevskim zborom v občini, nakup no- vih oblek, gostovanja pev- skih zborov v tujini in drugo. Med pomembnejše sklepe sodi tudi ta, da bi ZKO prev- zela sopokroviteljstvo nad gradnjo kulturnega doma v Trnovljah, saj gre za izredno pomembno investicijo. O tem bodo razpravljali tudi delegati na omenjeni konfe- renci. Naj velja ta zapis tudi kot priložnost za informacijo o gradnji omenjenga doma. Pripravljalna dela so člani KUD Zarja že pričeli, tudi ob pomoči krajanov, predvsem mladincev in pripadnikov JLA. Nov dom bi bil zgrajen do letošnjega 29. novembra, veljal bo 3,500.000 dinarjev, od tega je namenjeno za gradnjo 100.000 din iz sred- stev samoprispevka, ostalo prispevata celjska in sloven- ska kulturna skupnost. V dvorani bo 250 sedežev, oder bo velik in funkcionalen. dom bo imel vse druge pro- store, ki jih funkcionalnost kulturnega doma tudi terja. Gradbena dela bo izvajalo Komunalno gradbeno po- djetje Rogaška Slatina. Tako bodo Zarjani končno prišli do pravega odra, saj že leta in leta improvizirajo svoje gledališko delo kar v dvora- ni, z novim domom pa bodo lahko bolje zaživele tudi dru- ge sekcije KUD Zarja, ki ga sicer v večini primerov pred- stavlja le dramski del. Ne bo pa nov kulturni dom samo pridobitev za Trnovlje. To je investicija, ki bo gotovo od- mevala širše in prav bi bilo, da bi to investicijo tudi tako izkoristili. DRAGO MEDVED ZMAGO JERAJ RAZSTAVLJA V ŽALCU V počastitev dneva mladosti je Savinov razstavni salon v Žalcu pripravil razstavo likov- nih del (slik in fotografij) slovenskega akademskega slikarja in znanega fotografa Zmaga Jeraja. Ob petkovi otvoritvi je o avtorjevem delu govorila Meta Gabršek-Prosenc, v glasbe- nem delu otvoritvene slovesnosti pa sta nastopila violinist Slavko Zimšek in pianist Marijan Lipovšek. Razstava bo odprta do 13. junija. CELJSKI AMATERSKI FILM TVORNEJE S (ASOM Na pobudo komisije za film pri celjski KS Med pomembne kulturne dejavnosti na amaterskem polju v mestu Tedna doma- čega filma, sodi tudi film- ska. Vendar so njeni dose- danji (ne)rezultati terjali nove načrte in smelejše ko- rake razvoja. Na svoji zad- nji seji je komisija za film- sko dejavnost pri celjski kulturni skupnosti odloči- la, da morajo filmski ama- terji organizacijsko in vse- binsko strniti svoje vrste, da bi tvorneje oblikovali svoje delo s časom, ki ga ži- vimo. Nosilec amaterske filmske dejavnosti v celjski občini naj bi bilo Fotokino društvo. Ob snemanjih dolgometraž- nih in kratkometražnih fil- mov vseh žanrov, naj bi pre- našali izkušeni filmski de- lavci svoje znanje na mlajše, obenem pa bo potrebno ne- nehno širiti krog sodelavcev in ljubiteljev filma. Vsako le- to naj bi posneli tudi enourni igrani film, kar je seveda vre- dno temeljitega razmisleka, saj je znano, da je proizvod- nja (čeprav amaterska) igra- nega filma, izredno zahtevna naloga, tako v tehnično izvedbenem, kot vsebinsko sporočilnem smislu. Med preverjanje oblike pregleda ustvarjalnosti naj bi uvedli vsakoletne revije, ta predlog pa nehote sili v razmišljanje k temeljitejše- mu sodelovanju s Tednom domačega filma, ki doslej ni bilo dovolj izkoriščeno. V predlogu načrta dela je tudi predvideno boljše sodelova- nje z osnovnimi in drugimi šolami, v obliki posameznih projekcij. Fotokino društvo naj bi organiziralo tudi de- batne večere o filmu in foto- grafiji. Pri fotografiji bi mo- rali oživiti že nekdaj obstoje- če redne razstave (v Celju je bilo pred leti več pomemb- nih mednarodnih razstav fo- tografije). Fotografi amaterji bi imeli v okviru organizira- ne klubske dejavnosti dobre pogoje za delo in predvsem izpopolnjevanje dokumenta- cije o Celju. Pomanjkanje fo: todokumentacije o Celju in občini sploh je že kar pereče in tudi vse bolj organizirano delo Indok centra kakar po- nuja roko v sodelovanje. Ob vseh teh novih organizacij- skih in vsebinskih hotenjih bi bilo povsem odveč pou- darjati, da bo potrebno najti stik za sodelovanje z drugimi klubi v Sloveniji in Jugosla- viji. Napak pa bi seveda bilo, če bi Fotokino društvo Celje ostalo v teh prizadevanjih osamljeno. Kot nosilci akcije za obuditev filmske in foto amaterske dejavnosti priča- kujejo pomoč od Zveze kul- turnih organizacij. Kulturne skupnosti. Izobraževalne skupnosti, SZDL in še koga. Finančni načrt za letošnje leto predvideva porabo 50.000 dinarjev. Ker pa ni bil pravočasno predložen, bo potrebno zagotoviti sredstva zanj iz obstoječih rezerv. Za letos predlaga režiser in sce- narist Stanko Jost nov igrani film in sicer Marijo Magdale- no po literarni predlogi pisa- telja Pavleta Zidarja. Film naj bi bil posnet v začetku julija, nekaj svojega denarja je vanj vložil že režiser sam. Dela bo torej dovolj. Bolj ko bo načrt smotrno, pred- vsem pa realno sestavljen, temeljiteje bo delo opravlje- no. O predlogu programa bo razpravljal svet za kulturo pri OK SZDL Celje, kultur- na skupnost in drugi. Videti je, da bi lahko amaterska filmska in oto dejavnost v celjski občini na osnovi tra- dicije, predvsem pa na osno- vi novih, svežih, stvarnejših, še bolj samoupravnih, stro- kovno povezanih in družbe- no podprtih načrtih res lah- ko ustrezno beležila svoj čas na celuloidni trak in ga po- magala tudi soustvarjati in ne samo (po)snemati. DRAGO MEDVED V ŠTORAH PODPIS LISTINE O POBRATENJU V prejšnji številki NT smo pomotoma objavili, da bo podpis listine o pobratenju med paračinskim gledali- ščem in AG Železar že v petek 25. maja. Bo pa ta svečani trenutek nastopil ta petek, torej jutri,'l. junija zvečer v kulturne m domu v Storah. Se prej bo otvori- tev razstave likovnih del šentjurskega slikarja Jožija Ipavca, večletnega sodelavca AG Železar Celje-Store. V soboto zvečer pa bo Mestno gledališče iz Paračina uprizorilo komedijo Bolha v ušesu. Sodelovanje med paračinskim gledališčem in AG Železar sega v leto 1973, ko so gledališčniki AG Železar nastopili na Oktobarskih susretih z Mrtvim Kurentom v režiji Jureta Kislingerja in Jožetom Zagoričnikom v naslovni vlogi. Od tega leta dalje sta oba gledališka ansambla izmenjavala predstave v Paračinu in Celju, oziroma Storah. Zato je prišlo do predloga za podpis pobratimstva na spontan način, to pa pomeni, da bodo prihodnje naloge obeh amaterskih gledališč vezane na še tesnejše sodelovanje. D. M. POPRAVKI V 18. številki Novega tednika je bil objavljen reportažni zapis Draga Medveda z naslovom »Vse bi jih bilo treba po- biti, hudiče!«, kjer je bilo opisanih več dogodkov iz življenja partizanske dru- žine Mihe Laha iz Spod- njega Žegra. Med njimi je opisan tudi dogodek o tem, kako je prišel v nji- hovo hišo Peter Sprajc, sedanji predsednik celj- ske občinske organizacije ZZB NOV, ki nam je po- sredoval točnejše podat- ke o tem dogodku v želji, da bi zapisana beseda, ki ostane dokument časa, kar najbolj verodostojno služila svojemu namenu. Po pripovedi Mihe Laha, so Sprajca prinesli po bit- ki pri Slivnici, sicer pa je bilo tako: Štajerski bata- ljon pod neposredno ko- mando Staneta Rozmana je res imel bitko pri Sliv- nici, vendar takrat ni bil ranjen Peter Sprajc. Na- slednji dan je bila odreje- na patrola treh borcev, da krenejo proti Bohorju in med obhodom je prišlo do spopada z žandarmeri- jo. Trije borci so bili v ne- ki hiši in ko je Peter Sprajc po naključju šel iz hiše, je opazil, da se ji bli- žajo Nemci. Opozoril je druga dva, ki sta srečno ušla, Peter pa je bil ranjen in je tak potem pritaval po naključju k Jazbinško- vim, ki so ga sprejeli, na- hranili in mu nudili prvo pomoč. Ko je Peter Sprajc videl, da je v pra- vih in zavednih rokah, je sam prosil še za malo od- diha in to v taki hiši, kjer ni mnogo otrok in tako je prišel do Lahovega Mihe, oziroma v hišo njegovega očeta. V 19. številki Novega tednika pa je bil objavljen zapis o Jožetu Bauerju, kjer se je vrinila neljuba napaka: dogodek z izobe- šanjem rdeče in črne za- stave v spomin Leninu ni bil v Hrastniku, ampak v Zagorju. Za nameček nam je za- godel še tiskarski škrat. V članku o portoroškem po- svetu o slovenščini v jav- nosti pod naslovom Jezik - naša skrb je bilo izpu- ščeno ime avtorice član- ka. Napisala ga je prof. Mojca Utroša. Bralcem tednika in prizadetim av- torjem, oziroma sogovor- nikom pri nastajanju člankov se iskreno opra- vičujemo! OB FOTOGRAFSKI RAZSTA VI FRANA KRAŠOVCA V Muzeju revolucije je raz- stava fotografij že pokojnega slovenskega fotografa Frana Krašovca, ki nam na zelo na- zoren način odkriva nova po- ta slovenske fotografije v ča- su po prvi svetovni vojni. To obdobje je zelo značilno in pomembno za nas. Do tedaj je bila namreč naša takoime- novana umetniška fotografi- ja usmerjena predvsem v krajinarstvo in planinske motive. Fran Krašovec pa je z objektivom fotografskega aparata znal poiskati vse pol- no tistih drobnih, vsakda- njih »delovnih« motivov z ulic naših mest in vasi. Obr- nil se je k branjevkam na trgu, gospodinjam na ulici, cestnim pometačem, delav- cem, kmetom, detaljem mestne vedute, znal nam je poiskati tiste mimobežne trenutke, ki dajejo ravno s svojo navidezno kratkotraj- nostjo značilno kakovost do- bre fotografije (Dva kozliča). In če te fotografije pogleda- mo še z vidika izdelave, torej pod lupo, vidimo, da si je av- tor močno prizadeval, kako bi z načinom finalizacije končne likovne zaokroženo- sti izkoristil vso dano razliko med tehnično možnostjo fo- tografije in človeškim fak- torjem, ki mora to tehnično danost nadgraditi s svojim znanjem, talentom in pozna- vanjem medija. Fran Krašovec je pri teh prizadevanjih pokazal veliko mero znanja, saj nam razkri- va izredno bogastvo črno be- le tehnike in svetlobni utrin- ki v njenem dometu niso ravno skromni. Vsekakor je razstava v Muzeju revolucije v organizaciji Zavoda za pri- reditve dragocen kulturni dogodek, vreden vse naše pozornosti, saj se z njegovo pomočjo seznanjamo s foto- grafom Franom Krašovcem, ki se je 1892 leta rodil v Ljub- ljani, umrl pa je 1969 leta. Slovenski fotografiji je zapu- stil tisti delež, ki nosi svojo pomembnost v novem zor- nem kotu sporočilnosti, to pa je pri vsakem ustvarjal- nem delu med najpomemb- nejšimi elementi. DRAGO MEDVED PLESNO GLEDALIŠČE CELJE PRODOR K VRHU Po Osijeku, Grožnjanu še Poljska Plesno gledališče v Celju je v letošnji sezoni od Naše besede dalje »razprodano«. To bi bila najkrajša možna oznaka z vidika obveznosti. ki so okupirale mladi a priza- devni plesni kolektiv. Za letošnjo Našo besedo 79, ki je bila v Celju v občin- skem in območnem merilu, so prijavili kar štiri dela in vsa štiri so se uvrstila tudi v zaključno srečanje v Novem mestu. V začetku junija pa bodo nastopili v Osijeku, kjer se bo zbrala letošnja naj- boljša bera na plesnem, ba- letnem in opernem ustvarjal- nem polju. Plesno gledališče iz Celja bo nastopilo s Tripti- hom na glasbo Jakoba Ježa in v koreografiji Damirja Zlatarja-Fraya. Od sloven- skih predstavnikov bo v Osi- jeku nastopila še ljubljanska opera, od jugoslovanskih pa še opere iz Beograda, Saraje- va in Zagreba ter od tujih gostov državni operi iz Nem- ške demokratične republike in Madžarske. Ob takšnem sodelovanju priznanih po- klicnih hiš, je udeležba celj- skega plesnega ansambla več kot spodbudna. Po nastopu v Osijeku, bo- do člani Plesnega gledališča iz Celja nastopili tudi v Grož- njanu, kjer se odvija vsako- letno mednarodno srečanje glasbene mladine. V jeseni pa načrtujejo obisk na Polj- skem, kjer bodo nastopili v nekaj mestih. Na sliki prizor z vaje. D. M. št. 21-31. maj 1979 NOVI TEDNIK - stran 9 89 LET FRANČIŠKE STARC 2UUIV PORURJU, SRCE V SLOVENIJI Najstarejša Slovenka v Essnu iz generacije 1915 Tisto leto je namreč Fran- čiška Stare zaprla svoj kov- ček in se odpravila v svet. V Nemčijo, kruh služit. Doma je bilo enajst otrok, Franc- ka je bila najmlajša. Tudi mama je bila Francka in oče je bil Franc. Zibel ji je stekla v Krivici pri Prevor- ju 1890 leta in je torej imela za seboj petindvajset po- mladi, ko je zapustila rodno vas, misleč, da le za kratek čas zapušča svojo domovi- no. Sestra jo je nagovarjala, naj gre zraven, da ne bo šla sama. Beseda je dala besedo in Francka je šla. Tam je tudi ostala do danes, a se vsako leto rada vrača k svo- jim sorodnikom, ki jih nima malo in radi se imajo. Ko je leta 1915 zapustila očetnjavo, jo je pot zanesla v tisti del Nemčije, kjer je bilo tisti čas za naše ljudi največ dela. To je blagodejni, pa tu- di zloglasni »Ruhrgebiet«, ki je dal tolikim našim rudar- jem kos kruha, mnogim pa je vzel tudi življenje, zdravje in še kaj. V tej »Meki« iskalcev kru- ha je med našimi ljudmi naš- la tudi svojega moža, Sloven- ca, Gregorja, doma iz Čateža pri Trebnjem. Bil je posta- ven fant, priden delavec. 1917 leta sta se vzela in si obljubila zvestobo za vse svoje žive dni. Tako je tudi bilo. Oba sta-garala, imela sta spodoben dom, kar lepo ji- ma je šlo. Z otroci nista ime- la sreče. Prvi se jima je rodil že mrtev. Potem je Francka povila še dve hčeri. Erno in Angelo. Tudi Erna ne živi več. Bila je nesreča, ki ji je za vedno zatisnila oči. Ostala je Angela. Poročila se je z Villi- jem MoUerjem. Skupaj zdaj vračata mami, ki je pri njiju že osemindvajset let, odkar ji je umrl Gregor, vso tisto lju- bezen, ki sta jo starša sama po svojih najboljših močeh delila svojim najdražjim. To sta počela z vso svojo ljubez- nijo do slovenske krvi, saj hčerka Angela, čeprav je bila rojena v Nemčiji, še danes gladko govori slovensko, še mož Villi mnogo razume in sploh je možakar in pol, pa če to pravi tašča, bo najbrž že držalo. Francka Stare je simbol slovenstva v Essen-Karnap- pu, kraju kjer živi in še daleč naokoli. Tudi njen pokojni mož Gregor je bil izredno za- veden Slovenec, bil je nekaj časa tudi predsednik sloven- skega društva. Petinštiride- set let je preživel pod zemljo, trgal iz njenega objema dra- goceno črno rudo. Ko bi mo- ral uživati pošteno prigarani pokoj, je zbolel in tudi sam za vedno odšel pod črno po- rursko rušo. Ko se danes Angela spomi- nja vseh tistih časov, kljub skoraj devetim križem na ra- menih, ki so marsikaj prene- sla v življenju, ji je obraz vendarle veder. Kljub trplje- nju pa rada pove, kako so navsezadnje lepo živeli. Ra- zen domače dežele niso po- grešali ničesar. Francka je bila vajena še od doma umno obračati vsak dinar in spošt- ljivo ravnati s kruhom, zato večjega pomanjkanja niso tr- peli niti med vojno, čeprav ima nanjo najslabše spomi- ne. Francka kot Slovenka in njen zet Nemec Villi. Vsi skupaj si srčno želijo, da se vojni časi ne bi nikoli pono- vili. Francka ima veliko neča- kov, zato smo v šali rekli, da se ji splača biti teta. Radi jo imajo in jovabijo k sebi. La- ni je rekla, da ne bo več priš- la v Slovenijo, ker se slabo počuti, pa tudi leta so tu. Le- tos pa je prišla spet sončna pomlad, vse je pričelo brste- ti, Francka se je počutila do- bro, že so sedli v Villijev avto in hajd v lepo Slovenijo. Ko bo brala te vrstice, bo najbrž sedela v kakšnem udobnem pletenem stolu na vrtu pred hišo v gosto naseljenem Po- rurju. Z naočniki na nosu in vedrim nasmehom na ustni- cah. Njena vedrina in dobra volja ne izdajata tolike staro- sti. Francka Stare bo gotovo prihodnjo pomlad praznova- la spet pri nas. Ob svojem devetem križu bo prav tako vedra in dobre volje. Ima na- mreč svoje staro pravilo, da noben dan ne sme miniti brez kozarca dobrega vina. Pomembno je pri tem pravi- lu to, da res ostaneš samo pri kozarcu... Tudi zdravje ji dobro služi, saj je šele pred časom prvič bila v bolnišni- ci. Njena neomajna vera v ljudi in delo, poštenje in lju- bezen, srčna vez z domovino in slovensko besedo, vse to ji pomaga, da življenje jemlje v tej svoji lepi jeseni s sončne plati. Vse hudo sicer ni po- zabljeno, je pa tisto dobro in svetlejše močnejše in tako je prav. BESEDILO IN SLIKA: DRAGO MEDVED ODSOTNOST (NE)ODGOVOR- NIHl Na ponedeljkovi seji skupščine občinske skupno- sti za zaposlovanje se je za- taknilo že na začetku. Do- bre pol ure je namreč 51 de- legatov čakalo na tri zamu- dnike, da bi bili lahko sklepčni! Potem se je začelo zatika- ti pri pojasnilih na vpraša- nja delegatov, saj praktično na seji skupščine ni bilo no- benega predstavnika stro- kovne službe za zaposlova- nje v Celju. To je na začetku z žalostjo v srcu in besedah ugotovil tudi predsedujoči! Pošteno se je nato zata- knilo pri 8. točki dnevnega reda: ob poročilu oziroma informaciji o gibanju zapo- slovanja, zaposlenosti in planu potreb za leto 1979. Predsedujoči in sekretarka skupščine sploh nista mo- gla več - v imenu odsotne strokovne službe, dajati do- volj tehtnih pojasnil na vprašanja delegatov. Vsekakor lep primer od- sotnosti odgovornosti odgo- vornih! MITJA UMNIK GOTOVLJE: PREHITRO SLOVO štiri tedne je od tega, ko sem obiskal devetdesetlet- nega Franca Gorska iz Go- tovelj, najstarejšega kraja- na. Vsi trije so bili v kuhi- nji: oče Franc, mati Ivanka in hči Marica. Oče in mati na moč zgovorna, oba ne- kam mladostno razpolože- na. Njun spomin pa prava studenčnica. Le hči molči. Molči že polnih petindvaj- set let. Prišlo je tako rekoč čez noč. Govorila je v prvem, drugem razredu. Po- tem pa je nastopil usodni trenutek: niti besede več. »Prehodil sem pol sveta, od zdravnika do zdravnika. Nič. Marica sliši, vse razume, besede pa ne spregovori. Vse, prav vse bi dal, da bi pred smrtjo slišal glas lastne- ga otroka.« Čez čas smo spremenili pogovor. Na Francetovo mladost. Ves zaživi. Prava zagnana živahnost. Za njim je devetdeset let. Beseda kle- na, premišljena, igriva in tu- di kritična. »Ondan me je hotelo zasu- kati. Silikoza. Zadušiti me je hotelo. Sicer pa sem zdrav, le sapa, sapa... Enkrat je bo zmanjkalo. In zaradi nje bo slovo prehitro... Eh, pusti- mo smrt ob strani. Moja mla- dost? Ni bila lahka. Kopica otrok, oče ne najboljši skrbnik, vse je bilo na mate- ri. Vsi smo jo imeli neizmer- no radi. Izučil sem se keramične obrti. Petnajstleten mlečnež sem delal od jutra do večera. Utrujenosti nisem poznal. Mati je bila tista, ki je sejala veselje do še tako trdega živ- ljenja. Gorski smo bili vedri, veseli ljudje. Radi smo peli, igrali, bili smo povsod, kjer je bilo veselje doma. Bil sem neizmerno srečen, ko sem dal materi prvo pla- čo, ko sem prinesel spričeva- lo, da sem uk uspešno kon- čal. Potem? V svet, s trebu- hom za kruhom. Poklic kera- mika me je izredno veselil. Imel sem žilico. Bil sem uspešen. Z dvajsetimi leti sem pričel na svoje. Delal, prodajal sem keramične iz- delke. Bil sem oblikovalec in krošnjar. Izdelke sem proda- jal križem po naši domovini. In v Komendi pri Kamniku sem našel tole mojo ženko Ivanko. Bila je vesele narave. Rada je pela, igrala, bil je je en sam smeh in vedel sem, da bo za- me pravšnja, srčna življenj- ska sopotnica. Življenje pa trdo in le še bolj trdo. Z do- bro, močno voljo sva bila kos vsem težavam. Kupila sva gruntec pri Vranskem. Ona na njivah, jaz s krošnjo od vasi do vasi. Tam sva proda- la in kupila posestvece v Ka- sazah. Ivanka doma, jaz pa sem dobil delo v keramični tovarni Liboje. Predpostav- ljeni so zarana opazili mojo nadarjenost. Po nekaj letih sem postal visokokvalificira- ni oblikovalec. Oblikovanje gline mi je bilo kakor pesem. No, oseminpetdesetega sem se kot upokojenec vrnil v Gotovlje, v svojo rojstno hišo.« Prešerno se nasmeje, ko nadaljuje: »V Gotovljah je bilo nek- daj zares lepo. Fantje in de- kleta smo se zbirali pod lipa- mi, prepevali, se šalili, igrali smo igre... Danes? Ja, živ- ljenje je povsem drugačno. Pa nisem nesrečen. Res ne. Vesel sem napredka. Čudim pa se, ko mladi nič več ne pojo. Življenje pod lipami sredi vasi je usahnilo. Veste, kdaj pa sem bil zares najbolj srečen? Poglejte tole sliko. Hčerka Marica je imela do- bro leto in z ženo sva bila pri najboljših močeh. Najin up in nada je bil najin edini otrok. In zdaj že petindvajset let molči. Toda, v meni še vedno tli upanje: nekega dne bo spregovorila. Mogoče sa- mo dve besedi: mama, ate. Čakam trenutka in oba z že- no Ivanko bova srečna, pre- srečna.. .« Franc Goršek ni učakal te- ga trenutka. Silikoza je zgra- bila pljuča z vso silo. Zmanj- kalo je zraka. Prišla je gren- ka smrt in za vedno pobrala najstarejšega Gotovljana. Vedrega, šegavega, z nepopi- sno čistim spominom obdar- jenega Franca Gorska. Na pokopališču je bilo sli- šati jok osemdesetletne žene Ivanke, hči Marica pa je ne- mo strmela v grob. Oči so nemo govorile. »Oče, vrni se, mogoče bom pa le spregovorila!« DRAGO KUMER 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 21 XIII. MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE 1979 XIII. MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE 1979 XIII. MLADINSKI PEVSKI FES MLADINSKA PESEM CELJE 1979 Letošnji mednarodni mladinsl>Rin- ka«. Organizirana je ta- ko, da navznoter KPD in zaporov predstavlja sa- mostojno organizacijsko enoto, ki imajo nalogo, da zaposluje obsojene mladoletnike in mlajše polnoletnike in jih po- klicno usposablja v uč- nih delavnicah in ob pro- izvodnem delu. V svojem sestavu ima »Rinka«: ključavničarski, strojni in mizarski obrat ter ser- vis za pranje in likanje perila. Navzven pa je »Rinka« organizirana ta- ko kot druge organizaci- je druženega dela v po- dročju obrti. Samostoj- no prevzema obveznosti in opravlja obrtno de- javnost skladno z letnim planom proizvodnje. »Rinka« je torej sestavni del malega gospodarstva celjske regije z lastnim proizvodnim progra- mom in dokaj dobro ra- zvitimi kooperantskimi odnosi med organizaci- jami združenega dela v Celju. Obrtne delavnice »Rin- ka« so bile ustanovljene leta 1968 in istega leta tu- di registriane na pristoj- nem gospodarskem sodi- šču v Celju. Konstituira- nje je pomenilo prelomni- co v procesu prevzgoje in poklicnega usposabljanja mladoletnikov in mlajših polnoletnikov. Ob ustanovitvi je imela »Rinka« zelo skromno materialno osnovo, zato tudi ni bilo mogoče zapo- shti vseh oseb, ki so pre- stajale kazen odvzema prostosti. Se manj pa je bilo mogoče izvajati kva- litetno poklicno usposab- ljanje, kot je to narekoval zakon o izvrševanju ka- zenskih sankcij. Zelo hi- tro se je pokazalo, da je bila odločitev o konstitui- ranju obrtnih delavnic nujna tako z vidika po- družbljanja te funkcije, zlasti poklicnega uspo- sabljanja in z vidika zago- tavljanja materialne osnove dela obrtnim de- lavnicam. Sredstva, ki jih je vložila SRS, da se je reprodukcijski proces lahko začel, so se hitro re- producirala in obrtne de- lavnice so kmalu ustvari- le solidno materialno osnovo, ki se je nenehno krepila. Razvojna koncepcija »Rinke« je narekovala vlaganja v posodabljanje opreme v že obstoječih obratih. Zlasti veliko vla- ganj je bilo v posodablja- nje strojne obdelave ko- vin. To je tudi razumljivo, saj je ta dejavnost med to populacijo mladoletni- kov in mlajših polnoletni- kov najbolj zaželena. Pri vsem tem pa so budno pazili, da pretirani eko- nomski interesi nikoli ni- so ogrozili programov po- klicnega usposabljanja in da je gospodarska korist dosežena z delom zaprtih oseb služila kot osnova za izvajanje celotnega po- re vzgojnega programa KPD za mladoletnike in zapora Celje. Vsi mladoletniki in mlajši polnoletniki in druge osebe, ki prestajajo kazen odvzema prostosti v KPD in zaporih Celje so zaposleni in dela je dovolj za vse. Pri zaposlovanju so sicer problemi v tem, da je tu velika fluktuacija in da mladoletniki in mlajši polnoletniki, razen redkih izjem, nimajo po- klicne predizobrazbe, praviloma pa je šibka tu- di osnovnošolska izobra- zba. Zato je potrebno pri izdelavi letnih programov dela to upoštevati pri na- črtovanju proizvodnih planov. Obrtne delavnice »Rin- ka« so se do danes razvile v močno organizacijo, ki je ekonomsko in finanč- no stabilna z razvitim lastnim programom pro- izvodnje in z obširnim programom poklicnega usposabljanja. Lastni proizvodni program te- . melji na proizvodnji iz- delkov namenjenih za otroke, kot so: otroške \ hodaljke, otroški toaletni stolčki, nahrbtno nosilo ' za nošenje otrok in škar- jasta sušila za sušenje pe- rila raznih dimenzij. Težišče proizvodnega programa sloni na koope- raciji z drugimi organiza- cijami združenega dela celjske regije. Ti odnosi temeljijo na dolgoročnih sporazumih, kot to pre- dvideva zakon o združe- nem delu. Zelo uspešno sodeluje »Rinka« z Žele- zarno Store - TOZD To- varne traktorjev in pred- stavlja za ta Tozd po- membnega kooperanta. Za tovarno traktorjev Store izdelujejo približno 45 sestavnih delov, ki so izdelani do takšne faze, da jih je mogoče takoj vgraditi v traktor. Pro- gram je sorazmerno za- hteven, sai morajo biti se- stavni deli narejeni točno in kvalitetno. Med uspešne oblike so- delovanja gre šteti tudi sodelovanje med obrtni- mi delavnicami »Rinka« in strojno industrijo SIP Šempeter. S to delovno organizacijo uspešno so- delujejo na področju pro- izvodnje obračalnikov. Že vrsto let izdelujejo ne- kaj manjših sestavnih de- lov za obračalnike MA- RATON in FAVORIT. V svojem sestavu ima »Rinka« tudi servis za pranje in likanje perila, ki že vrsto let uspešno dela in opravlja storitve za po- trebe občanov in drugih organizacij združenega dela. Pri izvajanju primarne naloge, to je zaposlovanje in poklicno usposabljanje obsojenih oseb, imajo obrtne delavnice »Rinka« tudi probleme. Osnovni problem obrtnih delavnic je v pomanjkanju nekate- rih najpotrebnejših povr- šin za proizvodnjo, po- klicno usposabljanje in vzdrževanje. V okviru ob- stoječih površin ni mogo- če več dodatno usposobi- ti oziroma dozidati po- trebne prostore za proiz- vodnjo in poklicno uspo- sabljanje. Prostori, v ka- terih se odvija zaposlova- nje in poklicno usposab- ljanje pa tudi niso funk- cionalni, saj niso bili gra- jeni za tovrstne namene. Prav tako je velik pro- blem neustreznost obsto- ječe lokacije obrtnih de- lavnic »Rinka«. Lokacija delavnic se nahaja v stro- gem središču starega mestnega jedra v Linhar- tovi ulici, do katere pa je zaradi občinskega odloka pa tudi sicer zelo težak dostop s tovornimi vozili. Zaradi neustrezne lokaci- je tudi ni možno reševati prostorsko problematiko z adaptacijo oziroma s prizidki. Da bi odpravili nekate- re naštete pomanjkljivo- sti in zagotovili učinkovi- tost izvrševanja primar- nih nalog, so v okvirni koncept razvoja zapisali preselitev vseh proizvo- dnih hal na novo lokacijo. Temeljna izhodišča, ki narekujejo razvoj obrtnih delavnic »Rinka« in ki so opredeljena z republi- škim zakonom o izvrševa- nju kazenskih sankcij, narekujejo takšen razvoj dejavnosti, da se bodo mladoletniki in mlajši polnoletniki čimbolje usposobili za izpolnjeva- nje dolžnosti občana so- cialistične samoupravne skupnosti. Se zlasti je bi- lo pri načrtovanju razvoja upoštevano dejstvo, da mora biti delo organizira- no tako, da obsojeni mla- doletniki in mlajši polno- letniki pridobijo oziroma ohranijo in povečajo svo- je delovne zmožnosti, de- lovne navade in strokov- no znanje. Poleg tega pa je v konceptu razvoja upoštevano tudi dejstvo, da mora biti delo mlado- letnikov in mlajših polno- letnikov koristno in čim- bolj ustrezati sodobnemu načinu opravljanja dela iste vrste na prostosti. Posebno težo so pri na- črtovanju razvoja obrtnih delavnic »Rinka« dali po- klicnemu usposabljanju. Pri načrtovanju razvoja so temeljito upoštevali tudi možnosti obrtnih de- lavnic »Rinka«, ki jih imajo kot integralni del celotnega malega gospo- darstva v celjski regiji. Prepričani so, da je ra- zrešitev teh problemov v širšem interesu naše družbe in da je zelo po- membno, da se pri reše- vanju tako pomembnih vprašanj vključijo vse or- ganizacije, ki imajo inte- res in pristojnost za izvr- ševanje kazenskih sank- cij odvzema prostosti. Prav gotovo je interes občine Celje, da se obrtne delavnice »Rinka« ohra- nijo in razvijajo še naprej, saj v okviru malega go- spodarstva občine Celje pokrivajo dobršen del de- ficitarnih dejavnosti. št. 21-31. maj 1979 NOVI TEDNIK - stran 11 VASA STRAN ZA ANONIMNOST NI PROSTORA! v /adnjem času smo vno- vič sprejeli nekaj pisem, ki so vredna vse pozornosti in objave, pa so žal anonimna. Se pravi brez podpi.sa, brez naslova in v.sega tistega, po čemer hi morali spoznati, s kom se pogovarjamo itd. Za anonimnost v na.šem Tedniku ni prostora. Prosim, zapomnite si to. Zato takih pisem ne bomo objavljali! Romajo v koš! Pa brez za- mere! UREDNIŠTVO NAJDRAŽJI SPOMIN Čeprav sta minila že dva meseca od izleta »sto kmeč- kih žensk na morje«, ne mo- rem drugače, kot da se vam tudi jaz zahvalim za dva ne- pozabna dneva, ki mi bosta ostala vedno v najlepšem spominu. Iz srca hvala vsem, ki ste nam omogočili, da tudi me, kmečke ženske, občuduje- mo lepote morja in prijaz- nost vas vseh, ki ste potovali z nami. Seveda to posebej velja za pokrovitelja izleta, za žalsko Namo in njegovega direktorja tovariša Naraksa. Prav tako iskrena hvala šo- ferju Juretu Nagliču, ki nas je tako varno vozil v drugem avtobusu, harmonikarju, ki je veliko prispeval k dobri volji in vedremu razpolože- nju. Hvala tudi Vikiju Ašiču in članom njegovega ansam- bla. Ker sem sama doživela vso to prijaznost in preprostost vseh ljudi, ki so nas sprem- ljali, vam, drage ženske, pri- poročam, da se prijavite za podobne izlete. Povem vam, da ne boste nikdar obžalova- le, marveč, da boste spozna- le, da ste članica velike, sreč- ne družine. Tonetu Vrablu pa želim, da bi resnično proslavljal to- liko rojstnih dnevov, da bi še 93-krat pospremil sto kmeč- kih žensk na morje in živel še veliko zdravih in srečnih let, predvsem pa tako vese- lih, kot so bila letos v Rovi- nju. Se enkrat, iskrena hvala v.sem! Prisrčne pozdrave vam po- šilja udeleženka izleta ANGELA JOVAN iz Hramš UREDNIŠTVO: Hvala za lepo pismo. Bilo nam je v resnici lepo. Vsem. Nam, ki smo vas spremljali in vam, ki ste bili z nami. Bili smo velika in srečna družina. Da bi bilo veliko takih! ŠE BI ŠLA NA IZLET Upam, da še nisem prepoz- na. Znova bi šla rada z vami na izlet. Zadnjič, v Kumro- vec, je bilo enkratno. Z novi- narji smo bili kot ena druži- na. To veliko pomeni, zlasti nam starejšim kmečkim žen- skam. Ko boste znova pripravili izlet, ne bom prišla sama. Z menoj bo tudi soseda Angela Košmrl. Prisrčen pozdrav vsem, ki pripravljate izlet. Piše vam dolgoletna bral- ka Novega tednika in poslu- šalka Radia Celje FANIKA ANTLOGA, Ložnica 15, Žalec UREDNIŠTVO: Veseli nas, da ste bili z izletom v Kumrovec in Podčetrtek za- dovoljni. No, za naslednji izlet še niste prepozni. Le sledite Novemu tedniku, pa boste zvedeli vse o njem, pa tudi o čem drugem. Lep poz- dravi ŠE ZDAJ NIMAMO PLINA! Po eksploziji plina v hiši na Trgu V. kongresa št. 10. so prišli v klet naše hiše (Ljub- ljanska 10, Šlandrov trg 8) kontrolirat plinsko napelja- vo. Odklopili so plin, popra- vili plinske štedilnike... po- tem pa jih zadeva ni več zani- mala. Obljubili so, da bo popra- vilo opravljeno še v sredini aprila. Samoupravna stanovanj- ska skupno.st zatrjuje, da je za popravilo izdala ustrezno naročilnico Komunalnemu podjetju, TOZD Plinarna. Večina stanovalcev 'ma v kopalnicah plinske bojlerje, ki jih zdaj ne more uporab- ljati, čeprav zanje plačujejo pristojbino, .saj so bojlerji v zajetih v točkah, ki vplivajo na višino stanarine. Upam, da se bo končno le našel kdo, ki nas bo obvestil, kdaj se nas mislijo tovariši v Plinarni usmiliti, popraviti napeljavo in tako omogočiti stanovalcem, da bodo lahko koristili kopalnice. Mislim, da je deset tednov dovolj, da so se lahko dogo- vorili, kako bodo napako na napeljavi popravili. DRAGO BRADAČ UREDNIŠTVO: Menimo, da je že res čas, da bi zvede- li, kako je z vašo plinsko na- peljavo. Morda pa se bodo tovariši v Plinarni spomnili na vas zdaj, ko bodo brali tole pismo in naš pripis. Morda, kajti lahko se zgodi, da se stanje ne bo spremeni- lo in da ne bo človeka, ki bi vam povedal, zakaj zadeve ne uredijo. Da bi pa se le ne vrteli okoli vrele kaše, pro- simo odgovorne v Plinarni, da tudi nam sporočijo, kako je z zadevo, tudi zategadelj, ker smo problem posredo- vali javnosti. To pa smo sto- rili zaradi ljudi. TAKO VENDAR NE GRE! Enkrat sem že pisal o tem v Novem tedniku. Bilo je kmalu za tem, ko je bilo Smartinsko jezero urejeno. Zdaj se znova oglašam in to zaradi voznikov motornih vozil, ki prihajajo na območ- je Smartinskega jezera in parkirajo svoja vozila kar po travnikih. Tako tudi na mo- jem. In vendar nihče ne po- misli, da imam travnik za to, da pridelam krmo, da pride- lam hrano za živino. Mi od tega živimo, razen tega pla- čujerho skupnosti vse pri- spevke. Ljudje, ki nimajo nobenega posluha in priza- devanj za boljši jutri, pa gazi- jo travnike vse povprek. Pripeljajo se in postavijo avto na travnik, ne da bi priš- li vprašat, če to smejo, ne da bi pozdravili itd. Ce ti ljudje parkirajo svoja vozila v mestu na parkirišču, plačajo pristojbino, čeprav tam ne rase trava. V nedeljo, 20. maja popol- dne, je bilo na mojem travni- ku več avtomobilov. Nava- jam številke njihovih tablic: 121-374, 907-96, 144-126, 395- 64, 107-876. (Na seznamu sta bili še dve številki, ki pa ni- sta bili dovolj čitljivi, zato ju nismo povzeli, opomba ure- dništva.) Na naravo, travnike, na urejeno okolico bi morali pa- ziti tudi zaradi bližnje horti- kulturr^e akcije. Borimo se, da bodo urejena tudi kmeč- ka dvorišča. Apeliram na vse voznike motornih vozil, da se nad stanjem zamislijo in da upo- števajo položaj kmeta. Samo z boljšo in večjo kmetijsko proizvodnjo bo moč ustaviti visoko naraščanje cen. Ce ra- sejo cene prehrambnim iz- delkom, rasejo tudi osebni dohodki... in tako smo v za- čaranem krogu inflacije. RUDI KRAJNC, Loče 18, Šmartno v Rož. do- lini UREDNIŠTVO: Škoda, da niste številke registerskih tablic napisali bolj čitljivo. Sicer pa ni nič zamujenega. Pošljite nam jih še enkrat, zlasti tisti dve, ki danes ni- sta objavljeni. Ju bomo po- sredovali naši javnosti. Vaša pritožba je več kot umestna. Zato se pridružu- jemo vašemu pozivu - ču- vajmo naravo, čuvajno travnike, ki prinašajo kme- tu in vsem ljudem hrano, življenje! KJE SO OVIRE? »Voda je, vode ni«, »Cez vodo po vodo« in podobni naslovi člankov, ki so se po- javljali v Novem tedniku in Večeru pisca Jurija Kostanj- ška iz vasi Ilovca pri Vojniku razburjajo ljudi, ampak sa- mo tiste, ki problema ne po- znajo. Tako je bila vidna sa- mo ena stran medalje. Zato bom medaljo v sodelovanju z drugimi vaščani obrnil, saj nas Jurij Kostanjšek preveč vleče za jezik. »Zdaj sem samo jaz brez vode, za ostale je bil problem kmalu rešen.« Tako piše in še kaj več. A, vendar je v tem precej neresnice. Od kod in kakšno vodo imajo drugi lastniki hiš razen nas, ki ima- mo svoj vodovod, si lahko vsak ogleda. Čeprav so si še- le zgradili hiše, si je vsak za silo rešil problem, dva z opu- ščenim rezervoarjem, v kate- rega priteka voda ob dežev- nem vremenu, drugače pa so jima gasilci vozili. Zdaj jima priteka voda iz cisterne sose- da, vanj pa priteka kapnica. Tako si je vsak po svoje rešil problem vode, čeravno ni pitna, pa so vseeno zado- voljni. Osem lastnikov hiš se nas je leta 1970 odločilo zgraditi rezervoar in vodovodno omrežje. Ker pa smo takrat precenili moč izvira, samo morali v letu 1973 zgraditi nov rezervoar na drugem kraju in močnejšem izviru. Takrat se nam je pri akciji pridružil deveti lastnik. Kdor je kdajkoli delal vodo- vod ve, da to precej stane in da terja vsa zadeva veliko de- la in truda, posebno v našem primeru, ker stoji rezervoar na taki lokaciji v gozdu. Vse smo delali v lastni režiji in slogi, nikogar nismo prosili za pomoč. Tako smo od re- zervoarja do porabnikov, v glavnem vodu, položili pre- tanke cevi. Smo preveč var- čevali. Zato sem jaz ob suš- nem obdobju, občasno ob konicah, brez vode, ker stoji hiša v višini rezervoarja. Ko smo si gradili drugi re- zervoar je imel J. Kostanjšek že kupljeno zemljo v naši sredini. Ker pa ni vedel, če bo gradil hišo, pri tej gradnji ni sodelovcil. Tako pravi sam. Mi smo vodovod dogradili ob koncu 1973. leta. On pa je pričel graditi hišo na začetku 1974. leta. Zato ga vprašu- jem, kako dol9o je moral ča- kati na gradbeno dovoljenje in drugo dokumentacijo, da še v 1973. letu ni vedel, ali b» to gradil ali ne? Na prošnjo imenovanega ob koncu 1974. leta za pri- klop na naš vodovod, smo mu odgovorili negativno s pripisom, da moramo sami ugotoviti, če bo v sušnem obdobju dovolj vode za vse. To se je pokazalo pametno v letu 1975, 1976 in 1978, ko je bil dotok vode minimalen. Dovolili pa smo mu napeljati višek vode, ki teče iz rezer- voarja, kar pa ni realiziral. Na dan je prihajal z izjavami, kot so »V hosti sem si zaslu- žil vodo«, »Pod smreko sem spal«, »Družba mi mora dati vodo« in podobno. S tem je seznanjena tudi komisija iz oddelka za gradbene in ko- munalne zadeve Občine Ce- lje, ki je opravila terenski ogled 27. februarja 1975 in ugotovila, da vode ni dovolj za nove porabnike. Seveda se J. Kostanjšek s tem ni stri- njal. Rovaril je naprej proti sosedom glede mejnikov, kanalizacije, ceste, zdaj tudi zaradi škarp in podobno. , Tako smo se na sestanku 5. februarja 1977 vaščani Ilovce in predstavniki Krajevne skupnosti Vojnik dogovorili za rešitev perečega proble- ma vode za lastnike hiš, ki je nimajo. Bili so štirje, zdaj jih je že sedem. Ustanovili so iniciativni odbor, predsednika pa izbra- li J. Kostanjška. Dobil je na- potke za delo, povezal se je s predsednikom Krajevne skupnosti Frankolovo, kate- re last je vodovod v Globo- čah in Zg. Ilovci. Zato je tudi jeseni 1977. leta pobral od vsakega interesenta po 3000 din za prispevek, ki bi ga naj nakazal na KS Frankolovo. Bati se je namreč bilo, da bi bil prispevek naslednje leto že večji. Jurij Kostanjšek je nakazal samo 900 din po in- teresentu, z ostalim denar- jem pa je manipuliral do po- mladi 1978. leta, nakar ga je nakazeil, pa ne zase. Potem se je prispevek dvignil že na 6000 din. Zato je ta možnost za vodo, zaradi visokih stro- škov odpadla. Kje je Jurij Kostanjšek upravičil zaupa- nje? V 1978. letu je pričel pisati pisma za Novi tednik. Njegov problem se je obravnaval na sestanku va- ščanov 27. novembra 1978. Takrat se je dovolilo tov. So- jiču, da mu daje vodo v ve- drih, dokler jo je dovolj. Ko smo mu ponudili prst, je ho- tel celo roko. Zato je Svet za urbanizem Občine Celje skli- cal na njegovo zahtevo sejo, kjer smo se dogovorili za ogled na terenu 16. novem- bra 1978. Sodelovali so pred- stavniki KS Vojnik, TOZD Plinarna, Občinske komu- nalne skupnosti Celje, pred- sednik režijskega odbora Ilovca in stranka. Komisija je ugotovila, da vode ni do- volj. Takrat je bila suša in da lahko ob večji suši ostanemo brez vode tudi lastniki vodo- voda. Na našem območju je še več dobrih izvirov vode. Enega si tudi lasti Jurij Ko- stanjšek. Samo, sama voda mu v hišo noče priteči. Zato bo moral zavihati rokave in delati, ne pa iskati privilegije pri Zvezi borcev ter hoditi po uradih, dajati članke v ča- sopis itd. Seveda, treba je kopati na tuji zemlji. Zato pa je treba dovoljenje od lastni- kov zemlje, kar pa je v njego- vem primeru težko, ker nima urejenih sosedskih odnosov (saj so na psu). Povsod poudarja, da je pri- pravljen plačati ustrezen de- lež in delati, a to je lepo do- kazal pri skupni izgradnji kanalizacije, saj je še sedaj dolžan nekaj denarja in dela. Nekaj sta delala njegova že- na in sin. Imeli smo tudi očiščevalno akcijo v kateri ni sodeloval. Zato ga ostcili mteresenti no- čejo v svojo sredino pri iz- gradnji vodovoda, če se ne bo korenito spremenil. Morda pa bo zdaj Jurij Ko- stanjšek spoznal svojo zmo- to in se bo za dobrobit sebe in svoje družine začel sam truditi. Družba smo mi vsi. tudi vaščani Ilovce. Tu živi- mo večinoma mladi ljudje in zato ne pustimo izkoriščanja človeka po človeku. Treba se je zavedati dejstva, da mora- mo ljudje med seboj sodelo- vati, probleme reševati skupno z dogovori, ne pa z grožnjami in tožbami. Sosed mora biti sosedu sosed, ne pa volk. Jurij Kostanjšek išče od družbe samo pravice, dolž- nosti pa se ne zaveaa. Bojko- tira volitve itd. Upam, da sem vam, dragi bralci Novega tednika, osvetlil problem Jurija Ko- stanjška, zakaj on nima vo- de, saj gre tu tudi za čast vseh nas vaščanov, kakor tu- di Krajevne skupnosti Voj- nik. HENRIK OVTAR Ilovca 13, Vojnik UREDNIŠTVO: Hvala za pismo, čeprav smo nanj dol- go čakali. Veliko ste napisa- li, zato je naš komentar odveč. Le eno bi radi zapisa- li še enkrat; tisto glede pri- vilegijev. Občinska organi- zacija Zveze borcev Vojnik je pred časom, ko smo jo prosili za mnenje, jasno na- pisala, da o privilegijih ni govora. To smo tudi javno objavili, prav tako v Pi- smih. Po tem razpletu čakamo zdaj še na odgovor Sveta Skupščine krajevne skup- nosti Vojnik. Navzlic temu pa prosimo tudi članico Izvršnega sveta celjske ob- činske skupščine Sonjo Ocvirkovo, da v tej zadevi prispeva svoj delež in nam tudi napiše, kako gleda na problem, ali bolje rečeno, kako ga rešiti. ROJSTVA CELJE rodilo se je 40 dečkov in 35 deklic POROKE CELJE Poročilo se je 19 parov, zla- to poroko pa sta praznovala FRANC in JOŽEFA LEBiC iz Pepelnega 12. SMRTI CELJE ROZALIJA PUSAR, 75, Do- brteša vas; SILVA TEŽAK, 32, SI. Konjice; MARIJA DELAKORDA, 71, Polzela; ANTON ANDERLUH, 80, Šmarje pri Jelšah; MARIJA OKORN, 66, Zidani most; TOMISLAV MILICEVIC, 42, Resnik; ŠTEFAN UŽMAH, 50, Hrastje; IVAN ŠUMRA- DA, 54, Primož; ANA JE- ZOVŠEK, 73, Strtenica; FRANJO VRHOVSKI, 66, Valentinovo; JOŽE ŽNI- DARŠIC, 49, Celje; ROZA- LIJA VREČKO, 53, Celje; FRANC URLEP, 68, Sv. Ema; MARIJA ŽEVART, 82, Podkraj; MATILDA KRANJC, 63, Pečovnik; KA- REL REČNIK 66, Gabrov- nik; MATEVŽ KLOBASA, 71, Trebče; ERNEST STRA- SEK, 68, Celje; TEREZIJA BOŽIČ, 87, Dobrova; ALOJZ ŠTEFANIL, 56, Ma- ribor in IVAN OTAVNIK, 55, Žalec. STE ŽE POMISLILI NA OBJAVO V RADHI CELJE. EAmOCEUE SPORED OD 31.5. DO 6.6. 1979 Četrtek, 31. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Zabavni globus, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 V ŽIVO (vmes ob 17.00 Kronika), 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 1. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldanskega spo- reda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Rezerviran čas-gost urednik, 17.45 Kulturni eljton, 18.00 Zaključek sporeda. Sobota, 2. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Športna sobota, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kro- nika, 17.15 Zabavni globus 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Lest^aca zabavnih melodij; 18.00 Zaključek spo- reda. Nedelja, 3. 6.: 10.00 Poročila, 10.00 Obvestila, 10.30 13. Mladinski pevski festival, 11.00 Med prijatelji, 11.40 Predstavljamo vam; 11.45 Zabavni globus, 12.00 Če- stitke in pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Celjski žveplo meter, 13.30 Poročila, 13.35 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda. Ponedeljek, 4. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro- nika, 17.15 Glasba, ki je ne poznamo, 17.30 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 5. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9 00 Poročila), 10 00 Zaključek dopoldan- skega sporeda, 15.30 Obvestila, 15.45 Reportaža, 16 00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16 45 Zabavni globus, 17 00 Kronika, 17 15 Lestvica narodnozabav- nih melodij, 17.30 Iz ahriva resne glasbe, 18.00 Zak- ljuček sporeda. Sreda, 6. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami vmes ob 9.00 Poročila), 10 00 Zaključek dopoldan- skega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbene novosti, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. OP RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO S V SREDIŠČU ZELENE DOLINE ¥ SEK/IFEL DELOVNIH DELAVCEV Na prvi pogled vse lepo in prav, bi rekli, če bi hoteli oceniti življenje ljudi v Šempetru v Savinjski doli- ni. Ljudje dobro živijo, ra- stejo nova naselja hiš, in (res predvsem zadnje čase) novi stanovanjski bloki. Ti- stih nekaj kmetij, kolikor jih je še v kraju, so trdne, v pravem pomenu besede - savinjske kmetije, pred sko- raj vsako hišo pa avtomo- bil, dva. Videz torej, ki daje slutiti, da ljudem tu ničesar ne manjka. In to bo bržčas držalo. Konec koncev, zakaj tudi ne bi? Industrije je do- volj, ta pa dandanes pogoju- je takšno življenje. Proble- mi pa so vendarle. Tako kot povsod drugod. Najprej nekaj osnovnih podatkov, ki so prav gotovo osnova za vse nadaljnje skle- panje. V krajevni skupnosti, kamor sodijo tudi zaselki Dobrteša vas, Zgornje in Spodnje Roje, Zgornje in Spodnje Grušovlje, Podlog, Zalog in Kale je leta 1961 ži- velo 2037 ljudi, deset let ka- sneje se je številka povečala za več kot tristo, če/, šest let spet za prav toliko, danes pa živi v šempeterski krajevni skupnosti že 2930 ljudi. Šte- vilka ni povsem natančna, ocena pa bo več kot približ- na. Se zlasti opazen je izraziti trend rasti prebivalstva v centralnih naseljih, torej v samem Šempetru in v Dobr- teši vasi, medtem ko se števi- lo prebivalstva v ostalih na- seljih ni bistveno povečalo. V osemnajstih letih se je šte- vilo prebivalstva povečalo za 44 odstotkov, če pa pomisli- mo le na centralni naselji, potem kar za 75 odstotkov. Po naraščanju števila prebi- valstva se Šempeter tako uvršča na drugo mesto v ob- čini, takoj za Žalcem. Res je, da zaenkrat še ne sodi med največje krajevne skupnosti po številu prebivalstva v ob- čini, bo pa kmalu tako. Do- volj je le, da se malce ozremo na občinske in krajevne na- črte razvoja. Prav rast števila prebivalstva je osnova da- našnjemu pisanju. Iz našte- tih številk lahko nai.areč po- tegnemo kup zanimivih zak- ljučkov. SIPOVA NOVA TOVARNA Hitremu naraščanju števi- la prebivalstva je brez dvo- ma botroval razvoj industri- je. Na čelu s SIPOM, ki po- staja moderna tovarna kme- tijske mehanizacije. Mlad, smel delovni kolektiv je to, ki bi lahko že ob dosedanjih uspehih pozabljal na nadalj- nji razvoj, toda temu ni tako. 2e v kratkem nameravajo v tovarni kmetijskih strojev zgraditi tako rekoč novo to- varno, ki bo veljala več kot 240 milijonov dinarjev. Fizič- ni obseg proizvodnje naj bi se povečal za dvakrat, temu primerno pa tudi celotni pri- hodek. Sedaj znaša 560 mili- jonov dinarjev, z dograditvi- jo novih proizvodnih prosto- rov, v katerih bodo izdelova- li tudi zahtevnejše kmetijske stroje, pa se bo povečal na dobro milijardo dinarjev. Proizvodnja se bo dvakratno podvojila, za to pa bodo v Sipu potrebovali le tretjino novih delavcev - okrog tri- sto. Vprašanje je le, kje dobi- ti tolikšno število delavcev. Ni naključje, da razmišljajo o preslitvi dela proizvodnje v druge republike. Nova na- ložba bo omogočala izdelo- vanje kombajnov za obiranje koruze, silažnih kombajnov, rotacijskih obračalnikov za seno ter rotacijskih traktor- skih kosilnic. Seveda pa še zdaleč SIP ni edina možnost za zaposlova- nje delavcev. V Šempetru je še več drugih tozdov. LIK Savinja Celje, Aero-TOZD Kemija, Dravske elektrarne, Elektro Celje... Dela je torej dovolj za vse. Celo nekaj drugega se dogaja. Tako v družbenem kot zasebnem sektorju je v šempeterski krajevni skupnosti vsega skupaj 1636 delovnih mest. Le tretjino vseh delovnih mest zasedajo delavci iz vrst občanov krajevne skupnosti. Vsi ostali se vozijo na delo od drugod. Celo iz drugih občin. Problemov v zvezi z dnevno migracijo torej v kra- ju ni, bi lahko kdo sklepal. To pa ne bo držalo. Kar 170 Sempetranov se kljub zapi- sanemu, še vedno vozi na de- lo v druge kraje in celo izven občine. Bi lahko iz tega skle- pali, da delovna mesta, ki so na voljo Sempetranom niso dovolj zanimiva? Nikakor! Ni še dolgo od tega, ko se je na delo drugam vozilo kar okrog 400 domačinov. SREDIŠČNA LEGA V DOLINI Hitra stopnja industrijske- ga razvoja je torej spet ena izmed značilnosti Šempetra, ki za sabo potegne druge stvari. Najprej pa se je treba povprašati, zakaj se je prav tu industrija razvijala s takš- nim ternpom. Več razlogov je za to. Čudovita geografska lega, tako rekoč v centru do- line zelenega zlata in dobre prometne zveze, ki so posle- dica prvega. Razvijajoča in- dustrija je za sabo potegnila spet nekaj drugega. Rast šte- vila prebivalstva, oziroma doseljevanje. In že smo prav- zaprav spet na začetku. Spet se lahko nekaj vprašamo. Je naglo doseljevanje s sabo prineslo nujne posledice. So- cialne probleme, denimo? Teh ne, ker je kraj pravza- prav ravno tako velik in tako majhen, da so znali ljudi vključiti v šempetrski vsak- dan. Vsakdo je lahko s so- krajani kmalu navezal stike, se vključil v delo v kraju. kmalu je spoznal večino lju- di v kraju in ni bilo takšne izgubljenosti, kot je značilna za mesta z nekaj deset tisoč ljudmi. So pa se pričeli pora- jat drugi problemi, ki šempe- trane še danes tepejo. Nasta- jala so nova naselja, gradili so nove ceste, vse pa pravza- prav nekoordinirano. Pred- vsem po »zaslugi« tega, da ni bilo pravega zazidalnega in urbanističnega načrta. Delni načrt sicer obstoja, vendar je nastal že leta 1969. Vse sku- paj je opredelil in postavil na pravo mesto šele občinski prostorski plan, ki je opozo- ril tudi na pravo vlogo in me- sto zemljepisnega središča Savinjske doline. Vrsta težav je bila in je še. V glavnem infrastrukturnega značaja. Spomnimo se na primer le problemov v zvezi s trgovi- no. Najmanj prodajnih povr- šin poprečno na prebivalca v občini je prišlo prav v Šem- petru. Stanje se je sedaj z do- graditvijo blagovnice Savinj- skega magazina popravilo, vprašanje pa je za koliko ča- sa. V novih stanovanjskih blokih bo kmalu našlo nove domove stotine novih prebi- valcev. Šola, ki je pravzaprav ,nova, saj kraljuje nasproti Sipa šele nekaj let, je že pre- majhna, da o otroškem vrtcu niti ne govorimo. 2e sedaj bi krvavo potrebovali vsaj de- set novih igralnic, kar z dru- gimi besedami povedano po- meni - novi objekt. Ce bo četrti referendum uspel, po- tem se Sempetrani nimajo česa bati, pravijo. To bo bržčas tudi držalo. Ni nak- ljučje torej, da si delegati iz tega kraja že dlje časa priza- devajo za to, da bi Šempeter dobil novo ustrezno urbani- stično dokumentacijo, ki za- gotavlja skladni razvoj infra- strukturnih objektov. Kam se bo selila bodoča gradnja, je že v glavnem jasno. Na jug proti strugi, kjer je tudi naj- manj kakovostna zemlja. Za- selki na severni strani od magistralne ceste naj bi se ne širili, ker je tam tudi naj- bolj rodovitna zemlja. KAKŠNA BO PROMETNA UREDITEV? Kaj trenutno najbolj buri duhove Sempetranov? Pro- metna ureditev. Z dogradi- tvijo obvoznice, bi namreč v Šempetru nastal pravi pro- metni kaos in zadnje ozko grlo na magistralni cesti pred Ljubljano. Za ureditev prometa v Šempetru je Re- publiška skupnost za ceste namenila 16 milijonov dinar- jev, nekaj malega pa naj bi primaknila tudi občinska sa- Takole urejeni smerokazi so zares lični, potnike pa dobro obveščajo o okoliških krajih. Tako kot skoraj povsod v novih naseljih, tudi v Šempetru drueače znajdejo. Rimsko nekropolo obiskuje mnogo ljudi iz vse Jugoslavije, pa tudi iz tujine. Zares lepo je urejena, za kar imajo seveda največ zaslug prizadevni turistični delavci. Cilj turistov pa je zadnje čase tudi kraška jama Pekel, ki je med najlepšimi pri nas. O- OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE ~ OD RINKB ^^ OP RINKE DO SOTLE - OD RINKE PO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OP RIZ m JE VEČ jajo na igrišča za otroke. Se pa sami takole in še kako pravna komunalna nost. Večina krajanov si ina v mislih, da se mora lo hišnih cestnih prik- ov na magistralno cesto jšati. Osrednje križišče )i uredili pri hmeljar- domu, drugo pa naj bi )ri odcepu ceste na Pol- kjer bi uredili tudi od- Dobrtešo vas in do Ae- danji izstop od Aera na stralno cesto pa naj bi ■ Cestne izstope od po- znih hiš, ki so sedaj ini na magistralno ce- aj bi speljali na pomož- 5tišča, ki bi potekala na nem delu, nekje od ta do Sipa, naprej do ra in do odcepa ceste olzelo. Lokalno cesto i speljali tudi na južni naselja. Poleg osred- križišča, naj bi uredili križišče pri blagovnici, lavne ceste bi v bližini iskega magazina razši- tri pasove in približno Lidi pri Sipu, vendar na strani. Izvozi z magi- 5 ceste do tovarne in rie bi bili tako bolj var- ^kalno avtobusno po- pri Cvenku bodo po Verjetnosti prestavili ' bližino blagovnice, 'pa bo verjetno še ve- i"' Sipu. Vsa ta dela bo- htevala tudi rušenje objektov. Gospodar- Poslopja in stanovanj- ske hiše Pogačarjevih ter starega zadružnega skladi- šča. Za takšno prometno ureditev so delegati skupšči- ne krajevne skupnosti glaso- vali že dvakrat. Projekt s takšnimi pobudami bodo kmalu javno razgrnili in se skušali s prizadetimi občani pžimetno pogovoriti o vseh stvareh. PRIZADEVNOST NA VSAKEM KORAKU Ce bi hoteli pisati o delu posameznih organizacij in društev v kraju, potem bi nam že zdavnaj zmanjkalo prostora. Prav vsi zaslužijo ustrezno pozornost. O njiho- vem delu tudi sicer redno pi- šemo v Novem tedniku, pa naj si bo to o Turističnem društvu, gasilcih, ki so lani praznovali stoletnico. Svo- bodi, TVD Partizan, šahistih, strelcih, krvodajalcih... Predsednik skupščine KS Vinko Janič, nam je vesel povedal tudi to, da so konč- no lahko tudi v Šempetru za- dovoljni z delom OO ZSMS, ki jo sedaj vodi prizadevni Alojz Terglav. Mladi si zares zaslužijo vso pohvalo. Ne le, da so pridni samo v osnovni organizaciji. Vsepovsod jih lahko najdemo. V vseh orga- nizacijah in društvih. Nikjer se jim ni treba bati za pod- mladek. Tudi v tem je treba iskati razlog, da vsa društva v kraju med sabo vzorno so- delujejo in so povezana med sabo. Se toliko bi lahko zapi- sali o Šempetru, pa je nemo- goče vse naenkrat spraviti na papir. Lahko bi pisali o dejavnosti vaških svetov (z njihovo ustanovitvijo pride na zbore delovnih ljudi vsaj petkrat več občanov), o ra- zvejanem delegatskem siste- mu (350 občanov je angažira- no v celem delegatskem si- stemu) ... Tudi kakšno gren- ko bi lahko izrekli. Recimo na račun mnogih izobraže- nih ljudi, ki so na visokih po- ložajih in dobrih službah, pa njihovega dela v kraju ni ču- titi, lahko bi besedo dve za- pisali o neurejeni kanalizaci- ji (večina odplak sedaj odte- ka v podtalnico)... Pa dru- gič. Saj res! Zakaj smo tokrat obiskali krajevno skupnost Šempeter? 13. junija bodo namreč tu prvič praznovali krajevni praznik, v spomin na dogodke pred 38 leti, ko so prav 13. junija Nemci izse- lili več kot petdeset domači- nov. V tednu od 11. do 16. junija bo v Šempetru vrsta športnih tekmovanj na no- vem stadionu, odprli bodo mrliško vežico ter novo tele- fonsko avtomatsko centralo z več kot 200 priključki... O tem kasneje. Besedilo: JANEZ VEDENIK Slike: TONE TAVČAR FRANC HRUŠOVAR: Ne vem, zakaj nočejo urediti bifeja, kjer je bila nekdaj samopostrežna trgovina Sa- vinjskega magazina. Stoti- ne turistov vsak dan obi- skuje rimske izkopanine, pa nikjer v bližini ni bifeja, kjer bi se lahko odžejali, otroci pa kupili vsaj kakšen sladoled.« RAFKO HROVAT: Doma sem iz Roj in če malce bolj pomislim, potem moram re- či, da v naši krajevni skup- nosti pravzaprav ničesar ne manjka. Bil pa bi že skrajni čas, da uredijo bife v za- družnem domu, kjer je bil že včasih,« FILIP UDRIH: Kljub temu, da je danes Šempeter indu- strijski kraj, pa kmetijska dejavnost še marsikaj po- meni. Kakšnih 120 kmetov je še v krajevni skupnosti. Več pozornosti bi morali nameniti drenažam zamoč- virjenih zemljišč, malce bolj aktiven pa bi moral bi- ti tudi aktiv mladih zadruž- nikov.« AVGUST GREŠNIK: Po- membna pridobitev ob kra- jevnem prazniku bo novo igrišče. Kar precej truda so vložili v izgradnjo in poh- valiti velja tudi člane OO ZSMS, ki so prav gotovo precej storili, da bi bila de- la čim prej končana.« VIDA NARAKS: Ob kra- jevnem prazniku priprav- ljamo tudi člani Svobode bogat program. V kultur- nem večeru bomo prikazali delo in prizadevanja vseh sekcij Svobode. Sicer pa bi bilo preveč, če bi hotela na- šteti vse akcije šempeterske Svobode v zadnjem času.« VINKO JANIC, predsednik skupščine KS: 'Sempter je tipični inudstrijski kraj, ki se je še zlasti razvil v zad- njih desetih letih. To je s sabo prineslo mnogo pozi- tivnih stvari, seveda pa tu- di negativnih, saj so v kraju ob hitrem razvoju pozablja- li na mnoge stvari.« ALOJZ TERGLAV, predse- dnik OO ZSMS: Ce kdo meni, da mladinci v Šempe- tru nismo delavni, potem se prav gotovo moti. Mlade najdemo vsepovsod. Aktiv- ni so pri Svobodi, pri TVD Partizan, turističnem druš- tvu, pri gasilcih - skratka povsod. Zadnje čase tudi v sami osnovni organizaciji.« FRANC GOLAVŠEK, pred- sednik GD: "Gasilska tradi- cija v Šempetru je že zelo stara, saj smo lani prazno- vali 100-letnico. Letos smo dobili novo cisterno, tako da smo sedaj kar dobro opremljeni. Posebno pozor- nost namenjamo delu z mla- dimi.« ANTON GROS, predsednik sveta KS: »Priprave na kra- jevni praznik, v začetku ju- nija, kar dobro potekajo. Praznovali bomo v spomin na dogodke leta 1941, ko so okupatorji prvič množično izselili zavedne ljudi. Pro- gram praznovanja je zelo bogat, saj bodo prireditve trajale ves teden. Novo igrišče bodo v Šempetru po vsej verjetnosti zgradili do krajevnega praznika. Upajmo, da jim bo to uspelo. SPTLE - OP RINKE PO SOTLE - OP RINKE PO SOTLE - OP RINKE PO SOTLE - OP RINKE PO SOTLE -O 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 21-31. maj 1979 800 VAGONOV JABOLK V MESTINJU TOZD VITAL Slovin Mestinje upravičeno pri- čakuje, da bo že jeseni za- čela z razširjeno proiz- vodnjo jabolčnega soka, ki je najpomembnejša se- stavina vseh sadnih so- kov in zatorej tudi precej iskana. V Mestinju zago- tavljajo, da bi lahko z raz- širitvijo zmogljivosti pre- delali osemsto vagonov jabolk, to pa je toliko ko- likor lahko nudi severov- zhodna Slovenija. Za dosego tega cilja bo treba še marsikaj storiti. Predvsem je pomembno, da jim banka odobri za- htevek za kredit, ki so ga že predložili. Sovlagatelji bodo vsi koristniki te po- membne surovine, od- nosno polizdelka. MST ŠMARSKA NEJEVOLJA TRENJE NE DA KRUHA Predelava naj bo tam, kjer je surovinska baza. o samoupravnem sporazu- mu o skupnem programira- nju in usklajevanju razvoja kmetijstva in kmetijske pre- delave ter pridelave na Koz- janskem (o njem so že pove- dali svoje mnenje na javnih razpravah kmetje, kmalu pa bodo o tem izrekli odločilno besedo tudi delegatje na seji občinske skupščine) ki naj bi ga podpisali vsi zainteresi- rani na tem področju, na ne- davni seji šmarskega izvrš- nega sveta res niso govorili na dolgo in široko, so pa zato dodali nekaj temeljnih pri- pomb, ki bodo vsekakt)r vplivale na končno besedilo. V svoji osnovi je težnja vsekakor dobrodošla, saj bo le tako moč govoriti o načrt- nem delu, razvoju, skupnih vlaganjih, delitvi dela ter združevanju pa o dohodkov- nih odnosih in končno tudi o enotnerft nastopanju na trži- šču, nekaj pač, kar na primer že poznajo v severozvhodni Sloveniji pa še kje. Priznati je treba, da so takšna priza- devanja kljub nekaterim po- vsem zunanjim vplivom že rodila uspehe in da jih ne ka- že zanemarjati. Z vsem tem se v Šmarju pri Jel.šah sicer strinjajo in bodo sporazum tudi podpi- sali, vendar menijo, da nika- kor niso sprejemljive neka- tere tendence, po katerih naj bi bila predelava kmetijskih pridelkov v občinah, podpi- snicah sporazuma, skorajda izločena. Zahtevajo namn?č, da se nove predelovalne ka- pacitete locirajo tam, kjer je zanje surovinska baza, torej v občinah samih, ne pa izven, kot bi radi nekateri. Nočemo biti zgolj rezervat "delovne sile« in le ponu- dnik in proizvajalec surovin za predelavo, pač pa hočemo to pri nas tudi predelovati, kar se nam zdi tudi najbolj ekonomsko upravičeno. Ce bodo vsi, ki jih spora- zum navaja za podpisnike, li- stino podpisali, bo sprejet v začetku junija, na njeni osnovi pa bo izdelana študi- ja, ki bo pokazala realne možnosti pridelave in prede- lave na teh območjih. Hkrati se v Šmarju tudi ču- dijo, zakaj kreatorji sporazu- ma ne upoštevajo nekaterih danih dejstev, pogojev, ki so že na voljo in zaradi katerih bi bilo marsikaj moč poeno- staviti, ne pa graditi nove in nove kapacitete v neposre- dni bližini centrov, kar je vsekakor nekoliko čudna odločitev, ki, miU) rečeno, pomeni tudi zapo.stavljanje manj lazvitih občin. MST PEDAGOŠKI ŠOLSKI CENTER ! OBRAMRNI DAN Dokazali smo svojo pripravljenost v skladu s splošnimi priza- devanji za rast naše obramb- ne moči, smo v soboto, 19. maja, na Pedagoškem šol- skem centru organizirali obrambni dan. Bistveni ele- ment, ki so ga organizatorji pri izvedbi upoštevali, je bilo presenečenje. V situaciji iz- nenadenja smo hoteli preve- riti gibljivost in operativno sposobnost vseh elementov TO in CZ. Delovni dan se je začel z običajnim tempom ob 7. uri zjutraj. Ob 7.15 je zatulila si- rena in naznanila prihajajoči zračni napad. Kmalu za tem je zagrmelo. Med oblaki di- ma in pokanjem bomb - pe- tard, smo se dijaki s profe- sorji vred hitro umaknili v kletne prostore PSC. Tam smo se uredili v skupine in se začeli organizirano umi- kati na šolsko dvorišče. Re- ševalne ekipe so svoje pripo- močke razporedile po skritih kotičkih med drevjem in za- čele v največji naglici iz stav- be reševati tiste, ki so bili med'napadom poškodovani. Stavba, ki je bila vsa zavita v dim, ni ostala dolgo prepu- ščena sama sebi. Že nekaj minut kasneje, ko je dogaja- nje steklo, so se oglasile sire- ne gasilskih avtomobilov in zdravstvene reševalne služ- be. Skupina gasilcev, ki je na majhnem prostoru v najkraj- šem času usposobila svoje naprave za gašenje, je kmalu uspela zatreti gosti dim, ki je udarjal iz ostrešja šole. Za ti- ste prebivalce stavbe, ki med napadom niso imeli časa umakniti se po stopnicah, so gasilci z oken razpeli široka reševalna platna. S tem je bila zaključena prva faza reševanja. V na- slednji je bilo treba v naj- krajšem času zapustiti ogro- ženo območje mesta in se umakniti v varnejšo bližnjo okolico - na Griček. S pospe- šenim tempom, v pohodni formaciji in v pripravljenosti na morebitna presenečenja, je množica dijakov s profe- sorji odšla na pot. Mesto je bilo kmalu za nami, toda še predenj smo dosegli cilj, je zaropotalo iz sovražnikove zasede. Hitro smo poiskali zaklone, se umaknili in zase- do obšli. Po krajši hoji se je pred nami razgrnila zelena planjava, obrobljena z goz- dom - Griček. Tan^ nas je že čakala nasmejana »sovražna zaseda« - fantje JLA, ki so se skupaj z nami veselili konca uspešno izvedenega pohoda. Naše delo za ta dan pa še ni bilo opravljeno. Da bi pope- strili naše znanje o orožju in ga dopolnili s praktičnim de- lom, smo prisostvovali tudi vojaškemu streljanju s trom- blonskimi minami. Vojaki so dobro merili in med nami je začel rasti tekmovalni duh. Ni minilo niti 15 minut, ko je za puško prijela prva pred- stavnica nežnega spola. Cev se je malce tresla, tovariši okrog so malo pomagali in potem je počilo. Prva mina je zadela samo hrib, ko pa so se roke umirile, je začelo pa- dati tudi v cilj. Dekleta so še enkrat dokazala, da bi v pri- meru potrebe znale napraviti še kaj več, kot samo luknjo v zrak. Obrambni dan smo zaklju- čili z razstavo orožja, pri tem ponovili dosti že znanega, to- da tudi brez novih spoznanj nismo ostali. Mislimo, da naš znoj in trud nista šla v izgu- bo. Življenje, ki nas obdaja, je nemirno, saj vsak dan be- remo o vojnah ali o naravnih katastrofah. Upamo, da bo- mo z izkušnjami, ki so plod takih obrambnih dni, lahko vsaj ublažili nesrečo vsake vrste. Novinarski krožek PSC ZDRAVILNE RASTLINE: REGRAT Regrat (Taraxacum offic. Web.) je splošno znana zel- nata trajnica, ki raste na travnikih in ob poteh ter je razširjen po zmerno toplih območjih severne poloble in tudi po vsej Sloveniji, kjer cvete aprila in maja. Iz podzemske korenike poženejo spomladi v pritlično rozeto združeni suličasti listi s škrbinastimi robovi. Mladi regratovi listi so v zgodnji pomladi zelo ce- njeni in jih ljudje pridno nabirajo. Iz njih pripravljajo okusno solato grenkega okusa. Ta je dobrodošla po dolgi zimi, ko so ljudje zaradi pomanjkanja sveže zele- njave in sadja dobivali v hrani premalo vitaminov in so bili zaradi tega manj odporni pred oboleznimi. Mladi listi regrata so zelo bogati z vitaminom C. V prejšnih časih, ko ni bilo nič znanega o vitaminih, so spomladi ljudje podzavestno skušali z uživanjem mladih regrato- vih listov nadoknaditi to, česar jim je začelo med zimo primanjkovati. Ljudsko zdravilstvo regrat zelo čisla. Iz srednjega veka je znana njegova uporabnost kot zelo cenjen diu- retik (pospeševalec izločanja vode) in so koreniko upo- rabljali za zdravljenje obolelih ledvic. Pozneje (v 20. stol.) so odkrili, da ima regrat dve pomembni lastnosti, zaradi česar ga priporočajo pri boleznih jeter in žolča. Pospešuje tvorbo žolča in potrdili so stare ugotovitve da regrat odvaja odvečno vodo (seč). Predvsem ima zdravilno moč korenina, ki vsebuje cel niz učinkovin: razne grenčine, nekaj eteričnega olja, holin in taraksa- cin, ki vpliva na celotno izločanje v telesu, učinkuje poživljajoče in tonično. Nekateri priporočajo čaj iz regratovih korenin pri sladkorni bolezni. BORIS JAGODIC §t. 21-31. maj 1979 NOVI TEDNIK - stran 17 INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA GRADNJA ŽALEC SCHIEDEL MONTAŽNI DIMNIK TEHNIČNE PREDNOSTI Troslojni montažni dimnik po sistemu SCHIEDEL je industrijsko izdelan gradbeni element, ki po svoji konstrukciji in kvaliteti uporabljenih materialov zagotavlja bre- zhibno delovanje in izredno trajnost. Okrogli presek, notranja samotna cev in večslojna konstrukcija so temeljne značil- nosti sistema. - okrogli presek zagotavlja: najugodnejši pretok dimnih plinov pri minimalnem pre- seku, ter najnižjih uporih, omogoča naj- lažje čiščenje - notranja samotna cev je: ognjeobstojna, kislinoodporna, plinotesna, odporna na spremembe temperature in ima zadostno trdnost tudi za visoke dimnike - Večplastna konstrukcija omogoča: pro- sto dilatiranje v vseh smereh, poljubno izolacijo, visoko trajnost, enostavno montažo. ŠIROKO PODROČJE UPORABE SCHIEDEL-YU-dimniki se uporabljajo za vse vrste goriv (trda, tekoča, plinasta), ka- kor tudi za razne moči kotlov od 5000 kcal/h pa do 8.000.000 kcal/h. Dimniki 0 13,5, 0 16 in 0 20 se uporabljajo tudi kot zbirni dimniki z več priključki v raznih etažah, kar pred- stavlja velike ekonomske prednosti. Industrija gradbenega materiala GRADNJA ŽALEC UPRAVA ŽALEC telefoni: (063) 710-740, 710-741, 710-719, 710-773 telex: 33533 YU-SIGRAD PROIZVODNJA, PRODAJA IN TEHNIČNE INFORMACIJE Latkova vas pri Preboldu telefoni: (063) 722-027, 722-078, 722-089, 722-151, 722-144 JANKO KAC: GRUNT 13 Ze pri prvih poslovilnih besedah so polile nevesto solze ganotja, pri nadaljnih pa so pokrile ves obraz kakor rosa rnlad travnik ob prvem svitu pomladnega dneva. Micika je segala dekletom v roke in so ji podrhtevale grudi v plaču. Mati Lena je še prinesla prigrizka, potice, polne sladkih rozin, in svinjine. Z zadnjo trto, na kateri je vkašči obešena dišeča svinjina, pokade drugod že o kresu. Da se branijo črvov, pravi segava ljudska beseda. Pri Kovačevih pa so vedno čakali najboljši kosi, gnjati in plečeta, božiča in novih kolin. Oče Anza je pridno prinašal iz kleti izabelo, ki je prejšnje leto prav obilno obrodila v njegovem vinogradu tam nad Grajsko vasjo. Vino je kmalu pregnalo puščobo slovesa iz hiše. Sprva se je plaho oglašala pesem iz svežih dekliških grl. S poučno Slomškovo se je začelo kakor vedno. Najboljša pevka, Ocvirkova Hana, je nagnila glavo in zapela: »Preljubo veselje, oj kje si doma? Povej, kje stanuješ, moj ljubček srca!« Pritegnili so gladki soprani in mehki alti. Samo orgel je še manjkalo, pa bi mislil tuj potnik, ki bi šel mimo, da gre fnimo cerkve, kjer se pojejo šmarnice. Za Slomškom je prišel otožni Gregorčič: »Rože je na vrtu plela, pela pesemco glasno...« Vino in topel večer sta legla na veselo družbo. Ko sta Prisedla še oče Anza in mati Lena, se je veseli družbi kar sama pridružila narodna pesem in je napravila iz puste Sedmine vesel domač praznik. Šele, ko je oče prižgal luč, so zaskrbela dekleta in hitro vstajala, ker jih je doma čakal še ^es popravek pri živini. Se enkrat so želela dekleta Miciki vso srečo v zakonu, da so se ponovno otvorile zatvornice nevestinih solza. »Kako da so odnesli mrliča iz hiše,« je zavzdihnila Lena, ko je pospravljala ostanke z mize. »Še ti se mi začni cmeriti! Čudne ste res ženske! Ze sama misel na ločitev vam izžme cele potoke solza,« seje razhu- dil Anza. Toda takoj mu je bilo žal pikrih besed. Prvič, kar je odrasla, je pobožal oče s svojo podplatasto roko Miciko po mehkih laseh. »Nič ne jokaj, Micika! Veš, je že tako n^ svetu! Človek se zato rodi, da dela, da se oženi, potem pa še bolj dela, dokler ne umrje. Tako je bilo, je in bo gotovo do konca sveta. Kaj bi ne rekli, da se je s pametjo skregal tisti človek, ki bi vsak večer vzdihoval in jokal, ko sonce zaide in pride noč. Vse to nam je samo po sebi prav. Kadar se v našem življenju kaj obrne, pa stojimo in gledamo začudeno kakor teliček nova vrata. Dokler ne gre za našo kožo, nam je pač vse prav. Ko smo mi sami na vrsti, se pa cmerimo, kakor da bi se zares svet podiral. Kmalu boš tudi ti, dekle, spoznalo, da gre življenje prav kamor maša. - H kobili stopim pogledat, če bo pila,« je naglo pristavil Anza, da bi skril ginjenost, ki se ga je lotevala kljub možatim besedam, katere je govoril iz pameti, ne pa iz srca. Ko je prižigal leščerbo, se mu je tresla roka. Stopil je iz hiše in začul iz gornjega konca vasi razposa- jeno fantovsko pesem: »Kaj se ti pobič v nevarnost podajaš...« Ozlovoljila ga je: »Na vse zadnje gredo še k Tonu na fantovščino, nerodniki! Nič več se ne drže fantje starih navad.« Imel je prav, dasi ne povsem. Vseh štirinajst dni od prvega oklica so se fantje vsako noč na vasi pomenkovali in tehtali, če bi šli ali ne. Kakor ves rod je že namreč star običaj, prav kakor same svatbe, da nima fant, ki je postal nezakonski oče, več prostora med fanti, ti pa ne pravice na njegovo fantovščino. Vendar se je pa zdelo fantom hudo, da bi se jim izmuznila takšna prilika, ker na Kolenčevini se ne bo kmalu spet kdo ženil. Posebno zadnjo soboto so vso noč preudarjali in premišljevali, doker niso naposled dog- nali, da terjati sicer ne morejo ničesar od Tona, ki se je pač zdelal, vendar pa si bo ženin nemara sam domislil, kaj je vseeno dolžan tovarišem, ki jih je vodil obilo desetletje. »Pa bi vendar fante povabil. Tona. Saj denarju se še napisane postave uklonijo,« je rekel tistega nedeljskega jutra Matija sinu, ko sta prišla od maše. Tonu je že zdavnaj povedal domači hlapec, kako so skle- nili fantje Zato mu je bila prav všeč očetova ponudba, toda ponos mu je branil, da ni kar hlastnil po ponujeni besedi. Zato je le skomignil z rameni: »Vse lepo! Toda kaj, če ne pridejo na moje vabilo?« Matija je namršil obrvi in si moral priznati, da ima sin prav. Zamislil se je. Kmalu pa se mu je razjasnil obraz in je vzkliknil: »Sam jih povabim. Meni ne bodo odrekli, tebi se pa poniževati ne bo treba!« Tona je na tihem občudoval očetovo bistroumnost, rekel pa ni ničesar. Takoj je poklical Matija hlapca in dal ž njim pošto vaškemu fantovskemu vodji, rdečeličnemu Rojniko- vemu Froncu, naj pride k njemu. Fronc je neutegoma prišel. Ko ga je Matija povabil z njegovimi fanti na fantovščino, je Fronc privzdignil obrvi in dejal: »Ne rečem ne da, ne ne. Fantje naj odločijo.« Čeprav je Matija vedel, da Fronc prav dela, se je vendar na tihem že pokesal, ker se je morda zaman ponižal. Težko je čakal večera in ni mogel zadremati ves popoldan, čeprav je stiskal oči, da so ga veke že kar bolele. Zato ga je silno razveselila fantovska pesem, ki je tako ozlovoljila kovača Anza. Še na svojo palico je pozabil oče, ko je skočil s postelje proti vratom in zaklical v kuhinjo: »Polona, Polona! Brž pripravi mizo! Ze gredo!« Polona je brž pograbila dva že pripravljena polna krož- nika potice in ju nesla na mizo. Ko je videla vesel možev obraz, se je še sama nasmejala: »Ej, Matija, Matija! Saj si dobre volje, kakor da se sam ženiš. Kje je pa Tona ?« »Kaj, Tona! Bo že prišel! Glavno je, da fantje pridejo in ne bodo hudobni jeziki rekli: ,Stradeljnom je še prav, da so se jih otepli!'«, je rekel Matija in sam pomagal razgrniti težak prt iz pražnjega platna. Tudi Tona, ki je počival v zgornji Napoleonovi sobi, je slišal fantovsko pesem in prišel doli. V tem so fantje že obstali pred hišo. Pa je zapel najprej Zebljev Drejče, ki je imel najlepši glas v desetih farah doline. Za njim so upadli drugi kakor orgle na praznik svete Ane, druge farnepatrone: »Za vasjo je čredo pasla, v srcu je nastal nemir...« Stara vaška himna je tako prevzela Tona, da je stopil na prag in sam pritegnil s svojim mogočnim basom. Ko so odpeli zadnjo kitico, je stopil iz fantovske gruče Rojnikov Fronc in nagovoril ženina: »Tona, sam veš, kakšne so naše postave in si prav storil, da nas nisi povabil. Ne bi bili prišli. Vedeli smo pa tudi, da bi ti bilo hudo, ker si vodil skoraj dvajset let naše vrste, če bi odšel brez slovesa od nas. Vsi tvoji vrstniki so se že poženili. Ti sam si bil večini celo starešina. Zato smo skle- nili, napraviti pri tebi izjemo. Tako smo vse po vrsti preso- dili in prišli nocoj, dragi Tona, da se poslovimo od tebe, ki , si nam bil vedno najboljši vodja, prijatelj in svetovalec. \ 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 21-31. maj 19 PimAfflNISI€l ti A JI KOČA NA MENINI URADNO ŠE ZAPRTA Lepo vreme je minulo so- boto in nedeljo marsikoga napotilo v gore, kjer je mar- sikdo bil tudi razočaran, ker nekatere planinske koče še niso odprte in to v takih go- rah, ki so sorazmerno lahko dostopne, tudi z avtomobi- lom. Tak primer je tudi s ko- čo na Menini planini in z do- mom na Bibi, ki je od Meni- ne oddaljena dobre tričetrt ure hoda. Tisti planinci, ki so minulo soboto obiskali obe planinski postojanki so imeli še srečo, da je prišla v soboto na Menino delovna skupina, ki obnavlja kočo. Vodja te skupine Tone Zupan je po- vedal, da bo koča uradno od- prta šele 15. junija. Takrat bodo kočo tudi že skoraj ob- novili, tako da bo imela 140 do 150 ležišč. V zadnjih treh letih je Planinsko društvo Gornji grad vložilo v obnovo koče skoraj 2 milijona din (tu so všteta tudi prostovoljna dela). Posamezni planinci so samo lansko leto na obnovi koče delali po 300 prosto- voljnih ur. Letos nameravajo opremiti še sobe s skupnimi ležišči, obnoviti ostrešje in zunanji omet ter očistiti oko- lico. Kljub temu, da koča uradno še ni odprta pa je ob lepem vremenu skoraj vsako soboto in nedeljo v koči ka- ka skupina gornjegraških planincev, ki bodo slučajne izletnike pogostili s čajem. F. P. Na posnetku vidimo planince na proslavi ob spominskem ^ pohodu TRAVNIK na SVPB Celje. \ foto: ing. BOŽO JORDAN! KOPITNIK V nedeljo 27. maja 1979 se je zbralo kar 44 kandidatov za preizkus za gorske stra- žarje (GS) pri planinski koči na Kopitniku. Bili so iz sle- dečih PD: Celje (7), Laško (4), Mežica (1), Polzela (4), Prebold (12), Vitanje (1), Za- bukovica (12) in Žalec (3). Najstarejši so bili stari 50 let (4), najmlajši pa 16 (4), kot dovoljuje pravilnik. Vsi so opravili preizkus znanja, le pri parih je bilo malo slabše, vendar še vedno nad polovi- co pravilnih odgovorov. Po izjavah nekaterih kandida- tov, so se na društvu priprav- ljali po več večerov skupaj, kar ni izostalo pri uspehu. Pri preizkusu znanja so so- delovali: načelnica komisije za varstvo narave in GS pri PZS tov. Nada Praprotnik, član komisije za vzgojo in izobraževanje pri PZS tov. Božo Jordan, vodja pa je bil tov. Florjan Son, ki vodi od- sek za varstvo narave in GS pri Savinjskem MDO. Oba zadnja sta se tudi v soboto udeležila študijskega izleta na Smarnogorski grmadi. Upamo, da se bo 44 novih članov GS lahko vključilo v delo tako v planinski organi- zaciji kot v krajevni skupno- sti v akcijah za čisto okolje ter pri delu in razvoju pro- storskega planiranja našega okolja. Vsem novim članom GS naše iskrene čestitke. inž. BOŽO JORDAN Lestvico zabavnih melodij vam po- klanja KONUS TOZD BLAGOVNA HIŠA CELJE s prodajalnami v Celju, Rogaški Slatini in Slovenskih Konji- cah LESTVICA ZABAVNIH MELODIJ: 1. CHIQUITITA - ABBA 2. DARLIN' - FRANKIE MILLER 3. BICVCLE RACE - QUEEN 4. BITANGA I PRINCEZA - BIJELO DUGME Plošče in kasete melodij, ki ste jih izbrali, so vam na voljo v prodajnih enotah KOVINOTEHNA - TOZD TE- HNIČNA TRGOVINA Celje. LESTVICA DOMAČIH MELODIJ: 1. krka sanjava - slak 2. praznik narcis - veseli pa- stirji 3. moj hobi - avsenik 4. VENCEK narodnih - dobri znanci 5. rdeci dežniki - alpski kvintet Nagrajenca: Metka Žafran, Celje, Ljubljanska 27 Srečko Mohorko, Migojnice 128, Griže Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3 a, Celje Lestvica domačih melodij je na sporedu vsak torek ob 17.15, lestvica zabavnih melodij pa "sako soboto ob 17.45. Vsakič nagrada mala plošča. _ _ INTERVJU Z A VTORJEM FRANJOM FIJA VŽEM ŠE VELIKO BOGATEGA GRADIVA Razgovor o pisanju zgodovine NOB Ob koncu opisovanj dogodkov iz naše polpretekle zgodovine z naslovom »Iz zgo- dovine NOB v Celju« smo imeli krajši raz- govor z avtorjem sestavka. Uredništvo bi želelo tudi v bodoče priobčevati podobne opise, seveda izmenoma iz kakšnega dru- gega področja naše regije in si pridobiti v tej smeri nove sodelavce. S tem namenom priobčujemo nekaj odlomkov (odstavkov) iz razgovora z avtorjem v prejšnji številki končanih opisovanj medvojnih dogodkov na našem področju. NT: Opazili smo, da ste znatno razširili opise dogodkov iz časa narodnoosvobodil- nega boja kot ste prvotno zasnovali in na- meravali orisati le najpomembnejše dogod- ke, ki so se zvrstili v prvih tednih in mesecih nemške okupacije, t. j. pridobitev zaupni- kov in nastanek odborov OF v Celju in sno- vanje prve partizanske skupine. S tem smo namenih počastiti spomin na prve preminu- le sodelavce OF in KPS v Celju in na padle borce Celjske čete ob lanskem občinskem prazniku. Kaj vas je vodilo, da ste s sestavki nadaljevali in tudi razširili opisovanje na poznejši čas in obširnejše področje? FF: Spričo vašega pristanka, da se lahko zadržujem pri obdelovanju in opisovanju dogodkov v letu 1941 skozi nekaj številk NT in ker me niste časovno omejevali, sem po nekaj objavljenih sestavkih storil »napako«. Namesto, da bi se zadržal le ob opisu prvih frontovcev v mestu, o članih prvega in dru- gega vojnega okrožnega komiteja KPS v Celju in o nastanku, akcijah in zadnjem bo- ju Celjske čete, sem pričel vnašati nekatere doslej še malo opisane dogodke, ki so se začeli v prvem letu vojne in nadaljevali 1942. leta. Sestavke sem pisal sproti in tako me je »zaneslo« v opis frontovskih in partij- skih zvez izven mestnega področja. NT: Menimo, da je bilo tako dobro in prav. Ta snov je za mnoge zanimiva. Vnesli ste tudi opis delovanja PK KPS za Štajer- sko v prvih mesecih 1942. leta, ko se je sekretar Sergej Kraigher s svojimi najožjimi sodelavci pogosto zadrževal v najbližji oko- lici mesta in prihajal tudi na sestanke v Celje s čemer ste kot soudeleženec celjske odporniške organizacije odkrili doslej še ne- katere neopisane dogodke. Boste o tem pi- sali kaj več in podrobneje? FF: Delovanje okrožnega komiteja KPS v Celju in delovanje PK za Štajersko v 1942. letu je doslej še premalo obdelano. Dopol- njujem tozadevne podatke. NT: Kako vam je uspelo vnesti v opise tako obsežno število ljudi, opisati kaj vse so storili koristnega v boju za svobodo, kako so prišli v gestapovske zapore in kakšna je bila njihova nadaljnja usoda? FF: Gibanje odpora proti nemški okupa- ciji, ki so ga ustvariU na osnovi predvojnega sodelovanja kadri KPS v Celju, zahteva tee- Ijitejšo in podrobnejšo obdelavo. Poznano je, da je Pokrajinski muzej - oddelek NOB, pod vodstvom pokojnega Staneta Terčaka in ob sodelovanju tedanjega občinskega od- bora ZZB v Celju pričel že pred več kot petindvajsetimi leti z zbiranjem gradiva za knjigo o delovanju KP in OF v Celju in okolici. Takrat bi že iz zbranih prispevkov približno petintridesetih medvojnih udele- žencev podtalnega in oboroženega boja lah- ko dobilo mesto Celje knjigo, podobno delu S. Terčaka in preživelih aktivistov pod na- slovom »Med Mrzlico in Dobrovljami«. Že- lja je bila, da bi bil prikaz kronološko in z večjim številom prispevkov zgodovinsko bolje utemeljen. Do natisa knjige ni prišlo kljub Terčakovim naporom. V 1961. letu me je Institut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani pridobil, da sem se lotil opisova- Avtor našega podlistka »Iz zgodovine NOB v Celju« Fran jo Fijavž. Slika je iz leta 1944. nja osvobodilnega gibanja do časa, ko sem v mestu legalno živel in v gibanju sodeloval do odhoda v ilegalo v maju 1942. Okoli šest- deset preživelih aktivistov mi je bilo pri zbiranju gradiva v veliko pomoč. Dve leti po naročilu iz sklada Borisa Kidriča plačanega dela (preko dvajset avtorskih pol) sem smel razpravo izročiti tudi Muzeju revolucije v Celju in priložiti pismene izjave anketiran- cev med katerimi so bili: Igir Belič, Sveto- zar Coporda, Zoran Dobrave, Marica Frece, Milica Gabrovec, Rudi in Jožica Hribar, Alojz Jagrič, Anica Kočar, Milan Kožuh, Stane Kovač, Sergej Kraigher, Štefka in Vlado Močnik, Marica Rode, Pavla Potoč- nik, Cveta Praprotnik, Marija Seničar, Mira Svetina, Peter Stante, Štefka Stibler, in drugi. Takšni opisi, predvsem, če so zbrani v knjigi, predstavljajo teamsko delo. Sestav- Ijalec opisov se naj poslužuje v čim večji meri poleg spomina udeležencev še teda- njih pismenih poročil o OF in KP, v kohkor so na razpolago in seveda tudi okupatorje- vih arhivov. NT: Ali ste v teh nadaljevankah opisali vse kar je za Celje in najožjo okolico po- membno za 1941. leto? FF: Še zdaleč ne. Nekaterih frontnih in partijskih oporišč, skupin in posameznikov nisem vnesel. Prikazal sem le osnovno bazo, to je mestni odbor OF, okrožni partijski ko- mite in povsem na kratko delovanje Celjske čete. Več je o Celjski četi že napisal Lojze Požun po že zbranem gradivu drugih. Moje tokratno opisovanje ne predstavlja niti četr- tine tega, kar je delno že poznano, a je treba še preciznejše obdelati. To velja zlasti za delovanje OF v nekaterih večjih oporiščih fronte (železniška postaja, pošta, finančni urad, mizarstvo Vehovar, tovarna tehtnic bratov Rebek, v tovarni današnje Emajlir- ke, v Cinkarni itd.). V Celju se je odigrala vrsta pomembnih dogodkov, ki so bili pove zani z delovanjem ožjega političnega vod stva za Štajersko. Ljubljana ima opisano zgodovino NOB zj svoje področje v štirih knjigah »Ljubljana \ ilegali«. V tem obsežnem opisu dogodkov j( vnesenih več kot 1500 imen članov odporni škega gibanja in vendar poudarjajo zgodo vinarji, da bo treba še marsikaj dopolniti. V knjigi je okoli trideset pomembnih me dvojnih političnih delavcev razgrnilo delo vanje ilegale v boju z Italijani, Nemci, belo in plavogardisti ter ostalimi kvislingi. Prekc šestdeset predvojnih sodelavcev ilegale je opisalo posamezne podrobnosti. Za Maribor je zbrala.prof. Milica Vrstovi škova gradivo o medvojnem delovanju KP in OF v mestu in najbhžji okolici. V treh knjigah pod naslovom. »Kljub vsemu od pcr« so registrirana imena preko 2000 akti- vistov in borcev, ki so delovali - preminuli ali preživeli - v boju z okupatorjem. V opisih, o katerih teče beseda za celjski področje, pri čemer je treba upoštevati, ds še niso obdelani vsi kraji in dogodki \ 1942-42 letu, sem omenil preko 300 imen. NT: Kako je v tem pogledu (nadaljnjega opisovanja na našem področju? FF: Muzej revolucije dela v sporazumu : odborom bivših političnih aktivistom 1941-45 za celjsko-savinjsko okrožje na po živitvi razmer (opisovanja). Sedaj je zadolžei na nova moč za zbiranje in dopolnjevanje obstoječe dokumentacije, ki bi naj omogo čila sestaviti tekom dveh ali treh let gradivo za natis knjige o delovanju narodnoosvobo dilnega gibanja za področje današnjih občin Celje, Žalec, Mozirje, Slov. Konjice in za del občine Šentjur. Pri tem bi lahko veliko prispevali prežive- li politični aktivisti in borci.Muzej revoluci- je se zanima tudi za slikovno gradivo. Skoda bi bilo, če bi ostale slike padlih borcev in preminulih internirancev (ali po svobodi umrlih le v albumu domačih. Muzej origina- le po preslikanju dosledno vrača. Tudi slike, ki prikazujejo posameznike ali skupine pre- dvojnih članov Društva kmečkih fantov in deklet (ponekod pod imenom »Deteljica«), članov »Svobode« in »Vzajemnosti« zbira muzej za razstavo o kmečko-delavskem gi- banju in delovanju KP in OF na našem po- dročju. Vse to delovanje je lahko uspešno le ob izdatnejši podpori posameznikov ini družbenopolitičnih organizacij zlasti od; svetov ali odborov za ohranjevanje tradicij NOB pri krajevnih in občinskih konferen- cah SZDL. NT: Ali ste nameravali v teh opisovanjih iznesti ali podčrtati kakšne posebnosti? FF: Predočiti sem želel mlajši, današnji generaciji, napore, pogum in žrtve ljudi, ki so se združevali v odporniško gibanje. Lju- dem je treba še in še povedati kakšna nevar- nost je v nekaterih državah se porajajoči neofašizem. Nadalje sem želel prikazati de- lovanje in organizacijsko povezanost vod- stva političnega vrha z okrajnimi in krajev-i nimi centri osvobodilnega gibanja vse dOi zvez s posameznimi zaupniki OF, predvsem velik delež našega najborbenejšega, delav- skega sloja in kmetov, od bogatih do najrev- nejših. Poudaril bi še to, da bo treba o Tone tu Grčarju, sekretarju celjskega in kasneje' mariborskega partijskega okrožja, zbrati več gradiva. Sedanja obdelava nakazuje, da je bilo njegovo obsežno delovanje po osvo- boditvi slabo in pomanjkljivo ovrednoteno. Menim, da bi se moralo Celje slejkoprej od- dolžiti Tonetu Grčarju s primernim spomin- skim obeležjem. 7^1 21 - 31. maj 1979 NOVI TEDNIK - stran 19 ROKOMET MINERVA ZA II. ZVEZNO LIGO $0vmjska iz Žalca tretja, Celjani pred »karambolom« Rokometni dogodki so v zadnjem času vse bolj ra- zburljivi. Igralci celjskega ^era so se že pred nekaj koli Uiašli v težkem položaju na ^pu lestvice, od koder je pot žal bližja proti II. zvezni ligi, kot pa proti obstanku v prvi. Vse skupaj se je v tre- nutku postavilo na glavo in jii več brez osnove žalostna ugotovitev, da bomo po vsej verjetnosti v prihodnji se- zoni v Celju gledali vsaj po ligi kvalitetno slabši roko- met. i V zadnjih dveh kolih bo težko kaj rešiti, saj Celjani igrajo s Kolinsko Slovanom in niškim Železničarjem. Zlasti tekma s slednjim (tu bi Celjani morali dobiti toč- ko) je odločilna, zavedati pa se je treba, da so tudi »nišU- je« v težkem položaju in si ne smejo dovoliti »kiksa«. Tre- nutno so Celjani po porazu s Crveno Zvezdo v Beogradu predzadnji. Vse realnejši po- staja občutek, da so vse .bliž- je drugi zvezni ligi. Skoda, resnična in velika škoda! Zal prvenstvo ni bilo izgubljeno v zadnjih kolih, ampak že mnogo prej. Mnogo bo ob tem potrebnih razmišljaj, še več pa konkretnih delovnih akcij, saj navsezadnje ni vseeno po sedmih letih zapu- ščati najboljšo ligo ob dej- stvu, da so mladi rokometaši državni prvaki, za ekipo čla- nov pa nastopa več državnih reprezentantov. To bo težak udarec za kvaliteten celjski šport! Povsem drugače pa je v re- publiških ligah, kjer so že končali s tekmovanjem oz. sta na sporedu ostali samo še finalni tekmi med prvakom vzhodne in zahodne lige za naslov republiškega prvaka, katerega pot vodi v II. zvez- no hgo. V vzhodni ligi so po ogorčenem boju skozi vse prvenstvo v finišu zmagali igralci Minerve iz Griž in za tri točke prehiteli drugouvr- ščeni Šoštanj, ki je praktično vodil vso prvenstvo. V zad- njem kolu je Minerva doma ugnala Ormož z 41:30, Šo- štanj si je na domačem igri- šču privoščil za slovo poraz proti Brežicam (28:29), deve- to zaporedno zmago pa so za- beležili mladi Celjani in to na Ravnah proti Fužinarju s 23:22. Zmagala je torej Minerva, Šoštanj je drugi, Celjani še- sti. Minervo zdaj čakata naj- manj dve tekmi s prvakom zahodne skupine Lipo iz Aj- dovščine za končnega prva- ka Slovenije, ki se bo tudi uvrstil v II. zvezno ligo. V ženski ligi vzhod so zma- gale Velenjčanke, ki bodo za republiškega prvaka igrale dve tekmi s prvakom zaho- dne hge Preddvorom. Upaj- mo, da uspešno! Velenjčan- ke so v zadnjem kolu prema- gale Polano 32:12, Šmartno Brežice z 21:8, medtem ko je ekipa Savinjske v Žalcu pre- senetljivo izgubila z Lisco iz Sevnice 16:15. Velenje je prvo. Savinjska tretja (doslej njen največji uspeh!) in Šmartno peto (delna stagna- cija). Upajmo, da se bosta odlo- čilni tekmi za Minervo iz Griž in Velenjčanke uspeš- no končale, kar bo vsekakor pripomoglo k nadaljni po- pularizaciji in kvalitetni rasti dinamične rokometne igre na širšem celjskem ob- močju. TONE VRABL Igralci Minerve iz Griž so pred svojim doslej največjim uspehom, saj so zmagali v republiški vzhodni ligi, zdaj pa bodo odigrali najmanj dve srečanji za republiškega prvaka in uvrstitev v II. zvezno ligo s prvakom zahodne lige Lipo iz Ajdovščine. Prva odločilna tekma bo že v soboto, 2. junija ob 19. uri na igrišču v Grižah, povratna pa 10. junija v Ajdovščini. V primeru neodločenega rezultata v obeh tekmah bosta ekipi odigrali še tretjo tekmo na nevtralnem terenu. V Grižah se temeljito pripravljajo na to odločitev, saj ne želijo po nepotrebnem izgubiti edinstvene priložnosti. Pričakujejo pa tudi veliko pomoč navijačev. Na sliki (z leve proti desni): Hlačar (tehnični vodja), [Krajnc, Žagar, Kumerc, J. Jančič, Z. Jančič, trener Prašnikar, spredaj Hlastec, Močivnik, iVirant, Hriberšek, Pader, Voglar in Zaje. Srečno! Foto: TONE TAVCAR ATLETIKA OVOJNI ZMAGOVALCI Velika premoč Kladivarjevih atletov v finalu APS Letošnje pokalno prven- stvo SRS za člane in članice se je končalo na celjskih tleh z velikim zmagoslav- jem atletov in atletinj AD Kladivar. V olimpijskem sporedu so finalisti na tem tekmovanju marljivo zbira- li točke in si zasluženo pri- borili dva dragocena poka- la ter lovoriki - pokalnih prvakov SRS Ti moštveni zmagi so vse- kakor rezultat večletnega teamskega dela v društvu, ki skrbi s svojim trenerskim kadrom za veliko širino v ce- lotnem razsežnem atletskem programu, ki obsega pri mo- ških že nad 20, pri ženskah pa 16 disciplin. Vrhunskih storitev ob takšnem tekmo- vanju skorajda ni, ker so po- samezniki preveč vpreženi v večkratno nastopanje v šte- vilnih disciplinah. Svoje je prispevala tudi velika vroči- na, pa močan veter, ki ni bil zaveznik tekačem na sred- njih in dolgih progah. Le v ilustracijo velja podčrtati, da so atleti Kladivarja bili sko- rajda po osvojenih točkah za razred boljši od ostalih ekip, kar priča razlika 126 točk pred Gorico (Kladivar 400, Gorica, 274, 4. Velenje 184,5 točke!). Pri članicah je Kladi-, var zbral 302,5 točke, Mari- bor kot drugi 196, Velenjčan- ke so bile odlične pete s 50,5 točke. Tokrat so delili tudi kolajne pokalnim zmagoval- cem v posameznih discipli- nah. Tudi pri kolajnah so prevladovali Celjani. Tako so atleti zbrali 17 kolajn, od tega 7 zlatih, 6 srebrnih in 4 bronaste, atletinje pa 2 zlati, 6 srebrnih in 7 bronastih = skupaj 15. Zmagovalci pri at- letih pa so med Celjani bili - Rok Kopitar na 400 m ovire, Adi Vidmajer v metu kladi- va, Mičo Mijač v metu diska, Stanko Lisec v teku na 1500 in 5000 m, Edi Kolar v hoji na 20 km. Pri ženskah pa so bile zmagovalki - Aljana Ko- vač v metu kopja in Metoda Kastelic v metu diska. Ne glede na omenjene zmago- valce pa velja pohvaliti še vrsto drugih, ki so s svojimi uvrstitvami pripomogli uspehu Kladivarja kot Ido Bunderla, Danico Plajhner, Marjano Kopitar, Alenko Er- javec, Tanjo Poteko, Zlatko Marošo, Brigito Topole, Stane Branko, brata Prezlja, Darka Renerja, Jožeta in Francija Kopitarja, Vojka Arzenška, Darka Žičkarja, Borisa Copa, Franca Ribiča, Ivana Škofa, Mateja Jutrška, Andreja Planinska, Staneta Rozmana in še ostale mlade atlete in atletinje, ki so vsko- čili v člansko ekipo ter mar- ljivo pobirali dragocene točke. Popoln uspeh z zmago- slavjem atletov in atletinj Kladivarja potrjuje moč celj- ske atletike v moštvenih tek- movanjih, kjer se manifesti- ra vsa širina kraljice športov. K. JUG CELJANI DRŽA VNI PRVAKI IN REKORDERJI Najboljši celjski strelci so v Zagrebu nastopili na prven- stvu Jugoslavije z zračno puško serijske izdelave. Celjani so dosegli izjemen uspeh, saj so postali državni prvaki tako v ekipni kot v posamični konkurenci. V zmagovalni ekipi Celja so nastopili: Ervin Seršen (360), Marjan Dobovičnik (361),Tone Jager (366) in Jože Jeram (376 krogov od 400 možnih). Celjani so s seštevkom teh rezultatov za dva kroga izboljšali dosedanji jugoslovanski rekord za ekipe. Ta uspeh ie nedvomno izreden dosežek, še zlasti ob upoštevanju dej- stva, da celjski strelci nimajo zaprtega strelišča za zračno Puško. Celjska ekipa je bila daleč najstarejša, saj znaša njihova povprečna starost 39 let. Toda Celjani so z izredno borbenostjo in dolgoletnimi izkušnjami nadoknadili svoja Veteranska leta. Za svojo zmago so Celjani prejeli lep pokal Strelske zveze Jugoslavije. Med posamezniki je zablestel Celjan Jože Jeram, ki je streljal odlično in postal državni prvak. Dosegel je 376 krogov in s tem razultatom za dva l^roga izboljšal prejšnji jugoslovanski rekord. Izpolnila se je velika želja, da končno po toliko letih vloženega truda, 2iTiaga na tako velikem tekmovanju. Celjskim strelcem če- stitamo in se jim zahvaljujemo za njihovo požrtvovalno Amatersko delo. TONE JAGER Zmagovalna ekipa Savinja, ki je selekcija Laškega, Žalca in Celja. Levo stoji Zmago Sagadin, četrti (10) je kapetan ekipe Tomi Zakonjšek in deveti trener Miloš Sagadin. Foto: TONE TAVCAR KOŠARKA ZMAGA ZA SAVINJO Aleš Pipan ponovno v Celju, turnir v Podčetrtku v veliki, moderni telovadnici v Žalcu so se spoprijele štiri slo- venske selekcije pionirjev v ko- šarki za republiškega prvaka. Nastopile so selekcije Šiška - Bežigrad iz Ljubljane, Nova Go- rica, Maribor in selekcija La- škega, Žalca ter Celja, ki je na- stopala pod skupnim imenom Savinja. Ekipo sta vodila Miloš in Zmago Sagadin, sicer igralec in trener prve ekipe Libele Ce- lje, ki je v letošnjem tekmova- nju v II. zvezni ligi dosegla izje- men uspeh drugo mesto. Selekcija Savinja je dopoldne z veliko muko in težavami (ter tudi malce športne sreče) premagala Šiško - Bežigrad z 48:47, popol- dne v finalu proti Mariboru pa je šlo lažje (60:50) pa čeprav so bili domačini tudi večkrat v krizi. Gledali smo dobro košarko in lahko rečemo, da nas ni treba biti strah, kako bo s to športno pano- go tudi v bodoče pri nas. Za se- lekcijo Savinja so tokrat nastopi- li naslednji igralci, ki so postali prvaki za leto 79: Jani Cencelj, Robi Perko, San- di Durkovič, Tadej Zupančič, Boris Pfeifer, Matej Polutnik, Tomaž Zakonjšek (kapetan eki- pe), Andrej Durkovič, Aleksan- der Turk, Matjaž Ručigaj, Zoran Martič, Darko Polšak in Marjan Salamon. Vzdušje na tekmah je bilo izvrstno in mladi navijači bi lah- ko služili za vzorec starejšim, so- tovarišem na »ta pravih« tek- mah. In še dve vesti iz tabora košarkarjev Libele, katere vodi trener Zmago Sagadin: »Vsak dan treniramo in se med drugim pripravljamo za prvi me- dnarodni turnir, ki bo v začetku junija (9. ali 10.) v novi telovadni- ci v Podčetrtku. Med drugim pri- čakujemo tudi Madžare. Vesel sem, da se je v ekipo po enolet- nem nastopanju za našega edine- ga slovenskega ligaša vrnil Aleš Pipan ter zaigral tako, kot zna. Miloš Sagadin je bil na operaciji meniskusa v Beogradu, vendar bo v jeseni nastopal. Ekipa bo v bistvu ostala ista, morda se bomo za moža, dva okrepili. TONE VRABL TEDEN VARNOSTI V Sevnici je bilo v okviru praznovanja Tedna varnosti pod geslom »NIC NAS NE SME PRESENETITI« medobčinsko tekmovanje z malokalibrsko puško iz ležečega stava od 300 možnih. Nastopilo je 8 ekip in 32 posameznikov. Med eki- pami so zmagali in prejeli prehodni pokal strelci iz Laškega. Sledijo pa Brežice, Sevnica, Boštanj in drugi. Med posamez- niki je zmagal Vinko Lavrinc 259 krogov, sledijo: Roman Matek 254 (oba Laško), Anton Molan 250 - Brežice, Stanko Peklar - 248 - Laško, Krajnc Jože 246 - Sevnica itd. TONE JAGER NAKRAim SKOK PRED PETERNELOM Šahovski klub Savinjčan iz Šempetra je pripravil v počasti- tev Dneva mladosti šahovski pokalni brzoturnir, kjer je na- stopilo 16 šahistov. Zmagal je Skok iz Šempetra pred Peterne- lom (prav tako Šempeter). PORAZ ANDRAŽA V pokalni tekmi za celjsko ob- močje je republiški ligaš Savinj- ska iz Žalca v Andražu visoko premagal domačinke z 9:18. JOŽE GROBELNIK USPEH V LJUBLJANI Na prvi dirki za letošnje repu- bliško prvenstvo v kartingu so lep uspeh dosegli tudi celjski tekmovalci. Med mladinci je bil Aleš Pepel četrti, Matjaž Pečo- lar peti in Henrik Fonda osmi. Med člani do 100 cm je bil Alojz Prek deveti in Mohor Hrastnik šestnajsti. V kategori- ji do 125 ccm je bil prvi Karlo Bužan, Jakob Volf sedmi, Fran- ci Kralj šestnajsti in Peter Smo- lej dvajseti. LE REMI ŠMARTNEGA V nadaljevanju republiške no- gometne lige je Šmartno doma samo remiziralo z Litijo, konjiški Unior je doživel pravo katastrofo v Ptuju proti Dravi, tekma Želez- ničar Maribor - Kladivar Celje pa je bila preložena. Šmartno je dru- go, Kladivar četrti in Unior zad- nji ali šesti. Prihodnje kolo: Kla- divar - Drava (Ptuj), Železničar (Maribor) - Šmartno in Unior (Slov. Konjice) - Litija. NOV PORAZ RUDARJA Nogometaši velenjskega Ru- darja so ponovno doživeli poraz in sicer v Bugojnu proti Iskrni z 1:0. Na lestvici so dvanajsti in imajo samo točko več od pred- zadnje ekipe. To pa pomeni, da se kaj lahko znajdejo v republi- ški ligi. V prihodnjem kolu bo slovenski derbi v Velenju med Rudarjem in Mariborom. FRANC PEPERKO TRETJI V Lescah pri Bledu je bilo le- tošnje republiško prvenstvo v ja- dralnem letalstvu, kjer je nasto- pilo 23 tekmovalcev iz različnih slovenskih klubov. Vreme je bilo za polete odlično kot že dolgo ne. Celjani so se dobro odrezali. Franc Peperko je bil v skupni uvrstitvi tretji, Lilija šesti, Staro- vič sedmi. Poglajen sedemnajsti in Habjan devetnajsti. Najboljši uspeh so Celjani dosegli v zad- njih dveh disciplinah in si tako popravili končni vrstni red, ki so si ga nekoliko »zavozili« na startu. JOŽE KUZMA 20. Stran - NOVI TEDNIK Št. 21-31. maj IS ZA ZMAGO - GOBAN Na trgu jih še ni. V gozdu so. To so doka- zali tudi upokojenci, ki so se v okviru svoje- ga tedna pomerili tudi v nabiranju gob. Bilo jih je okoli štirideset. Sli so v gozdo- ve blizu Vojnika. In našli kar lepe komade. Najsrečnejšo roko in oko je imela Marica Agrež iz Trnovelj. Našla je 33 dkg težkega poletnega gobana. V tekmovanju je zmaga- la in dobila za nagrado tehtnico. Tudi drugi niso ostali praznih rok. Našli so še okoli osemnajst ajdovčkov in več dru- gih gob. Pot je bila torej uspešna. Upokojenci so odprli gobarsko sezono. MB OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE v počastitev Titovega rojstnega dne in dneva mladosti je Občinska gasilska zveza Celje izvedla, dne 26. maja občinsko tekmo- vanje pionirjev in mladincev. Na tekmova- nje, ki je bilo pri IV. osnovni šoli ob Dečko- vi cesti, je prišlo 29 desetin iz 13 gasilskih društev s svojimi mentorji. Tekmovali so v skupinah: pionirji A (od 7-10), pionirji B (od 11-14), mladinci in mla- dinke. Najštevilnejšo udeležbo sta imeli gasilski društvi Železarna Store in Šmartno v R. d. s po petimi desetinami, po tri desetine sta imeli društvi Lopata in Vojnik, po dve de- setini pa Ljubečna, Ostrožno, Prožinska vas in Teharje. Po množičnosti je letošnje tekmovanje preseglo lanskoletno, po tekmovalnih re- zultatih pa je bilo nekohko slabše. Tako nekatere sicer odlične desetine ne bodo mogle tekmovanje v regiji nadeiljevati, ker niso dosegle določene norme v posameznih disciplinah. Rezultati tekmovanja: Pionirji A: 1. Železarna Store, 2. Vojnik I., 3. Ostrožno. Pionirji A (mešano): Železarna Store. Pionirji B: 1. Prožinska vas, 2. Ostrožno, 3. Socka. Pionirke B: 1. Šmartno, 2. Železarna Sto- re, 3. Lopata. Mladinci: 1. Prožinska vas, 2. Železarna Store, 3. Ljubečna. Mladinke: 1. Železarna Store. Za vsa prva mesta so prejeh desetarji po- kale, ostahm udeležencem pa so podelili pismena priznanja. fm LIKOVNA KOLONIJA V ŠENTJURJU Tradicionalna mladinska likovna koloni- ja dobiva iz leta v leto večji obseg. Letos se je kolonije udeležilo šestdeset najboljših učencev-hkovnikov iz tridesetih šol v naši republiki, ki so risali na temo »ukradeni otroci«. Pet najboljših likovnih izdelkov so nagradili z enakovrednimi nagradami. Občinska konferenca ZB NOV Šentjur je iniciatorju in organizatorju te kolonije, sli- karju Goceju Kalajdjiskemu, kot prvemu namenila plaketo »Leona Dobrotinška«. Vseh šestdeset udeležencev kolonije je z mentorji vred obiskalo tudi Resevno, kjer so se pri spomeniku Cvetke Jerinove in Dušana Laha seznanili z zadnjo borbo II. bataljona Kozjanskega odreda. E. RECNIK ALPINISTIČNI KOTIČEK NOVA SMER IN TEČAJ Nevarnost plazov je skoraj mimo v gorah so se plazovi une- sli, nevarnost je še v stenah, kjer na grebenih visijo snež- ne strehe. Beležimo že tudi prve ponovitve in celo nove smeri v Julijcih in Savinj- skih. 20. maja sta plezala Raz Strelčeve peči Celjana Meh Meta in Culk Mišo (SAO) - ocena smeri IV+. 23. maja so plezali Pepev- nik Aco (AO Celje) in Bistr- čana Korent in Pečovnik Ci- covo varianto Igličeve smeri - ocena IV+ Al. 26. maja so ponovili Igličevo smer v Ma- U Rinki Horjak Frenk (AO Celje) in Romih (SI. Bistrica) - ocena IV+. Isti dan sta se celjska ple- zalca Lesjak Ivan in Povše Brane lotila enega velikih starih problemov v severni steni Planjave. V 10 urah sta v klasičnem plezanju zarisa- la novo »direktno« smer de- sno od Gradišnikove. Smer poteka po navpičnih počeh in ploščah v vpadnici Glave Planjave. V kombinaciji z Glavo bo to ena najtežjih in najlepših smeri v Savinjskih Alpah. Novo smer sta oceni- la s V.-V+ in jo je možno plezati pretežno prosto brez uporabe posebnih tehničnih pripomočkov. V nedeljo je nekaj tečajni- kov AO Celje pristoi ilo na Turško goro in Rinke po Turškem žlebu. Od petka do nedelje je izvedla postaja GRS Celje obnovitveni tečaj in vaje na Okrešlju. Za zaključek je 15 reševalcev iz Celja, Šoštanja in Sočave z reševalno opre- mo opravilo prečenje Mrzle gore od Hudega praska na Savinjsko sedlo. V kratkem bo še »lavinski dan« za iska- nje ponesrečenca v plazu, kjer bo poleg reševalcev so- deloval tudi štirinožni detek- tor - lavinski pes, ki je kljub novim tehničnim sredstvom še vedno nenadomestljiv. Opozorilo: Nevarnost pla- zov je minimalna; izogibaj- mo se vzponom v vpadnici snežnih opasti. Na vsak vzpon vzemimo brezpogojno celotno zimsko opremo in tudi vrv. Vsi pristopi so še v snegu in mestoma polede- neli. CIC Nova »direktna smer« v severni steni Planjave. Višina smeri 600 m. 70 LET PD TRNAVA Pred dnevi je Prosvetno društvo Trnava praznovalo 70-letnico obstoja. To je lep jubilej, ki potrjuje živahno društveno dejavnost. V okviru društva delujejo danes recitatorska sku- pina, knjižnica, ansambel Vokali in moški pevski zbor. Za svoj praznik so pripravili več kulturnih prireditev in sicer so povabili dramsko skupino PD Svoboda Polzela, ki je nastopila z igro Metež, koncert je imel New Swing Quartet z Otom Pestnerjem, na zaključni prireditvi pa je poleg domačega pevskega zbora nastopil še pevski zbor iz Braslovč in humorist Vinko Simek. Ob tej priložnosti so podelili tudi vrsto priznanj najzaslužnejšim članom. (Na sliki moški pevski zbor iz Trnave, ki ga vodi Jože Skorjanc.) T. TAVCER SREČANJE UPOKOJENCEV V Industriji keramičnih in opečnih izdelkov »Ljubečna« so konec tedna povabili bivše sodelavce na prijetno srečanje. Udeležilo se ga je sedemdeset povabljenih upokojenih sodelavcev. Po ogledu proizvodnih prostorov so nadaljevali srečanje še v novi jedilnici. Ob kulturnem programu, ki so jim ga pripravili učenci šole v Ljubečni, so prijetno pokramljali z vodstvom delovne organizacije in predstavniki družbenopolitičnih orga- nizacij. Vsem so izročili tudi darilne bone. Ob koncu so vsi izrazili željo, da se to tradicionalno srečanje ponovi še večkrat. M. BRECL tokrat oblačila za naše malčke, ki se daj po mili volji lahko naužijejo sonca toplih dni. Zato je potrebno da niso preol no oblečeni. V Veleblagovnici T na ot ikem oddelku smo izbrali naslednja obis la za poletne dni: Dekliško obleko za 3 leta za 198 din Modro-beio obleko za 4 leta za 31 din Otroške halje za kopanje po 300 din in otroške kape po 84 din Ob koncu naj vas opozorimo še na velikCfl izbiro majic, spodnjega perila, baby kotu* pletov (dolgih in kratkih), hlače (kratke ill dolge) ter krila in bluzice. I i> št. 21 - 31. maj 1979 NOVI TEDNIK - stran 23 KRONIKA PROM. NESREGE DODATNA INFORMACIJA v eni izmed prejšnjih številk Novega tednika smo poročali o nesreči, ki se je zgodila v dvigalu stanovanjske hiše v ulici »Bratov Vošnjakov« št. 5 v Celju in to družini Alberta Korošca. Tisto poročilo dopolnjujemo z dodat- no informacijo, ki smo jo dobili pred dnevi iz pisarne UJV Celje. Poročajo: »Pri nadaljnjem razi- skovanju nesreče, ki se je zgodila 16. maja v dvigalu stanovanjske stolpnice št. 5 v ulici »Bratov Vošnjakov« v Celju je bilo ugo- tovljeno, da se je mali Boštjan iz otroške nagajivosti, značilne za otroke njegove starosti, vrgel na tla dvigala. Ob tem mu je malo ročico nesrečno potegnilo med prag dvigala in steno odprtine dvigala. Boštjanov oče je v tre- nutku, ko je opazil, kaj se je pri- petilo, vklopil stikalo za »stop«, s čimer je preprečil, da niso posle- dice nesreče še hujše.« MOPEDIST V AVTO Po lokalni cesti v Šoštanju se je peljal z neregistriranim mope- dom Martin Jevšnik iz Raven nad Šoštanjem, ki je zaradi ne- primerne hitrosti zapeljal na levo stran cestišča in trčil v nasproti vozeči avtomobil. Jevšnik se je ob tem hudo telesno poškodoval. S TRAKTORJEM V PREPAD V soboto proti večeru (okoli 18. ure) je prišlo do nesreče s smrtnim izzidom na Dobrovljah 33, kjer je Milan Dežnikar iz Stopnika 13 popravljal traktor svojemu očetu. Ko je traktor vžgal in se je hotel odpeljati iz- pod kozolca, se je traktor obrnil za 90°, nato pa začel drseti po strmini, kjer se je po 50 metrih prevrnil in pod sabo pokopal voznika, ki je bil na kraju nesreče mrtev. Traktor se je kotalil še 70 metrov in se ustavil popolnoma razbit. Materialna škoda je 50.000 din. V PRAVILNO PARKIRAN AVTO Jakop Ceč iz Jagnjenice pri Radečah se je pripeljal po regio- nalni cesti v svojem kraju in zara- di nepazljivosti trčil v pravilno parkiran in osvetljen avtomobil ob vozišču. Ceč se je pri tem huje poškodoval, škode pa je za 2000 din. DRZNO PREHITEVANJE Voznica osebnega avtomobila Fanika Šimenc iz Poljan 17 pri Rečici ob Savinji je peljala skozi Solčavo in začela prehitevati osebni avtomobil, katerega voz- nik je močno zaviral, da ni prišlo do trčenja. Simencova je zapelja- la na desno stran, zadela v ob- cestno ograjo, od koder jo je od- bilo na levo v skalo, kjer je obsta- la na desnem boku. Pri tem se je hudo poškodovala, škode pa je za 30 tisoč din. PET POŠKODOVANIH Milan Gombač je v Grajski va- si na cesti Ljubljana-Celje zape- ljal desno, trčil v betonski pro- pust, zapeljal na travnik in se ustavil, ko je trčil drugič in to v drevo. Voznik in štirje sopotniki so bili ob tem huje telesno po- škodovani in prepeljani na zdravljenje v celjsko bolnico, kjer dobro okrevajo. Škode je za 40 tisoč din. PROMETNE NESREČE MRTVA KOLESARKA Do težje prometne nesreče je prišlo na magistralni cesti med Laškim in Celjem na Cesti v Laško. Voznik oseb- nega avtomobila Anton Aj- nik iz Velenja je peljal iz La- škega proti Celju ter je začel v bližini stanovanjske hiše št. 24 prehitevati pred njim vozeči tovorni avtomobil. Ko je le-ta prehiteval tovornjak je začel prehitevati tudi Jože Kramžar iz Pleterij v krški občini ne da bi se prepričal, da prehiteva tudi Ajnik. Kramžar je pri tem trčil v Aj- nika, nato pa ga je odbilo na zeleni pas po katerem je vo- zil vse do stranske ceste, po kateri je pripeljala kolesarka Zdenka Cerovšek, stara 48 let. Kramžar jo je zbil tako močno, da je umrla na kraju nesreče. Pri tem je bila lažje poškodovana sopotnica v Kramžarjevem avtomobilu. Materialne škode je za 40 ti- soč din. PREHITRO Z MOTORJEM V naselju Harje pri La- škem je prišlo do prometne nesreče zaradi neprimerne hitrosti z motorjem glede na stanje ceste. Motorist Srečko Zapušek iz Velikih Grahovš je peljal iz Vrha proti La- škem, ko ga je zaradi preveli- ke hitrosti v levem nepregle- dnem ovinku zaneslo na rob ceste, od tam pa se je prevr- nil na travnik ter se težko poškodoval. Škode je za 1000 din. OTROK PRED AVTO Pri odcepu Kraigherjeve ceste v Velenju je nenadoma skočil pred osebni avtomo- bil, ki ga je vozil Fridhelm Krucken iz Velenja, petletni U. T. Ob nenadnem prečka- nju ceste je bil otrok, ki ga je zbil voznik osebnega avto- mobila, težje poškodovan. NESREČA S TRAKTORJEM Iz Ponikve proti Pirešici je peljal traktorist Milan Re- dnak iz Podkraja. Na moč- nem vzponu ga je zaradi ne- pravilne vožnje začelo zana- šati in je zapeljal levo ter se prevrnil in kotalil približno 25 metrov, kjer je traktor ob- stal na kolesih, pod traktor- jem pa težko poškodovan Rednak. Materialna škoda 10 tisoč din. NEPRAVILNA HOJA PEŠCA Po regionalni cesti v nase- lju Paka med Velenjem in Slovenj Gradcem se je peljal z avtobusom Martin Podpe- čan iz Creškove pri Strmecu. V naselju je začel prehitevati traktor s prikolico, pri tem pa je opazil, da je pred njim na levi strani pešec Marjan Mohorič iz Pake. Tega je ne- nadoma zaneslo in je z roko udaril po avtobusu, od koder ga odbilo na travnik in je tam obležal s težjimi poškod- bami. ČRNA KRONIKA ZGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE Rdeči petelin je tokrat za- gorel na gospodarskem po- slopju Alojza Brezovnika v Smartnem ob Dreti 65. Zago- relo je na zgornjem delu go- spodarskega poslopja in to zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Požar se je tako razširil, da je celotno poslopje z vsem, kar je bilo v njem, zgorelo. Materialna škoda je 166.400 din. POŽAR V OBREŽJU Zagorelo je na gospodarskem poslopju Ljudmile Klenovšek v Obrežju pri Zidanem mostu. Go- spodarsko poslopje je zgorelo, z njim vred pa tudi razne poljščine in kmetijska mehanizacija. Ško- de je za 30 tisoč din, vzrok za požar pa še raziskujejo. OTROŠKA IGRA Z VŽIGALICAMI Rdeči petelin je pokazal svojo moč na gospodarskem poslopju Daniela Mimika v Leskovcu 9 pri Celju. Zgorelo je vse, škode pa je za 200 tisoč din. Vzrok: otro- ška igra z vžigalicami. ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU PO SINGAPURU IN INDONEZIJI (6) CENJENA TKANINA BATI K PIŠE: JANEZ VEDENIK V prejšnjem nadaljevanju smo zapisali nekaj besed o trgovini in trgovcih v Singa- puru. Do konca presenečen sem bil, ko je prijateljica ugotovila, da je v hotelu po- zabila denar, trgovec pa je takoj organiziral taksi in po- skrbel, da je ženska lahko kupila zaželjeno stvar. Taksi je plačal trgovec. Spet verjet- no računica, ki se mu izpla- ča. Drugo še večje, pravza- prav zares prijetno presene- čenje. V neki trgovini je lah- ko vsakdo plačeval tudi v na- ših dinarjih. Priznati moram, da je bila menjava več kot ugodna. Za singapurski do- lar si dobil deset dinarjev. Nehote sem se spomnil me- njave v sosednji Avstriji, ka- mor hodi toliko naših ljudi po riž in druge stvari. O me- njavi ni, da bi človek govoril. Šolanje je v Singapuru brezplačno. Otroci dobijo vse potrebne šolske potreb- ščine in staršem za te stvari ni treba skrbeti. Osnovna šo- la traja šest let In je v štirih jezikih: kitajščini, anglešči- ni, malajščini ter južni indij- ščini. Potem lahko nadalju- jejo učenci šolanje v srednji šoli. Ta stane mesečno dva- najst singapurskih dolarjev, s tem da potem dobijo dijaki za ta denar vse stvari za šola- nje. Po srednji šoli sledi dvo- letni koledž in potem univer- za, ki pa je izredno draga in si lahko študij na njej le red- kokdo privošči. Sicer pa pra- vijo domačini, da se niti ne izplača toliko let hoditi v šo- lo. Bolje je odpreti kakšno obrt ali trgovino in če se člo- vek znajde, če je delaven, po- tem sledi tudi lepo takore- koč brezskrbno življenje. Tr- govcem v Singapuru se zares ni treba česa bati. Dela imajo kar dovolj. Že podatek, da hodijo v Singapur kupovati svoje izdelke na primer Ja- ponci, dovolj pove. V Singa- puru so namreč njihovi iz- delki cenejši kot doma, kjer so v ceni prišteti tudi mnogi davki. Zanimiv je bil ogled tovar- ne batika. Batik je po vsem svetu izredno cenjen. Se zla- sti med predstavnicami než- nejšega spola. To je tkanina, ki jo na poseben način posli- kajo in potiskajo z voskom. Modeli z vzorci so iz voska in ko potem vzorce nanašajo na tkanino, se barva na mesta, kjer je vosek ne prime. V glavnem gre še za prava roč- na dela, v Indoneziji še bolj kot v Singapuru, in zato ima batik še večjo ceno. Ko smo prišli v tovarno, smo najprej mislili, da smo zgrešili, saj sama zgradba sploh ne spo- minja na kakšne industrij- ske objekte. Kot sodoben stanovanjski blok je. Vse- povsod okrog tovarn v Sin- gapuru pa so vsi ostali objek- ti: stanovanja, trgovine, otro- ški vrtci, kulturne usta- nove ... Vsaj Singapurce ta- ko kakšne omejitve vožnje z avtomobili ne bi kdo ve kako prizadeli. To ni kakšen stanovanjski blok, pač pa singapurska tovarna batika. Spodaj vidiij prostore, kjer imajo delavci svojo menzo. Okrog tovarne pa vse: stanovanja, vr^ trgovine... Nič čudnega, ko pa so znali poskrbeti tudi za čisto ozračje. j DAVEK NA SAMSKI STAN Triletna Iris Piter iz Kolna (Nemčija), že od svojega pr- vega leta dobiva davčno kar- to, po kateri jo finančni urad obvezuje plačati davek. Nje- na mama si je sicer zbrusila že vse pete, da bi birokratom dopovedala, kak nesmisel počnejo. Iris je celo v prvem razredu davkoplačevalcev, ker je samska, samce pa v Nemčiji davčni vijak še po- sebej privije. Tako mora Iris (preko posrednikov-staršev) plačati višji davek, ker je samska in ker še nima otrok. Seveda Iris nima nobene lastnine, razen triciklja. Toliko v tolažbo vsem, ki imajo težave s financarji. LJUBEZENSKI SEMAFOR Ce naj bi ženska v bodoče vedela, kdaj se lahko preda ljubezni brez vsake bojazni, da bi zanosila, bo lahko ku- pila poseben modrček, v ka- terega je vgrajen droben sen- zor, ki meri telesno tempera- turo. Ta senzor je povezan z rdečo-zeleno mini žarnico, ki bo posvetila zeleno, če je lju- bezen možna brez posledic in rdeče, če je nevarnost za- nositve. Napravo si je izmislil (ka- ko nenavadno) škotski pro- fesor medicine dr. Hugh Simpson. Ta semafor za zakonsko (in tudi nezakonsko) posteljo bo seved? viden tudi za moške- ga. Mož, ki se bo znašel na tem zakonskem križišču, bo pri zeleni moral pognati mo- tor v tek... HUMOR - Očka! Ali so te rože chrysantehme ali astre? - Menda so chrysan- tehme! - In kako se piše ta be- seda? - Hm, morda so pa le astre... Dve stari devici gleda- ta, kako petelin preganja kuro, toda pri begu jo po- vozi avto. Pa pravi ena drugi: - Vidiš, raje je umrla. Kuharica, ki je že pripa- dala družini, je odpoveda- la, ker se želi poročiti. Hišna gospa jo je skuša- la pregovoriti: - Ali mislite, da vam bo potem lepše? - Lepše ne, toda pogo- steje, odvrne kuharica. Nekdo sedi na strani- šču in poje: ~ Vse je minljivo, vse gre mimo... Nekdo pred vrati: - Najbrž ne sedite prav na deski?! - Zakaj mi ne prišiješ gumbov na hlačnem raz- porku?, reče mož ženi. - Kjer leži mrlič, tam je treba tudi zračiti, - odvr- ne žena. ZAKAJ DOLGO ŽIVLJENJE? - Doktor. Rad bi doča- kal sto let. - Kadite? - Ne, ne kadim. - Pijete? - Ne, sem abstinent. - In kako je kaj z ljube- zenskim življenjem? - Kaj mislite o meni, doktor? - Mislim si, zakaj bi sploh radi živeli sto let. TEŽAVE VELIKEGA »MALČKA* Dvaindvajsetletni Konstantin, tehnični risar iz Hamburf; je najvišji moški v Nemški zvezni republiki. Od pet do t mena meri dva metra in 22 centimetrov. Možak ima s svojo dolgostjo same težave. Vsaka vrata i mu prenizka in se more globoko skloniti. V avtobusu ste upognjen, avtomobilu je moral sedež za seboj enostavn dati odstraniti, v telefonsko celico se komaj stlači. Kadar i kopa, se namaka v dveh delih, najprej sede do pasu, pote: pa leže v kad in moli dolge noge iz kadi čez polovico kopa niče. Ker se mu srce noče prilagoditi, si je izbralo prikupn toda komaj meter in 45 centimetrov veliko izvoljenko. Ko poljubi, se mora skoniti, kot bi poljubljal otroka, ali pa mol ona stopiti na stol, pa je še takrat premajhna. Da bi bila mera polna, se Konstantin piše Klein, kJ prevedeno v slovenščino pomeni »majhen«. Mladost je norost, skače čez potok, tam kjer je most! 21 NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec - Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni in odgovorni urednik: Milan Seničar, tehnični urednik Franjo Bogadi - Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Brane Stamejčič (odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana - Rokopisov ne vračamo -Cena poš. štev. 5din - Celol. naročnina 230 din, polletna 115 din. Za inoz. je cena dvojna. Stev. žiro rač.: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.