287 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) njegovi namembnosti in estetskih vrednotah, o vsem, kar nam niti na misel ne pride, ko se zve~er udobno namestimo v svojo posteljo in utrujeno zdrknemo v spanec. Seveda pa ne moremo mimo spremne besede, v kateri nam dr. Andrej Studen pribli‘a kulturo spanja na Slovenskem v 19. in 20. stoletju. V njej se osredoto~i predvsem na socialno neenakost razmer, v kateri so spali Slovenci v preteklosti. Zaradi tega je ta knjiga za nas {e toliko bolj privla~na. Maja Gomba~ Peter Schubert, Piava 1918 : Zadnja bitka avstro-ogrske monarhije. Prev. Tone Per~i~. Celovec, Ljubljana, Dunaj : Mohorjeva, 2001. 163 strani. Mohorjeva dru‘ba iz Celovca je v zadnjih letih predstavila vrsto del, ki se ukvarjajo z zgodovino 1. svetovne vojne. Pred nekaj meseci so tako poleg druge, dopolnjene izdaje Plavega kri‘a, hi{nega avtorja Vasje Klavore, predstavili dopolnjeni prevod dela avstrijskega zalo‘nika in publicista Petra Schuberta, Piava 1918. Knjiga opisuje boje med avstroogrskimi in zavezni{kimi ~etami, ki so na Piavi potekali v zadnjem letu vojne. V uvodnem poglavju avtor opi{e 12. so{ko bitko, ki je prinesla nepri~akovano katastrofo italijanske armade in njen umik za reko Piavo. Osrednji del knjige je namenjen popisu zadnje avstrijske ofenzive, ki se je za~ela junija 1918. Po za~etnih uspehih – avstroogrske ~ete so na zahodnem bregu Piave vzpostavile nekaj mosti{~ – je bilo poveljstvo prisiljeno ukazati umik na izhodi{~ne polo‘aje. Napad, ki naj bi izlo~il Italijo iz vojne, se je tako pridru‘il drugim grandioznim avstrijskim ofenzivam, ki so se praviloma kon~evale z neuspehi in velikimi izgubami ljudi ter materiala. Vsega tega si monarhija sredi leta 1918, ko je iz~rpala svoje zadnje rezerve vojakov, hrane in opreme, {e zdale~ ni mogla privo{~iti. Po neuspelem napadu so avstroogrski poveljniki v naslednjih mesecih lahko le {e spremljali krepitev italijanskih, francoskih in britanskih ~et na drugem bregu reke in upali, da bodo lahko odbili neizogibni napad. Zasedena Bene~ija je bila namre~ pomemben adut, ki bi ga diplomacija lahko izigrala v prihajajo~ih mirovnih pogajanjih. Tudi zato so bili Italijani odlo~eni, da v protinapadu porazijo nasprotnika in mu odvzamejo zadnje upanje za dostojen mir. ^etrto poglavje opisuje prav oktobrsko zavezni{ko ofenzivo ~ez reko in dokon~ni zlom avstrijskih ~et. Sestradane in razcapane enote, ki jim je primanjkovalo tudi opreme in oboro‘itve in ki so iz zaledja dobivale novice o razpadanju dr‘ave, so se premo~nim napadalcem upirale le v za~etku, pozneje pa se je nameravani umik za Tilment spremenil v razpad armade in veliki triumf zaveznikov. Zadnje poglavje je bolj turisti~ne narave, saj opisuje vrsto poti po boji{~ih na Piavi. Na koncu knjige so {e seznam literature in virov ter krajevno in imensko kazalo. Schubertovo zgodovino bojev na Piavi bi lahko uvrstili v voja{kozgodovinski ‘anr, ki mu v angle{~ini re~emo battle piece. Gre za pripoved, ki se osredoto~a na opis premikov in spopadov enot; te se po boji{~u gibljejo kot po veliki {ahovnici, ne da bi bralec izvedel, kako so to storile in kaj so pri tem po~eli vojaki, bolni~arji, tovorne ‘ivali ali civilisti, ki so bili v bli‘ini. Ob branju se vojna zdi nekako ne‘ivljenjska, ~ista in elegantna. Toda vse od knjige angle{kega zgodovinarja Johna Keegana The Face of Battle vemo, da je mogo~e bitko prikazati tudi druga~e, tako reko~ iz jarka, {tabnega {otora ali zaledne ‘elezni{ke postaje. Nova voja{ka zgodovina je prinesla inovativen, bolj totalen pogled na boji{~e in zdi se, da je ta bli‘e resnici. Podoba vojne, ki jo ponuja, je namre~ ‘iva, umazana in krvava – skratka trirazse‘na. Povezana je z ranami, znojem, utrujenostjo in seveda z ubijanjem. Od objave zadnje knjige angle{ke zgodovinarke Joanne Bourke (An Intimate History of Killing, 1999) ima v novi voja{ki zgodovini svoje mesto celo u‘itek pri bojevanju in ubijanju. V knjigi Piava 1918 vsega tega ni, te‘ijo jo prav vse slabosti tradicionalnega voja{kega zgodovino- pisja. V njej najdemo le malo informacij o tako pomembnih stvareh, kot so oskrba enot, njihovo {tevil~no stanje, njihova oprema ali fizi~na pripravljenost sestradanih vojakov. Skopo so predstavljeni motivi za posamezne operacije in njihovo na~rtovanje, le malo izvemo o na~inih bojevanja. Prav tako pogre{amo natan~nej{o predstavitev nasprotnika, torej zlasti italijanskih pa tudi francoskih in britanskih enot. Seveda mrtvih in ranjenih v tak{nem opisu prav tako ni. 288 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Vse to ne pomeni, da pristop, ki ga je izbral Peter Schubert, nima svojih dobrih strani. Tradicionalno voja{ko zgodovinopisje gotovo {e ima svoj smisel in publiko. Le-to bo gotovo navdu{ila teko~a in jasna pripoved, bogato slikovno gradivo ter {tevilni zemljevidi (‘al se je pri enem zataknilo in tako na njem namesto ^edada najdemo edad, namesto So~e pa So¸o). Mnogi se bodo odpravili na ogled prizori{~ in si pri tem pomagali s Schubertovimi itinerarji. Zahtevnej{i bralci bodo seveda pogre{ali opombe in ob{irnej{i seznam literature. Slednji, ‘al, ne vsebuje {tevilnih odli~nih novej{ih del o prvi svetovni vojni, ki so iz{la v angle{~ini. Poleg tega so podatki o marsikaterem delu pomanjkljivi, prevajalec pa je pozabil prevesti oznako o.J., ki pomeni brez leta (ohne Jahr). V celoti lahko torej zapi{emo, da je knjiga Petra Schuberta primerna za nezahtevne, ljubiteljske bralce, sicer pa le kot prva informacija in korekten dogodkovni pregled. Rok Stergar Kärntner Landesgeschichte und Archivwissenschaft : Festschrift für Alfred Ogris zum 60. Geburtstag. Klagenfurt : Geschichtsverein für Kärnten, 2001. 750 strani. (Archiv für vaterländische Geschichte und Topographie ; 84). Alfredu Ogrisu, ki ga je v uvodnem prispevku urednik zbornika Wilhelm Wadl predstavil kot vsestransko osebnost: arhivista, zgodovinarja, univerzitetnega u~itelja, redaktorja, upravnega uradnika in kulturnega mened‘erja, je ob njegovi 60 letnici posvetilo Koro{ko zgodovinsko dru{tvo zajeten zbornik s prispevki 50 avtorjev. Jubilant je pre‘ivel mladost v Borovljah, kamor se je mati, potem ko je o~e leta 1944 padel na fronti v Belgiji, preselila z Dunaja zopet v svoj doma~i kraj. Po kon~anem u~itelji{~u v Celovcu (usposobil se je za dvojezi~ni pouk na osnovnih {olah), je leta 1963 vpisal zgodovino in germanistiko na Dunajski univerzi ter nato leta 1967 promoviral za doktorja zgodovine. Tu se je tudi habilitiral in pri tem posebej izpostavil de‘elno zgodovino kot pomemben del avstrijske zgodovine. Potem ko se je zaposlil v Koro{kem de‘elnem arhivu v Celovcu in se usposabljal na In{titutu za avstrijsko zgodovinopisje na Dunaju, je leta 1981 postal njegov direktor (in bil na tem mestu celih dvajset let). Ob strokovnem delu si je zastavil kot glavni cilj postavitev sodobne zgradbe za de‘elni arhiv, kar mu je po dolgoletnih prizade- vanjih tudi uspelo. Sicer pa so ga mo~no zaposlovala avstrijsko-jugoslovanska arhivska pogajanja. Pri nastajanju koro{kega de‘elnega arhivskega zakona (sprejetega leta 1997), sploh prvega arhivskega zako- na v Avstriji, je bil prav tako v veliko strokovno oporo. V vsem ~asu je bil Ogris zelo dejaven v koro{kem kulturnem ‘ivljenju. Razen tega ga je de‘elna vlada pritegnila kot eksperta pri vpra{anjih povezanih s slovensko manj{ino na Koro{kem, med drugim pri dolo~anju uradnih dvojezi~nih krajevnih imen ter glede dvojezi~nega {olstva; pri tem se ~esto ni strinjal s slovenskimi uradnimi stali{~i. Ogrisovo znanstveno delo je povezano s Koro{ko, predvsem z zgodovino mest, krajevnih imen, medetni~nih odnosov ter sodobno zgodovino. Zbornik, posve~en jubilantu, vsebuje predvsem prispevke iz koro{ke de‘elne zgodovine. Paul Gleirscher obravnava obrambne naprave na Gosposvetskem gri~u ter vpra{anje lokalizacije in zna~aja Noreje. Pri tem se nagiba za lokalizacijo v spodnji Koro{ki. Herwig Wolfram razpravlja o domovini “transalpskih Keltov”, od koder so pri{li v Italijo in kamor so se kasneje vrnili. Problem povezuje z najstarej{o etnogenezo znotraj Alp. Heinz Dieter Pohl analizira gorska imena v koro{kem delu Karnijskih Alp. Prispevek Ferdinanda Oplla prikazuje odnos koro{kih spanheimskih vojvod in dr‘ave v 12. stoletju (1122-1190). Wilhelm Neumann polemizira z mnenji Karla Dinklageja in Heinza Dopscha glede urbanisti~nega razvoja Beljaka v 13. stoletju. Reinhard Härtel obravnava, kako je patriarh Bertold iz Ogleja v praksi izvajal oblast. Patriarh ni le prenesel sede‘a cerkvenega obmo~ja iz Ogleja v Videm (Udine), bil je tudi zadnji patriarh, ki se je dodatno anga‘iral na slovenskem obmo~ju. Heinz Dopsch obravnava vlogo koro{kih palatinskih grofov in s tem v zvezi ~as nastanka vojvodskega stola. Winfried Stelzer poro~a o najdbi treh listov “Koro{ke kronike”, ki jih je lastnoro~no napisal vetrinjski opat Janez in ki so jih pogre{ali od 18. stoletja dalje. Najdba je pomembno obogatila vedenje o nastanku kronike in na~inu dela njenega avtorja. Karl Heinz Burmeister prikazuje dejavnost grofa Štefana I. Montfort-Bregenz-Pfannberga, ki je umrl leta 1437 in se spra{uje, ali je bil dejansko koro{ki de‘elni glavar. Gospodje Lichtenstein-Murau so dominirali v zgornji dolini Mure.