Zahodno - evropska unija ter Churchill in Anglija GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, petek 28. decembra 1951 Cena 20 I Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. Naš odg pristranski. Vendar pa iti kot Slovenci le imeli neke pravice. Ali tudi na vašo žalost ZVU tega do danes ni storila in ne zato, ker smo mi nekdaj vodili takšno ali pa drugačno politico, anipak zato, ker je njem današnja politika, kot je bilo vedno, politika favoriziranja italijanskih iredentističnih krogov. Vsled takšne politike so tudi italijanske indipenden-tistične skupine izločene od oblasti kljub temu, da te skupine nimajo v tem vprašanju z nami nič skupnega. Vidite, tako _ stojijo stvari. Zato je odveč demagcško zvračati na nas odgovornost za politiko ZVU, kot da bi mi njej diktirati politiko. Kar se pa tiče ažrtev stotin primorskih mladenk in mladeničev» pa vedite, da so to žrtve okupatorja in belogardističnih izdajalcev. Brez bcrbe in žrtev pa ni svobode. Vemo, dfi vas Pri teh očitkih vodi tiho domotožje po stari Jugoslaviji. Ici se pa ne bo nikoli več vrnila. Po vašem bi te mladenke in mladinci morali umirati za Hitlerja in Mussolinija po raznih fašističnih frontah, da bi se lahko vrnila stara Jugoslavija. Na prvi pogled se zdi ta primer absurden, ali tako bi se logično zgodilo da ni bilo narodnoosvobodilnega boja. In končno nam gospodje iz vodstva. S DZ govorijo o zločinih. Res je, o zločinih bi lahko govorili brezkončno. Cele knjige sp že pisane o tem. Gre ga zločine okupatorjev, belogardističnih izdajalcev in vseh tistih, ki so jim odkrito ali prikrito, neposredno ali posredno pomagali. Roko na srce gospodje, bolje da ne obtožujete zločinov, tiste ki nimajo nobenih zločinov na vesti in ki imajo v rokah brezštevila dokazov za resnične zločince. Čudno se nam zdi in ne razumemo zakaj se nas obtožuje zločinov šele od 1944 naprej. Morda mislite na belogardiste, ki so se šele tega leta (sicer v zelo majhnem številu) pojaviti na Primorskem? Ce‘ je v tem stvar, potem imamo mirno V&St. Ljudje, ki so pod okriljem okupatorja in z okupatorjevim orožjem napadati narodnoosvobodilne borce — partizane. so pač zaslužili, da jih je slovenski narod smatral za so-vrdinike. 7.a dcnes-vc.; to zadostuj^ Na kraju, bi hoteli povedati še to naše mnenje. Stališče, ki ga je zavzela SDZ je prav gotovo izraz neke politike od zgoraj tuje interesom slovenskega ljudstva n«i Tržaškem in v domovini. Kljub temu pa se mi ne odpovedujemo našemu stališču da je potrebno ustvariti nacionalno enotnost vseh Slovencev na Tržaškem, ker smatramo, da je le to v interesu vseh tržaških Slovencev. Mi s<-’ nikomur' ne ponujamo, ničesar ne tajno in ne neuradno namigujemo, da bi s tem begali kogar koti. kakor se trdj v članku, pač pa odkrito in pošteno zastopamo takšno naše stališče. In to stališče bcmo še naprej odkrito in javno zastopali in nadalje pozivali vse poštene tržaške Slovence v e-notno narodno fronto in obenem pa razkrinkavali razbijače te enotnosti. BABIC BRANKO Medsebojno obtoževanje zaradi dosedanjih neuspehov pogajanj * Združeno poveljstvo pristane na celotno izmenjavo ujetnikov pod pogojem, da nasprotniki izročijo popolne sezname - Na fronti manjši spopadi Izjava glavnega tajnika OZN Trygve Liea ob zaključku leta NEW YORK, 27. - Ob zaključku letošnjega leta je glavni tajnik Združenih ' narodov podaj to-ie izjavo: «Ob tem času bi va:e rad poslal poslanico, ki bi am prinesla veselje in zaup’ v.je. Tega pa ne morem. ITares. > tega se obračam na vse vlaoe in vse narode s sledečim pozivom: Kot glavni tajnik Združenih narodov delim muke in skrbi, ki jih imajo narodi vseh plemen v vseh deželah zaradi svetovnega položaja. Nevarnost tretje svetovne vojne še vedno stalno zasleduje človeška srca in duše. Ta nevarnost določa vladno politiko posameznih držav in povzroča težko breme oborožitve, ki obremenjuje gospodarstvo tolikih držav. Cisto gotovo si ne želi noben narod na svetu vojne. Toda politika, ki se naslanja na strah in sovraštvo, pa pritisk in protipritisk, na medsebojne grožnje, lahko vodi — če pri tem vztraja — samo do enega konca — do zmede po vsem svetu, do množičnega klanja in do uničevanja. Samo en izhod je: doseči je treba, da bo Organizacija združenih narodov delovala tako, kot je bilo prvotno zamišljeno. To je dosegljivo. V ta namen si moramo z vso silo znova prizadevati, da razbijemo začarani krog, ki nas drži na mrtvi točki, in propagando. Treba je, najti pot nazaj k stvarnim pogajanjem za skupni blagor. Edinole miroljubno sožitje po načelih Ustanovne listine Združenih narodov in odločen odpor proti oboroženim napadalcem, kjer koli se pojavijo, lahko preprečijo splošen polom. Zgodovina se le počasi premika. Toda zgodovina ima obdobja za odločitve, ki določajo tek dogodkov za dolgo dobo. Tako obdobje je sedaj pred nami v letu 1952. Pozivam vas, narode, in vaše vlade, da se neomajno in odločno zavzamete za način življenja, za upanje in za bratstvo, ki jih predstavlja Organizacija združenih narodov. Pozivam vas, da izpolnite z novo močjo in svežim duhom osnovna načela Ustanovne listine Združenih narodov. Načrti gospodarskih zakonov danes pred Ljudsko skupščino FLRJ znamu je več kot tristo vrat blaga, predvsem vojaškega materiala, surovini, ki so primerne za izdelovanje atomske e-rergije, materiala za izkoriščanj petroleja ter dela prevoznih sredstev. Ta določila predvideva tako imenovani «zakon Battle«. * S, * WASHINGTON, 27. Urad Averella Harrimana, ravnatelja za medsebojno varnost, objavlja imenovanje pomorskega ka_ pitana Marey Dupreja za Har-rimanovega pomočnika. Dupre bo na svojem novem mestu pomagal Harrimanu pri izvajanju programa za gospodarsko in vojaško pomoč, ki ga prediv ide. va ameriški zakoni o medsebojni varnosti. Dupa\e je bil posebni predstavnik Uprave za gospodarsko sodelovanje v1 Evropi j» je prej tudi^ sluzil X obrambnem ministrstvu. IOVA KRIZA grozi Plevenovi vladi Pakistan še dalje posreduje i/ iranske - britanskem sporu Kolektivna zastrupitev v Italiji CASALE MONFERRATO. 27. — Zaradi pokvarjenih slaščic se je zastrupilo 26 oseb. Slaščice je prodajal krajevni slaščičar. Zastrupljenci niso več v smrtni nevarnosti, številni pa bodo še dalj časa morali ostati v bolnici. 0 omejitvi izvoza v sovjetski blok tVASHINGTON, 27. — Ave-rell Hurriman je naznanil, dp bodo v januarju države, ki dobivajo ameriško pomoč, obveščene o seznamu blaga, ki ga je prepovedano izvažati v dežele sovjetskega bloka. Na se- PRAGA, srt. — Kot poroča praški radio, je sodišče v Tepli-cah sodilo skupino oseb, obtoženih «sabotaie in diverzan*sk»ga delovanja:), s čimer da so spo. vnročili zamude in neuspehe V izvajanju državnega načrta gradenj)). Obsojeni so bili nk kazni od sedem do deset šal ječe. 28. decembra 1951 TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Danes, petek 28. decembra Tepežni dan, Zorica Sonce vzide ob 7.45, zatone ob 16.27. Dolžina dneva 8.42. Luna vzide ob 8.06, zatone cb 16.07. Jutri, sobota 29. decembra Tomaž, Vrhoslav lenlemeijetia povišanje cen« nižini 1 lin bi bil lahko cenejši, če bi podjetje ACEGATs to postavko ne ki no deficitov ostalih občinskih uslug ■ Nov gasometer in naprava za proizwjanje plina pripomogla k izboljšanju dobave plina •Vsako povišanje cenržrvljenj-skim pcu-ebšč.i .am, pa četudi še tako utemeljeno, povzroči meč tržaškim prebivalstvom veiiKp razburjenje in ogorčenje, lo ogorčenje jn razburjenje jo povsem razumljivo, če pomislimo, da so ostale piace kljub veliki draginji skoraj ne- |-pokvarj.-ni drži. če predpostavljamo, da bi bil plin iahko_ cenejši, če bi z rijegovim dobičkom poojetje ne krilo primanjkljaja, kj ga jetno povzroča tramvajski oromet. Dobava plina je bila v zadnjih letih precej pomanjkljiva prav zaradi tega, ker so bili izpremenjene, tla pa so se v nasprotju s tem dvignile ctne skodraj že vsem živjjr-n^im potrebščinam. Zadaje povijanje cen, ki pa še ni stopilo v veljavo, je povišanje cene plinu, ki ga vodstvo ACEXAx predvictva m mtsec april prinodnjega leta. Povišanje cene toiej o; še -v veljavi, vendar je vzbudilo1 'ogromno razburjenja pri tržaških potrošnikih. Ko je eden izmed lokalnih časopisov objavil vest, da namerava vodstvo ACEGAT povišati ceno plinu, je bilo vpra- gasometri in ker s0 primanjkovale tudi. naprave za proizvajanje plina. Zato je vodstvo podjetja ACEGAT ncjarej popravilo gasometer v Rojanu ki lahko drži 20 tisoč kubičnih metrov plina: oopravila ?0 bj!a izvršena že 1 eta >1947. Toda s povečan jem potrošnje plina tu- ••1,lt\TSaSOnleter n' VeŽ' Zad2' tu' . E'ai° zsto vprašanje, Kako čim. prej popraviti gaso-metra na Brolettu, ki sta bila tudi med vojno poškodovana. Predložen je bil načrt za gradnjo novega gasonietra, ki bi lah-d rial 40 tiso- kubičnih me- - #v »»v ,i°v P!**?8- Na<*tt je bil leta sanje takoj sproženo tudi na odobren, nakar so pričeli -.Ki.:_______: i • • _i .17 < i _• . . . . Z gradnjo novega gasometra ter s popravilom ostalih dveh gasometrov ie prišlo na vrsto Veseli in vedri v novo leto! Slovenski srett-ješotoi torno prirediti »Silvestrovanje« v prostorih «i>.i*ikega ao-ms*. V?b:ia dobite vsak dan od 27. dec. dalje od 17.30 do 19. ure v Dijaški sobi, Ul. Roms 13/11. Izobrazba je največja dota ki jo morejo dati starši svoj m otrokom vprašanje postavitve primernih I VOŠČILA GEN. VVINTERTONA Sjenn PzfrrdJnjc,3etehPnIa-| povelj- prav so pričeli °že leta 1950 U, j sto " ^aY‘Sčo ■n novoletno ffoslanico: se pravi takoj čim jebiU odo- je-P°s!al" sledežo boži«no občinski seji, kjer je odgovorni odbornik zagotovil, da povišanje na vsak, način ne bo siopi-io v veljavo že s prvim januarjem. Njegov takratni odgovor ni dal prav nič upanja, da bi do povišanja ne prišlo, zato se ludi nismo začudili, ko smo videli, da je bij. proračun za le-,to 1952 podjetja ACEGAT postavljen že na omenjeno povi sanje, ki bo znašalo 2.40 lir za kubični meter. Cena plinu ne bo torej več 27.60 kot do sedaj, temveč 30 lir za kubičn; meter. Odbornik je to povišanje cene pojasnil na temelju določbe, ki je bila sprejeta že leta 1949 j in ki predvideva, da se bo ce-1 na plinu dvignila, čim se bodo i zvišale tudi kalorije. Prvi tak | povišek kalorij je nastal že leta 1950 in sicer od 3000 na 3500 kalorij. Cena plinu se je zato temu primerno zvišala ter je poskočila od 23 na 27.60 lir za kubičn; meter. Z zgradnio novih gasometrov ter naprav za .proizvajanje plins je bila d-.na možnost, da se število kalorij še zveča ter bo po teh predvidevanjih doseglo v prvih nosečih prihodnjega leta 3800 kalorij. Ker je bilo z določbo j-/ leta 1949 sklenjano, da se cena plinu poviša za 0.8o lir za vsakih 100 kal? rij, bo torej bodeča cena plinu znašala 30 jjr za kubični meter. Ce gledamo vprašanje s te strani, potem moramo pač pri znati, d;y je podjetje povsem upravičeno izveski povišanje cpiie plinu: {e pa pomislimo na '-gospodarski1 razFC*we našega ozemlja in ie Predvsem na dtj-•stvo. da le bila postavka plina . za podjetje ACEGAT vedno donosna ter da je bilo vod-tvo podjetja samo primoramo priznati, da fc’ bil lahko plin Hlede na izdatke, mnogo cenejši. t!a pa je rjegova cena višja le zato, da lahko podjetje krije ostale primanjkljaje drugih uslug. gradbenimi c'eli. ki s0 bila Kontana je julija 1949. Z zera-f^vijo novega' gason-Mra je bila dana možnost, da je podjetje temeljito popravilo še preosta-l gasometer. ki bo že v kratkem pričel delovati. breno posojilo v znesku pol milijarde lir. Prva taka naprava je bila postavljena že avgusta 1851, drugo napravo bodo postavi!) verjetno še v teku prihodnjega leta. S pomočjo novozgrajene naprave za oroiz-vajanje plina se bo lahko število kalorij v prihodnjih mesecih dviznMo na 3S00. Gradnja novega gasometra ter nove naprave za nroizvaja-nie plina .-»pada med veči? rjF-la. ki jih je po^jetie ACETAT izvedlo. da bi izboljšalo dobavo r)'ina na našem ozemjlu. K manjšim, pa zato nič manj y ž-nim delom pa spada še razširitev plinske na^eliave, ki je bila izveden, v Rojanu, Ul Flavta. Ul. Cologna. na Optmab, V posebno prijetno dolžnost mi je, da naslovim na prebivalstvo Trsta in vsega angl..ameriškega področja ŠTO v svojem kot tudi v imenu zavezniških; oboroženih sil na JX>dročju svo- j .ia najprisrčnejša loščila za bo-1 Žič in za srečno novo leto. (Naše uredništvo je šele sne-C! prejelo božična in novoletna voščila generala Wintnrtona, Čeprav so jih debili italijanski lokalni časopisi prav&rvsno, zato jih tud’ z zamudo objavljamo) MLADINCI - SMUČARJI, POZOR! Vse tiste, ki so se vpisali za ori Sv Ivanu itd. z z.srsdri^ mladinsko zimovanje v*Martuijv novih stanovanjskih poslopij se ku obveščamo, da je odhod v soboto 29. dec. ob 16.20. Na kolodvoru se zberemo pol ure pred bo cmrežie plinske napeljave v prihodnjem letu prav gotovo še obvečalo odhodom vlaka. -RVI: OBI>AKrrVK OB IVOVOLET^I JELKI V Trebčah, Padričah in Ctropadi je bil včeraj praznik za vse otroke Obi ar ovanih 184 otrok - Lutkovnih predstav se je veselilo mlado in staro Tudi letos je Podporno društvo skupno z glavnim, okrajnimi in terenskimi odbori za novoletno jelko ob požrtvovalni pomoči žena pripravilo na-sim malčkom veselje z obdaritvijo ob novem letu. Letošnja nabira!na akcija je presegla lansko jn tako omogočila «Ded-ku Mrazua, da razveseli čim večj« število otrok. Člani odbo-iov za novoletno ’ jelko, zlasti P£i žene, so bile že dolgo ča^a neutrudno na delu: nabirale so prispevke v denarju in blagu, pripravljale igrače, krojile, šivale. »ej roa pripravljajo za Voje ter jih pomagajo deliti otrokom,-?;rfb'¥o člani teh- ..d-borov in redne res*‘ vse pohvale, pri čemer pa jim bo najbolj prijetna zavest da raz-vesele nešteta mlada 'srca, ki jim bodo hvaležna za vse. Pri kužka m mucke-kraljice in vsem so kar žarele oči, pa tudi starejše mame so se močno zabavale. Nato je sledila igra «Ob novoletni jelki«, y katen. s0 na-. »to*>ili otroci. Cinca Marinca, Pavliha in veličasten v svojem kožuhu «Dedek Mraz«, ki je de lil otrokom koristne nauke. Po lutkovni predstavi so začeli deliti zavoje in je nastal v dvorani pravi živžav Ko so klicali njih jmena. so otroci živahno .negovali roke z listki jn z veseljem ?orejemali pakete iz rok tov. Marsiča, ki je znal vst-kega otrokp 'e nagovoriti s hudomušn0 ali šaljivo pripombo, tako da je bilo ozračje zelo prijetno. V Trebčah je bilo obdarovanih kar 95 otrok, kar je zelo velik uspeh, saj se samo en otrok ni oglasi) na poziv. Ob petih zvečer je bila obda- Samo leta 1949 ie bila postavka plina za podjetje ACEGAT dificitna ter je znašala izguba nič manj kpt 10.310.190 lir. Do tega pojava je prišlo zaradi nenadne okvare Martinove peči v livarni ILVA, kj je naj večja dobaviteljica plina za naje o-zernlje ter zaradi drugih okvar, ki jih je povzročila pomanjkljiva plinska napeljava. Ze naslednje leto, in sicer leta 1950 je ta deficit izginil; podjetje ACEGAT je zopet beležilo dobiček. ki te znašal kar 971.271 315 lir, Z razširitvijo plinske napeljave ter s poveču-njem števila potrošnikov, se je tudi dobiček povišal ter je znašal letošnje leto že 132.850.000 lir. Kot že rečeno: povišek cene plina je le v toliko utemeHen, v kolikor se naslanja na določbe iz leta 1949; nikakor pa ne tem ne smemo pozabiti še dol- j ritev otrok v Granadi. Prišlo je rst*- r!aw,,7!,i/.„,, i,: — - | 52 malčkov z njihovimi mate- ge vrste darovalcev, ki so z veseljem pomagal; tej človekoljubni akciji. Prve obdaritve otrok so bile > openskem okraju: v Trebčah. Gropadi in Padričah. Namesto «Dedka Mraza» je otroke obiskal tov. Marsič s svojimi lutkami. Ko je prišel v Trebče, ga je tam že pričakovala polna gostilniška soba ofcrok z njihovimi mamicami in «nonami». Zal je bila soba mnogo pretesna za vse to živahno občinstvo, - ki se je kar gnetlo, tako da je bil0 za odrček, lutke in lutkarja kar težko še najti malce prostora. Ko so ob nestrpnem pričakovanju otrok zložili oder, je tov. Markič najprej pokazal zabavno igro «Mucka in kužek«, ki je pritegnila mlade in stare, saj so bile lutke za trebenske otroke,-ki jih že skoraj štiri leta niso videli, res pomemben dogodek. Otroci so živo posegali v igro z odgovori na vprašanja rami. Zaradi pienizkega stropa v sobj ni bilo mogoče postaviti odra, zato pa so se odrezali domači otroci z dvema zbornima recitacijama; «Novo leto, mlado lee neki privatnik Ponudil, da bi zgradil na svoje stroške nebotičnik, ki bi imel 12 nadstropij ter bi bil na en; strani visok 50, na drugi pa 30 metrov. Oba nebotičnika bi stala tako drug poleg drugega, s čemer bi bil rešen tudi vidtez Trga Ma.ite-, oziroma Ul. Testro Romano. Načrt je dobila v proučitev občina. ki se dolgo časa ni mogla odločiti, ali naj b; dovoli'.a "zidanje nebotičnika ali ne. Po mnogih s-ejjdi in proučevanjih je končno sklenila, da predloženi načrt odobri s pogojem se, veda, da ga odbbri tudi višje nadzerništve za varstvo kulturnih spo-men-ikov in umetnin, kj ima Vudi važno besedo pri odločanju vp-rašs.ni omenjenega značaja. Se čreden je omenjeno nadzerništve izreklo svojp mnenje, je načrt proučila tudi ZVIJ. ki se ie z n'im strinjala ter ga tudii odobrila. Vsa stv^r je bila tako rekoč rešena, ko ie nenadoma prišel odgovor višjega nadzorništva za varstvo kulturnih spomenikov In umetnin, ki je bij negativen. Ceerav sta .občina in ZVU načrt odobrili, je zadostoval ta neaativni odgovor, da j, načrt sradnje novega nebotičnika 73 sedaj pa3e) v- vodo. SPORED OBDARITEV za novoletna jelko Podporno društvo (Glavni odbor za novoletno jelko) obvešča, da bodo obdaritve otrok v naslednjih krajih ob dnevih in uri: 28. 12. 51. Vel. Repen ob 15. uri; Opčine ob 17. uri; Bazovica ob 15. uri; Gročana ob 17. uri; Boljunec ob 19. uri; Škofije ob 19. uri; Sv. Jakob cb 17. uri (Sv. Jakob, Ponča-na, Magdalena). 29. 12. 51. Barkovlje ob 14. uri; Prebeneg ob 17. uri; Mačkovi je ob 19. uri; Devin ob 15. uri; Mavhinje ob 17. uri; Vucvlje ob 19. uri; Piavje ob 17. uri; Kolcnkcvec ob 15. uri pri #Kačun>i; Roccl, Tomažič, Foraggi ob 17. uri; Len je r ob 15. uri. 30. 12. 51. Rojan, Greta, Center I., Belveder in Skorkl.ia cb 15. uri v Avditoriju; Sv. Ivan, Sv. Alojz, VOM, Center II., Sv. Vid, Sv. Just in Sko-Ijet ob 17. uri v Avditoriju; Ricmanje cb 15. uri; Donijo cb 17. uri; Stramar ob 1C, uri; Gsbrovica ob 14. uri; Salež ob 15.30 uri; Sempclaj cb 15. uri; Sv. Križ ob 15. uri; Nabrežina ob 15. uri; Skedenj ob 10. uri. 31. 12. 51. Boršt cb 18. uri. DRAMATIČNO DRUŠTVO V TRSTU V SOBOTO, 29. DEC. 1951 ob 20.30 V AVDITORIJU gostujejo člani Društva dramskih umetnikov FLRJ (člani narodnih gledališč iz Ljubljane in Beograda) z dramo v dveh dejanjih V AGONIJI Spisal: Miroslav Krleža Režiser: inž. arh. Bojan Stupica OSEBE: Baron Lenbach - Stane Sever; Laura, . baronica Lenhachova, rojena 'Varroniggova, njegova žena - Sava Severjeva; dr. Ivan, plemeniti Križovec - Vladimir Skrbinšek; Grofica Madeleine Petrovna, manikirka, ruska emigrantka - Marija Nabiocka. ; Vabila so na razpolago samo v Ul. sv. Frančiška 20 (v veži. | tiskarne) od danes dalje vsak dan od 9.-13. in od 17.-19. ure. ‘ Z goričkega n Seja pokrajinskega sveta V soboto 29. decembra se bo ne sedežu Trgovinske zbornice zopet sestal pokrajinski svet pod predsedstvom odv. Culota. Na seji bf4o svetniki nadaljevali z proučevanjem onih vpra--sanj, ki jih niso še rešili med zadnjo sejo. Nocoj seja občinskega sveta Nocoj se bo v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu sestal občinski svet k tretji seji jesenskega zasedanja. Na seji bodo proučili razna vtpTašanja, ki jih bo občinski upravni (>d-bor dal v pretres svettu. Letošnja potrošnja zelenjave Pierj onevi je goriška Trgovska zbornica v svojem vestniku objavila nekatere zanimive podatke o preskrbi goriškega prebivalstva. Poleg potrošnje osnovnih prehranfcenih izdelkov je objavila tudi zanimivo podatke 0 potrošnji povrtnine. Na podlagi številk se more u-gotoviti, da pgtrošnja zelenjave v našem mestu iz leta v leto narašča, iz česar se more sklepati, da so se Gorič.ani usmerili bolj k uživanju zelenjave kakor mesnih izdelkov. V letu 1950 se je v Gorici prodalo 414 stotov belušev, kar predstavlja trikratno potrošnjo od leta 1947. Poleg tega so leta 1951 prodali na zelenjadnem trgu in v raznih prodajalnah 2168 stotov graha. 2675 stotov paradižnikov, 7850 stotov krompirja, 1440 stotov stročjega fižola, 710 stotov kumare. 1250 stotov užitnih buč in 6500 stotov razne zelenjave. Vse akupaj torej 23.007 stotov povrtnine. .Vendar število še ni popolno, kajti tega leta so prodali tudi neverjetno veliko količino sadja. Talko je bilo prodanih- 472 marelic, 7107 stotov češenj, 945 stotov kostanja, 1254 stotov svežih smokev, 15 stotov jagod 2950 jabolk, 2650 hrušk, 1435 stotov breskev. 594 stotov sliv in 1656 stotov namiznega groad-ja, 1940 stotov kakov in končnn tudi okoli 80 stotov orehov. Važno je poudariti dejstvo, da je prodana zelenjava in sadje predvsem proizvod naših okoliških prebivalcev, ki z veliko vnemo in pridnostjo obdelujejo vrtove iti gojijo svoje sadno drevje, da se lahko s pridelki svojega truda preživljajo. Uvoz madžarskega sladkorja Poročajo, da so v Gorico pripeljali 3200 vreč sladkorja s Madžarske, Sladkor je kupila goriška Trgovska zbornica na podlagi uvoznega dovoljenja italijanskega Ministrstva za trgovino. Sladkor bo namenjen predvsem tržaškim tovarnam za izdelovanje slaščic. Kominformistj »o vest pozdravili z največjim, zadovoljstvom. Vendar smo mnenja, da bj navedena količina sladkorja veliko bolj koristila slabo hranjenemu prebivalstvu v državah, ki so pod sovjetskim nadzorstvom- Poskus samomora _ Bedine razmere, v katenh je živel, so spravile iz ravnotežja 60-letnega Gorjupa Marjana, katerega vzdržuje društvo ECA. Ze dalj časa je preraišl j e., val, kako bi se poslovil od tega neznosnega življenja, z^to je včeraj v trenutku obupa skočil s pet metrov visokega okna na cesto. Z vso silo je priletel na asfaltirana tla, todp ni mu bilo namenjeno, da bi st n jego. va srčna želja uresničila. Takoj se je okrog njega zbrala gTuča ljudi, ki je bila edina tiha priča Gorjupovih smrtnih namenov. Nekateri bližnji so telefonsko obvestili rešilni avto Zelenega križa, ki je moža pripeljal y mestno bolnišnico Brigata Pavla. Tu so zdravniki po kratkem pregledu ugotovili, (la si je mož pri padcu zlomil levi in desni gleženj ter prizadel manjše poškodbe po celem telesu. Pridržali so ga v bolnici na pregledu. Zdraviti se bo moral kakih 40 dni, če ne nastanejo morebitne komplikacije. Prometna nesreča brez hujših posledic Včeraj okrog poldne se je PnpetUa prometna nesreča v bližmi mostu pri državni cesti Gorica-Videm. Ko je hotel kamion z evidenčno tablico GO 3841, ki ga je vozil 42-1 etn i Renato Fabbroni iz Gorice, zaviti z državne ceste Gorica-Vi-dem na pokrajinsko Videm-Trwt. je na ovinku trčil vanj avtomobil Fiat 500 z evidenčno tablico GO 6985, kj ga je vozil Leon Toni iz Morara Pri močnem sunku sta bila precej poškodovana le avtomobila Škodo cenijo preko 60.000 lir. Nesramni kolesar Ko se je v sredo zvečer vračala domov 17-letna Armanda Bajc iz Ul. Croce 16, jo je v Ul. Morelli povozil neznani kole sar, ki je takoj zbežal. Mimoidoči so Bajcovi pritekli tako) na pomoč in poskrbeli za njen prevoz v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki po kratkem pregledu ugotovili, da si je deklica pri padcu zlomila desni gleženj. Zdraviti se bo morala preko 20 dni. Te tri prve obdaritve otrok so pokazale, kako. je ljudem,- . „„ . . , , , « vedn<> bolj pri srcu ((Novoletna i te^a torej sledi, da če starsi jelka«, saj sm0 vid?li. da so se resnično nimajo dovolj sredstev otroci in starši skoraj s‘ocd-.?a nadaljnje šolanje svojih o- totno odzvali bodisi pri nabira nju prispevkov bodisi pri raz-del.ievEnju darov. T0 je pač najlepša zahvala vsem. ki so s svojim trudom pripomogli k usoehu te akcije. trok. da jredo ti prav tako po 3 razredih srednje šole v poklic, kot oni iz strokovnih šol, Vsa našteta dejstva so prednosti gimnazije in zato bi bilo pravilno, da bi starši temeljitc NESREČE 1IV NEZGODE ren padec 84-ietneoa starčka Popoldne nekaj pred 17 uro se je v spremfctvu 61-letne Pavle Ferluga zatekel v bolnišnico 84-letni Ivan Škabar stanujoč na Lonjerskj cesti 158, ki so ga morali zaradi zloma desnega ramena sprejeti na ortopect-skem, oddelku. Spremljevalka je izjavila, da je starec 25. dec. padel na dvorišču in se poškodoval. Ker je mislil, da stvar ne bo hudia. nd iskal niti zdravniške pomoči, Sele včeraj, ko so se bolečine poostrile, mož najel avto in se pripeljal v bolnišnico. Njegovo stanje je resno. Pleskarjeva nezgoda Med del>.m v notranjosti hotela «Milano« v Ul. Ghe’ga, je včerai ab 14. uri 75-le-tni pleskar Giuseppe De Marchi iz Vicolo del Castagnetto po nesreči padel z 1 meter visokega stojala in se ranil na desni strani glave ter se močno udaril po hrbtu. Mož se jP moral zateči v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prog-noze 10 dni na II. kirurškem oddelku. Trst v obcestni zid, ker pa ka-ramiboi ni Ml hud, j<> nadaljeval svojo vožnjo do Trsta. Sele v notranjosti angleškega kluba mu je postalo slabo, t!ako da so bil; njegovi prijatelji prisiljeni poklicati rešilni avto. Prepir 3 žensk zaradi otrok Zaradi otrok, ki so se verjet no med seboj spopadli, je nastala včeraii kmalu po 14. uri na dvorišču stavbe št. 20 na Lonjerskj cestj praiva bitka, pri katerj so sodelovale 45-letna Emma Cczzi por. Bronzin in njena 21-Ietna hči Ileana Bronzin ter 24-letina Antonia Maz-za-ro,lj por. Kobal, vse iz iste stavbe. Pretep sp je končal šele s prihoetern policije, ki je vse tri odpeljala v bolnišnico. Medtem ko sta sP mati jn hči rešili z manjšimi poškodbami ter bosta okrevali v 6 oziroma v 2 d*neih, se bo morala Kobalova zdraviti 5 dni zaradi prask po nosu, bradi, obrazu in po glavi, kjer ji manjka cela pest las. Anglež v smrtni nevarnosti Malo pred 18. uro je rešilni avto Rdečega križa pobral na sedežu NAFI-AFl v Ul. Corc-neo 27-letwga angleškega c3r-zavljana Leslia Williamsa Eliasa stanujočega v hotelu «Mi!a- -?he*a in ga odpelja-v bolnišnice. Angleža so v stTlju sP^Mi zaradi '^Tie^ega zl' ma hrbtenic,, na "™£edskem oddelku Ranjenec IfJri?*.s .kjretniai™ in delno izjavil, da se te po-poldne zaletel z avtom nii 'ne. (kem ovinku na cesti Devin- Dvojni zlom Mejdi vožnjo s kolesom po Ba zoviški ulicj na Opeinah je 50-letni delavec Danijel Kralj doma iz Trebč 74 nerodno padel z vozila in si zlomil stegnenico ter mežnico leve noge. Ponesrečenega Kralja sb morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedtekero oddelku. Ce ne bo komplikacij, bo Kralj okreval v 40 dheh. Pred dnevi je padla včeraj se je zatekla v bolnico Pozno popoldne 24. dec. ie 75-letn« AntOnietta Contento vd. Nesvadba iz Kjadina št. 15 med hojo po Ul. Buonarctti nerodno padla in si poškodovala nogo. Zenica je cdlšla domov, vendlar se ie morala zaradi hudih bolečin včeraj popoldne zateči v bolnišnico. Zdravniki so ji ugotovili zlem gležnja leve noge, zg, kar so jo s prognozo 40 dni sprali na ortopedskem oddelku. Nezgoda s plinom Ko je 45-letna Carmela Bru-nici iz Ul. F. Venezian 23 včeraj zjutraj hotela niri^gati plinski štedilnik, j*> nevede potegnila za gumijasto cev. Plin je seveda začel uhajati jn ženi je nenadoma postalo slabo. Zatekla se je' v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč in jo za dva dni zadržalj na opazovalnem oddelku. 90.000 lir • plen tatov Zvečer se jP oglasil na ške-denjskj policiji 34-ietni starinar Pietro Vanoma iz Ul. Carpdne-to 9, kj je prijavil tatvino listnice z 90.000 liTami. Mož je izjavil, da je imel listnico z denarjem dkritto v zaboju pod oknom svoje pisarne v starinarnici. Verjetno go ga obiskali tatovi msd 12.10 in 12.40, ko se je Vanninl odbravil v £ližnV' gostilno h kosilu. Tatvine se j,: zavedel šele zvečer, ko je hote) oditi iz skladišča. Prejeli smo ((Primorski dnevnik .ie 25. in 21'. r12i:err.br a cb javil oglas Drama, tičnega društva v Trztn o go-ftcvamjv. članov narodnih gle-dali^čjz Ljubljane in Besgra-ah’ i- 'tržaškem Avditoriju. V o- Redne tržaške proge Gledališče Verdi 7M.v/ s*? /flczti- r*r-l)e^ednoi itVa-bila so na ratrrolago samo v Ul -'W. TltonSifkii 20 v veži tiskarne od četrtka dalje vsak dun od V do 13. in od 17. do ID. ure.» V četrtek 27. dec. m bilo vi' 9. uri .še n;k.ogar. ki bi v'tar.nl ce prodala! ali vs-aj cpravir.il to nerazumljivo zcm.ude. Blagajničar je prišel šele cb 11. uri z izgovc-rcm, da rti njeno va krivda. Ker te - taka netočnost često ponavlja in se s tem kvari ugled in resnost našega gledališča, presimo da se naprav{ red. V bodoče nvi vse ustanove, ki prirejate pretiistaue, koncerte in druge kulturne 'prireditve, začnejo s prodajo Ustk»u na splošno ž‘eljo občinstvu cct 9. do 13. iw od 15. do 19. ure. Glas ljubiteljev in stalnih obiskovalcev prvdf&av in drugih prireditev.)) Radi objavljamo naslednjo vest in žal nam je; da je prišlo do neljube pomete. Upamo, da. se take -n etočnosti n® bodo ve j po-navljale in da bodb tisti, ki or-ganizsrajb kulturne prireditve tudi upoštevali želje obiskovalcev, kolikor jim bo mogoče. Kot javlja gospodarska agencija kASTRA«, predvidevajo provizorični vozni redi za redne pomorske proge v 1952. letu nekaj izboljšanj. Ista agencija tudi našteva te izboljšave v rednem prometu Trsta s prekomorskimi deželami. Tako se bo povečal promet proti Južni Ameriki in bo zaznamoval 11 odhodov ladij druž. be «Italia». Motorna ladja ((Leme« bo napravila 4 vožnje, par. nik «S. Cruz« 4 vožnje (ta ladja bo prišla iz Neaplja v Trst in jo . bodo morali prej temeljito po>praviti, tako da ne bo pred aprilom ali majem sposobna za promet), dve vožnji bo napravila ladja «Toscaneli» in eno «Marco Polo«. Proti Avstraliji se bo položaj nekoliko izboljšal, ker je Tržaški Lloyd sklenil postaviti na to progo ladjo «S. Giorgio« (8,959 ton), ki bo prvč odplula iz pristanišča 23. januarja. Na prosi bo ostala tudi «Toscana», medtem ko bo «Assiria» okrepila progo le po potrebi. Proti Aleksandriji in Bejrutu bodo o>dprli 18. januarja novo štirinajstdnevno brzo progo, na JS§|e& bo vozila ladja «Enotria« last (tružbe «Adriatica». To je . rbr n«-m c n, a redkih novejših lidij^ki bodo stopile v službo v'H®em pristanišču. Motorna ladja «Esperia» bo prešla v Ti-rensko morje. Tržaški Lloyd bo postavil protj koncu februarja na progo Trst - Durban novo ladjo «A£ri-ca» in čez dva meseca še novo motorno ladjo «Asia». «Ce,nter za gospodarski razvoj« poudarja, v svoji dvotedenski publikaciji, ki jo objavlja v uglednem gospodarskem listu «1] Sole«, da je to povečanje nedovoljno. Istega mnenja je tudi ((Tržaška zbornica za trgovino in indu-strijo«, ki zahteva znatno več rednih ladijskih prog in predvsem nove moderne ladje. Vse ladje, ki smo jih zgoraj našteli — častna izjema so samo tri — so že zastarele in bodo le težko konkurirale drugim rednim progam. hite in eilafte Pii motelu dneimik! Tretja predstava Menottijeve opere «Konzul», ki bi moraia biti v sredo, je bila zaradi bolezni nekaterih nastopajočih prenešena na nedeljo zvečer. Predstava bo prav tako za abonma «B» in «C». Kupljene vstopnice veljajo za nedeljsko predstavo. Pri gledališki blagajni se nadaljuje predprodaja vstopnic za premiero Donizettijeve opere «Don Pasquale», za abonente reda «A» in «C». Predstava bo danes ob 20.30. Opero dirigira Umberto Ber-rettoni, režira Mariano Stabile, zborovodja je Adolfo Fa-nfam. V glavnih vlogah nastopajo Fernando Corena, Mariano Stabile, Alda Noni in Cesare Ve-letti. OF Izvršni odbor OF za III. o-kraj ima svojo redno sejo danes 28. dec. ob 20. uri v Ul. Mo-lino a Vento 158. DAROVI IN PRISPEVKI Sprememba v delitvi pomoči občinske podporne ustanove Od 1. januarja 1952 bodo pri občinski delegaciji VI (Zgornja Carbola 422) in pri delegaciji VIII (Ul. Gine&tre 9) opravljal; podporno službo na račun -občinske podporne ustanove. .................4 Vsi on,i; kj bivajo v območju omenjenih občinskih delegacij in ki hočejo vlagati prošnje za pomoč v denarju ali blagu ’na občinsko podporno ustanovo (ECA), naj se oglasijo v Omenjenih občinskih delegacijah, ki bodo odprte za občinstvo izključno v podporne namene ob delavnikih od 16. do 18. ure. Pri delegaciji VI bodo izplačevali mesečne podpore v denarju in delili izkaznice za hrano od 2. do 9. dne vsak mesec, pri delegaciji VIII od 10. do 13. dne vsak mesec vedno od 16, do 18. ure. TRGOVSKO PODJETJE »SLOVENIJA - AVTO» - LJUBLJA NA, Frankopanska ulica 21, obvešča vse odjemalce, da bodo v spodaj navedenih dneh poslovalnice podjetja zaprte zaradi letne inventure, in sicer: Poslovalnice v Tavčarjevi ulici 7, Frankopanski 21 in Vilharjevi cesti od 17.12. do 31.12.1951. Poslovalnica v Mariboru, Celju, Novem mestu, Solkanu in Postojni pa od 26. do 31. t. m. IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Umag Delovanje mestnih svetov Lansko leto je bilo zaradi decentralizacije ljudske oblasti Izvoljenih v okviru Mestnega ljudskega odbora osem mestnih svetov, ki naj bi sodelovali in pomagali Mestnemu ljudskemu odboru pri upravljanju. r Nekateri izmed izvoljenih svetov so pokazali svojo delavnost in uresničili namen, za kr.terega so bili izvoljeni. Najbolj se je izkazal svet za kmetijstvo, ki je us*>el, da se je jesenska setev izvršila 100 odstotno. Veliko je svet napravil tudi za obnovo sadjarstva in vinogradništva. Nasajenih je bilo tla njegovo pobudo na tisoče novih trt in večje število sadnega drevja. Skrbel je tudi za dobavo semen in umetnih gnojil. Drugi izvoljeni sveti kot: svet za zdravstvo, gospodarski svet, svet za delovno silo, za ribištvo, finance stanovan-ja in podobni, niso pokazali tiste delavnosti, kot bi jo morali. Zato bo potrebno, da jih bodo voliv^ cj zamenjali z drugimi na prihodnjem zboru volivcev. letos do vključno I zbor kluba v prostorih sejne ' dvorane okrajnega- ljudskega odbora. Prisotnost članov je obvezna. Za novoletno jelko je filatelistični klub daroval 5000 dinarjev. lanom učiteljskega pevskega zbora Obveščamo vse pevce in pevke Učiteljskega pevskega zbora, da jutri, v soboto 29. decembra odpade običajna redna pevska vaja zaradi priprav in pri-r o , . ® množične organizacije, med vlada je izkoristila g. prodne organizacije, kakor ' svetovni kongres pristašev "/L1.1' Svetovna sind:kaina fede-r cija, Mednarodna federacija demokratičnih žena, Svetovna derarijj, demokratične mladine itd., kot tribuno in sredstvo Za osamitev in obrekovanje Jugoslavije. Vrhovj teh organiza cfi so . pokorno poslušali sovjetske predstavnike, sprejeli obre. kovalno gonio sovjetske vlade >n jugoslovanske množične or-gamza-ije izključili if ‘evojirh vrst. S tem so pokazali da so postal; sredstvo agresivne politike ene - sovjetske - vlade Vse to dokazuje totalnost agresivnega pritiska sovfeteke vlade ter vseh in vsega, kar jo odvisno od nje, na Jugoslavijo in njene državljane Monopolizem sovjetske' vlade V- 'i?2? l1 nevladnih organizacijah dokazuje ne samo. da mo. re ta vlada zdaj dejansko «so-delovati« samo tam, kjer je hegemonija, marveč tudj odkriva da niso resnične niti odkrito srčne besede njenih predstavnikov o sodelovanju z vsemi, kj so za mir, enakopravnost napredek in podobno. Pa tudi same oblike ;n metode njenega dela v takšnih organizacijah odkrivajo prepad med njenimi besedam; in njenimj dejanji. obrekovalnega, prevokatorskega in agresivnega značaja teh procesov. V obtožnici prot; Raiku je re. čeno. da je bil Aleš Bebler, stalni predstavnik Jugoslavije v OZN, še leta 1941 v taborišču v Franciji povezan na vohunski osnovi z omenjenim Rai-kom. Teda Beblerja so že leta 1938 evakuirali jz Španije kot nevarno ranjenega in ga prepeljal; v Jugoslavijo, kjer je bil leta 1938 obsojen zaradi opozicijske dejavnosti 0d leta 1941 pa je bil komandant velikih partizanskih enot. Podobno so obrekovali tudi generala Božidarja Maslariča, bivšega predsednika Vseslovanskega komiteja in tedanjega podpredsednika vlade LR Hrvatske, ki je bil, da bo ironija še večja, od leta 1939 tja do konca vojne v Sovjetski zvezi, kjer je opravljal važne politične posle, ne pa v Franciji, kakor pravi obtožnica. _ Enako je s Karlom Mrazovičem, takrat, med procesom, jugoslov, veleposlanikom v Moskvi, prej pa poslanikom v Budimpešti. Tudi Mrazovič se je v času, ko so ga obtožili, da je bil v Franciji, mudil V Mdškvf.' * - - Kai je sovjetska vlada želela in hotela doseči z organiziranjem procesov v vzhodno, evropskih deželah posebno pa Rajkovega procesa, in kaj se ji poprej z drugimi sredstvi političnega pritisKa ni posrečilo? Po vsej sili je bilo treba pred lastnimi množicami in pred svetovnim javnim mnenjem o-pravičitt skrajno zaostritev sovražne dejavnosti, psihološko pripraviti agresijo prot; Jugoslaviji. Sovjetska vlada je na pr. uporabila kot razlog Raikov proces, torej dokaze neke druge vlade, da je prekinila zavezniško pogodbo z Jugoslavijo. Sledile so j; takoj tud; druge vzhodnoevropske vlade. Potem ko so izkoristili dozdevne ((dokaze» s tega in s podobnih procesov, je bilo treba začeti serije »čiščenja* v vzhodnoevropskih deželah, da bi jih na eni strani še bolj podjarmili, na drugi pa, da bi še bolj zaostril; njihove' odnose z Jugoslavijo. Poplava vsakršnih inscenira-nih procesov v teh deželah se še do naših dni n; polegla. Ti procesi so ena izmed drobnih oblik zastraševanja, s katerim b; rada sovjetska vlada krotila narode teh dežel. Takšni procesi so možni samo zato. ker se je sovjetski obveščevalni službi posrečilo zaplesti v svoje mreže vsa področja državnega, političnega jn drugega življenja teh dežel. ODPOVEDOVANJE IN RAZVELJAVLJANJE MEDNARODNIH POGODB IN SPORAZUMOV samo tistim držam, ki se skušajo postaviti nad ' mednarodno skupnost. «Mi, sovjetski ljudje, mislimo takole«, je rekel Molotov 3. oktobra 1945: «Ce si podpisal pogodbo, si s tem prevzel obveznost, da jo boš izpolnil. Pogodbo moramo izpolniti ne samo v tistem delu, k; nam danes ugaja, pogodbo je treba izpolniti v tisti obliki, v kateri je bila podpisana. Vsem je znano, da_ je Sovjetska zveza vedno držala dano besedo«. j slovenskih Vidimo, da ni tako, kakor tr- rodoslovcev, gospodarstvenikov,', ci nemških nacističnih in ita-dj g. Molotov, ker se besede, zdravnikov, naravoslovcev, glas- j iijanskih fašističnih osvajalcev, in dejanja sovjetske vlade ne i benikov in drugih ustvarjalnih t po vojni pa se raztepli po za-ujemajo. j slovenskih ljudi je posredovala ipadnem svetu, od koder ska- lo i« jih vzljubilo k os glasni-:00slovanskimi narodi. 't0, svojega hotenja. . Jurčič, I Treba je samo bežno preiisla-Askerc, Stritar, Gregorčič, Me-. h letošnjo zbirko knjig cehovsko vinžgar in Cankar, da onte- jfce Mohorjeve družbe, in že po-nimo le nekatere, so preko ce-\ stane vsakomur jasno, kakšne-lovške Mohorjeve s svojo umel- rnu namenu služijo In kaj ho-niško besedo in pesmijo dra-' če jo njihovi pisci doseči: zane-mili nase ljudstvo, mu tmdr/ilfjf; med koroškimi in vsemi samozavest in narodni ponos ; ostalimi zamejskimi Slovenci bratomorno medsebojno sovraštvo in jih duhovno odvojiti od matičnega naroda v Sloveniji. Za m'’n iščemo med letošnjimi knjigami celovške Mohorjeve ba sv. Mohorja v Celovcu, Po- družbe vsaj nekaj tega, kar bi gledanosti. V odgovorni zavesti ski politiki nemškega škofijsk• svojega narodno-kulturnega po-' ga ordinariata v Celovcu je poslanstva je pritegnila k sodelo- [stala skoro izključno fprišče pi- vanju širok krog kulturnih delavcev iz vseh delov slovenske emlje. Dolga vrsta pomembnih sar.e družbe narodnih izkoreninjencev, ki so se v najtežjih letih zgodovine slovenskega naro-lpene politične gedovinarjev, pri- d.i izkazali kot predani sodelav- razvpitih domobranskih in nncrsnrfnvef?iž>w .?.Z/*rm ! ci nacističnih . i-n itn- lOg(LXdč\StiCTl\h UbCŽTlikOV. Namesto everskih, leposlovnih in splošno koristnih knjig» kot jih predvidevajo na platnicah koledarja tiskana pravila, vsebuje že ta sam pretežno stru-članke najbolj be-V knjigi «čez izom in Ankare. List «A1 Ahram# pravi, d*a bi iraško posredovanje moglo nuditi resen okvir za pogajanja med Egiptom in Anglijo Po mnenju lista je iraški načrt naslednji; 1. plebiscit za Sudan pod nadzorstvom OZN; 2. medarabski varnostni pakt bi bil vključen v načrt' skupne obrambe Srednjega. vzhoda; 3. Zahodhig dežele bi opremi nikoli bojevati izven meia a-rabskih dežel; 4. arabske dežele b; imelp v času vcjrtp pravico, da odklonijo vojaško pomoč tujih držav; 5. katera koli država članica OZN bi se smela pridružiti zveri Srednjega vzheda, če na to pristanejo ostale dežele; 6. britanske čete bj zapustilp Egipt in Irak, ohranile pa bi baze v Jordanu. Egiptovski zunanji minister Šalah El Din paša pa je danes na tiskovnj konferenci v Rimu izjavil, da iP Egipt pripravljen sprejeti kakršno koli posredovanje pod pogojem, da angleške čete zapustijo Egipt. Po njegovem mnenju bi bilo treba obrambo Sueškega prekopa organizirat; bolj na Vzhodu, na primer v Turčiji; sicer bi tudj egiptovska vojska lahko branila prekop, če bi imela primemo opremo. Preureditev e-giptovske vojske bi zahtevala dve leti General Brians Robertson, vrhovni poveljnik britanskih sil na Srednjem vzhodu se je danes sestal s Churchillom. Kratko poročilo, kj je bile izdano po razgovoru, pravi, da je general Robertson prišel v Lcndon, da bi govoril 0 splošnih vprašanjih, ki se tičejo poveljstva na Srednjem vzhodu. jajo tja delat; teh je več kot milijon. Božične fafvine v Londonu LONDON, 27. — Z božičnimi prazniki so se oblino okoristili tatovi, ki so samo v Londonu nabrali plena za 13.500 funtov šterlingov. Skupina tatov je udrla v neko delavnico za obdelovanje žlahtnih kovin v Qxford Stree-tu v Londonu, vlomita ogromno jekleno blagajno in odnesla palice zlata, srebra, paladija in platina, v skupni vrednosti 60Q0 funtov šterlingov, Vlomilci so posel neopazno opravili — komaj 100 metrov daleč pa je največii policijski komisarjat v angleški prestolnici. AMERIŠKI LETM.CI še i/ednu t/ zaporu Madžarska vlada najbrž čaka, da bo imela denar v rokah - Vogeler je nabral 200.000 BUDIMPEŠTA., 27. — Štirje 120.000 dolarjev. Iz Nemčije pa ameriški letalci, ki so bili poročajo, da je že pripravljeno na/Tolirt cKcnion! «n * lafnln Ir.- Un nvinnltota prejšnjo nedeljo obsojeni na skupno 120.000 dolarjev globe so še vedno v zaporu,- Ameriška vlada je včeraj izrazila pripravljenost, da plača globo, da bi dosegla njihovo osvoboditev. Predstavnik madžarskega zunanjega ministra je sporočil a-meriškemu odpravniku poslov v Budimpešti Abbottu, da še ne more reči, kdaj bodo letalci izpuščeni. Odpravnik poslov tudi ni mogel obiskati zaprtih amerikanskih letalcev in je osebno zanikal vesti, ki so se y inozemskem tisku pojavile o njegovem obisku v zaporu. Zdi se. da Madžari nočejo letalcev izpustiti, dokler ne bodo imeli denarja v rokah. Ameriško zunanje ministrstvo pa -je sporočilo, da Madžari sploh še niso odgovorili na ameriško ponudbo za plačilo letalo, ki bo pripeljalo letalce v Nemčijo, kakor hitro bodo izpuščeni. Robert Vogeler, ki je bil pred nekaj meseci izpuščen iz madžarskih zaporov, je sporočil, da je nabral več kot 200.000 dolarjev prostovoljnih prispgv-kov za plačilo globe. Ker je vlada sklenila sama plačati odkupnino, bo Vogeler prispevke vrnil. Vogeler je tudi izjavil, da bo ustanovil odbor, ki bo poskušal vplivati na zunanje ministrstvo, da bo čim boli e-nergično zahtevalo izpustitev Wilizma Oalisa, dopisnika a-gencije Associated Press, ki je zaprt v CSR. RIO DE JANEIRO, 27. —• V železniški nesreči, ki se je danes zgodila na progi Salvador-Caul, je izgubilo življenje 6 o-seb. Število ranjencev je precejanje, mocki v bistvu ne menja. Na. čin igri. ostane star; dunajski, mi sami pa bomo nadaljevali po poti. katero smo si začrtali in ji bo danes. Potrebno je razširjati nogomet med dečki na Dunaju in na podeželju. Visoko kvaliteto lahko ohranimo samo z delom y širino.# !» * * V Alžiru je BSK premagal na prvi tekmi svoje turneje do mači St. Eugen s 7-0 (3-0). Seznam držav za Oslo OSLO. 27. — Organizacijski odbor olimpijskih iger je izdal listo vpisanih držav: Argentina, Avstralija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, CSR, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Grčija. Island, Italija, Kanada, Madžarska, Nova Zelandija, japonska, Norveška, Poljska, Romunija, Španija, Švedska. Švica, Holandska, ZDA, Velika Britanija in Jugoslavija, Sovjetska zveza in Libanon so na listi držav, za katere se upa, da bodo poslale svoje tekmovalce. Zadnja čas za vpis je 31, december. .-f :'i DUNAJ. 27. Avstrijski ve slači so že začeli s treningom za olimpijske igre, kjer bodo nastopili s trem) čolni: double, četverec brez fcrmilarja in četverec s krmilarjem. Tekmovalci bodo iz Linza, Dunaja, Celovca. V Helsinki bo odpotovalo 12 veslačev. 4: t MILAN, 27. — Pariški organizator Gilbert Benain je odpotoval danes iz Milana v Rim, še prej pa je sklenil z milanskimi boksarji vrsto pogodb za nastope v Franciji in Italiji. Postavil je tudi temelje za zanimivo in veliko boksarsko prireditev, ki naj bi jo organizirali na velodromu Vigorelli v Milanu aprila ali maja s sodelovanjem svetovnega prvaka Ra-ya Sugarja Robinsona. ii: t * MILAN, 26. — Na današnjem boksarskem večeru je Bobby Dawson (ZDA) premagal na točke Polija iz Reggia Kmilie v desetih rundah. Borba je bila zanimiva, Italijana je rešil v zadnji rund le gong, drugače bi bil k. o. Ob tem centralnem matchu so boksali med drugim še: Loi iz Trsta je premagal Orozca (Španija) zaradi predaje v šesti rundi (lahka kategorija); Francozi Ritter je izgubil proti Fontani zaradi zvitja noge (!). KINO v T K S T L Rossetti. 16.00: »Napoleon#, Renato Rascel, Lilia Silvi,, Ninchi. Excelsior. 15.30: «Kim», Errol Flynn in Dean Stockel. Nazionale. 16,00: »Štirje v enem jeepu#, V. LindKors, R. Mecker. Fenice. 16.00: «Guliverjeva vanja#. Filodrammatico. 16.00. «PolkOvniK Hollister#, Cooper, R. Roman. Arcobaieno. 15.00: »Aliče v čim dežni deželi# od Walta Disneya, Astra Rojan. 16.30: »Puščavski kowboji», bratje Max. Alabarda. 16.00: »Predstraža las gubijenih mož#, Gregory Peck. Armonia. 15.30: «Rangoonovi sokoli#, Y. Wayne, A. Lee. Ariston. 16.00: «Puščavsk! orei»i Y- De Carlo in R. Green. Aurora. 15,00: «PomIad v soncu#, J. Mae Donald, L. Nolan. Garibaldi. 15.00: «Ladja brez i—e-na», Don Ameche, D. Andn vs^ Ideale. 16.00: »Sultčarji v puščaš vi». G. Madison in Chalhoun. Im pero. 15.20. «Lepa je Uube* zen#, David Nives, Vera Ellen, Italia. 16.00: «Nedokončan pies», M. 0'Brien in Cyd Charisse. Kino ob morju. 16.00: «L inča nje# Gail Russeli, Mc Donald Carey, Moderno. 16.00: «Toto šejk#. Savona. 15.00: «Stavite», Alexi3 Smith. Viale. 16.00: «Giann.i in Pinotto proti nevidnemu človeku#. Vittorio Veneto. 15.30: »Za vedno boš moja#. Ester tVilliams. Azzurro. 16.00: «Roparji», R. Ca-meron in I. Massei. Belvedere. 16.00: »Poulične |)0- pevke#, Lueiano Taioli. Marconi. 15.30: »Dogodivščine kapitana Bloda#, L. Hayward. Massimo. 16.00: «zivel Robin Hood», J. Derek. Novo Cine. 16.00’ «Ognjena strel lica#, B. Lancaster. Odeon. 16.00: «Pravici je zadoščeno#. Radio. 16.00: «MarSalova ljubljenka#, L. Parks, M. Chapman. Vittoria. 16.00: «Greh lady ConsR di>n,e», I, Bergman m Cotten1. Alkoholizem v Angliji nevarno narašča LONDON, 27. — Angleške policijske statistike prikazujejo nevaren porast alkoholizma v Angliji. Leta 1950 so registrirali 47.717 prijav zaradi pijanosti, ali 33 odst. več kot leta 1949. Vendar pijanost lani v Angliji še ni dosegla rekorda, ki ga še vedno drži leto 1938 s 54.518 prijavljenimi primeri. Med voj. no je pijančevanje upadalo, od leta 1946 pa je spet v stalnem porastu. Eno devetino policijsko prijavljenih primerov pijanosti odpade na ženske. Največ pijancev je v središču Londona, v Cityju, kjer je po policijskih podatkih na 10.000 oseib 306 notoričnih pijancev. . ---------------------- . City ima sicer samo 4840 pre- le arabske oborožene sile ka- bivalcev, vendar so v statistiko terim pa s>„ ne bi bilo treba vštete tudi vse osebe, ki priha- Nedavno je ameriška težka križarka «Des Moinesu, admiralska ladja VI ameriške flote j -i o '' ie zdržala na štiridnevnem obisku. Na sliki na s/redi ameriški ve. leposbvmk v Beogradu George AUen, levo od njega viceadmiral Gardner. poveljnik VI. a-mer iške flote, desno jugoslovanski viceadmiral Srečko Manola ................................... .m....•mm.....mmmi.....immim.....mmmmu....................................................................................................................... »Pravda" napada Kennana MOSKVA, 27. — Čeprav je Kremelj pristal na imenovanje Georga Kennana za veleposlanika ZDA v Moskvi, je »Pravda# danes napadla novega veleposlanika. Organ CK VKP(b) zatrjuje, da Fordova ustanova, katere predsednik je bil Ken-nan do letošnjega 23. novembra, «finansira protisovjetske organizacije#. Kennan velja za strokovnjaka za ruske zadeve. Svojo diplomatsko kariero je začel s službovanjem v baltskih deželah, v Nemčiji in v Moskvi. Nao se je na berlinski univerzi specializiral v ruskem jeziku, literaturi in zgodovini. 15,000 ljudi v ..repu" zaradi najlon nogavic v Woiverhamptonu LONDON. 27. — «Rep» l5.Q00 ljudi je nastal danes pred neko trgovino v Wolverhampto-nu, ki je razprodajala 5.000 parov moških najlonskih nogavic. To blago je v Angliji trenutno racionirano. Naval kupcev je bil tolikšen, da je bila notranjost trgovine skoraj popolnoma uničena. Policija je komaj vzpostavila red. RADIO JUGOSLOVANSKE CONE TUHTA PETEK, 28. decembra 1951 Poročila ob 7.00, 13.30, 19.30, 23.05. 7.15 Jutranja glasba. 13.45 Vedri zvoki. 14.60 Poje basist Friderik Lupša. 14.30 Od včeraj do danes. 14.35 Igra kmečki trio. 18.00 Igra orkester Gallo 18.15 Radijski vebež. 18.30 Hrvatska narodne. 19.00 Komorna dela slovenskih skladateljev. 23.10 Glasba za lahko noč. 1UST 1». 7.30 Jutranja glasba. 11.30 Zabavna glasba. 12.00 Sodobna Air glija. 12.10 Za vsakega nekaj. 13.00 Glasba po željah. 17.30 Plesna glasba. 18.15 Grieg: Koncert v a-molu. 18.45 Vesela glasba. 19.15 Fantazije in rapsodije. 20.00 Slovenski motivi. 20,30 Tržaški kulturni razgledi. 20.45 Lahka glasba. 1,00 Odlomki iz slovanskih oper. 21.30 Večerni koncert. 22.00 Lahka peta glasba, 22.30 Razni solisti. 23.C0 Počasni ritmi, 23.32 Polnočna glasba. T11ST 1. 7.45 Jutranja glasba. 11.30 Orkester Ernest Nicelli. 12.00 Na harmoniko igra Audemia fonelli. 12.20 Ritmi in pesmi. 13.25 Melodična mavriča. 14.10 jazz-OKtec Franco Russo. 14.30 Godalni orkester. 18.00 Tenorist Harvedo Fehcioli 18.30 Plesna glasba, 19.15 Nove plošče. 20.55 Skladbe za godala. 21.10 Simfonični koncert (prenos iz Turina), nato plesna glasba. M L OV E N I J A 12.00 Instrumentalne skladbe Antona Foersterja. 12.40 Zabavna glasba. 13.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 14.00 Iz znanih operet. 14.30 Študentski sekstel. 15.10 Zabavna glasba. 15 30 Želeli ste — poslušajte! 16.00 Priestley: Pojo naj ljudje (radijski roman). 16.20 Antonin Dvorak: Koncert za čelo in orkester. 17.10 Sloven-s(ji napevi za ples in zabavo. 18.10 Izza filmskim kulis Kekca. 18.30 Fantje na vasi. 18.50 Klavirske skladbe. 19.45 Zabavna 70.15 Glasbena medigra. .<.0.20 Srečanja z znamenitimi umetniki. 21.00 «Svet v satiri in humorju#. 21.20 Beethoven - Mozart. 22.15 in 22.45 Igra Haymnod Scott. La kdo bi se bil še njiju nadejal in kaj neki hočeta tu, na tako ltpi m ugledni veselici? Pa naj bo človek ?e tako hraber, tu bi se lahko zmedel, zato se niti Sre-tiolu ne smerni čuditi. Sledil je drugi del veselice. Okrajni kapetan je povedel kolo s predsednikom odbera. Telegrafist Sima je vodil četvorko. Tista dva praktikanta-aranžerja sta se domala ugonobila, ko sta vodila kolo. Cedo Petrovič, znani tenorist, je prepeval. Kavamarjeva tašča je dobila krof s polovico zlatnika. Trgovski pomočnik Jasa je krokal do zore ob gramofonu. Krojač- M ka, šaljivec, ki ga Je bil odbor »posebej naprosil#, je delal dovtipe: izmaknil je stol Stevu Pante-lfCu in se je ta sesedel na tla. In ko je bilo takole veselo v dvorani, so tam vzad v sobi številka štiri reševali hudo resne reči. Tjakaj so se zaklenili Sredoje, Luka in Vi do.1e Stokič. Izprva so se tiho pogovarjali, nato glasneje, vihteli pesti drug na drugega, potem je bilo spet vse tiho. To je trajalo dolgo n bi bilo trajalo še dlje, ko bi ne bil Sredoje zvedel strašno novico: da je pogon še, na vse strani in da mu nikakor ne kaže pobrisati jo kamor koli. Tedaj se je umi. ril in pričeli so se pogajati. Luka in Vidoje sta mu vzela ves dohodek večerne veselice, še nekoliko povrhu, m sta zapustila kavarno. Sredoje se je šele zdaj lahko vrnil v dvorano, kjer se je veselic- razvijala v polnem blišču. vn. Nekoliko se je zvedrilo v vasi Rovcih- Vedra je bila gora, vedra dolina, vedro se-lo, veder župan. Vsi, vsi so bili dooro razpoloženi — pa kaj tudi ne bi bili, ko je po tolikih letih spet potrkalo zidarsko kladivo ob kamen in je začela cerkev rasti iz temelja. Minil je teden in že je cerkev skočila človeku bogme do pasu. Mine drugi teden in že se ti dvigne do glave. Ko pa mine tretji teden in bo že kmalu mesec pri kraju, je treba le še malo, Se ena ali dve vrsti opeke m že bo treba cerkev pokriti. Dostorili bi bili tudi to, pa je zmanjkalo denarja in so se vsi zaskrbeli, kaj in kako bodo posihmal. Ne gre, da bi spet našli človeka, ki bi stopil po vasi. Tudi to ne gre, da bi spet našli človeka, ki bi stopil v svet. Naposled reče Sima Zlati«; «Pa storimo tako, kakor delajo drugod po svetu!# »Kako, brate, govori!# so vprašali vsi. «Pa, izvolino odbor, ki bo nabiral; odbor, ne pa enega samega človeka#. «Tako je, tako je#, so vsi odobravali, «hočemo odbor, hočemo, kakor to delajo tudi drugod po svetu!# Tako so bili vsi složni in so za prihodnjo nedeljo sklicali shod, da izvolijo odbor-Kajpada se je sedaj začelo šepetanje, opravljanje, blebetanje in širili so nekakšne lističe: ta da bodi predsednik, oni blagajnik. Začudo se za predsedniško mesto možje niti niso tako pehali kakor za blagajniško. Prišla je nedelja, zbralo se je mnogo ljudstva. Besedovali so pač o marsičem; spominjali so se tudi pokojnega Vicentija in Sredoja, MOJA C BRAN ISLAV NUŠIČ .............................................um,,,1,11.1.11.................................................................... dela in bi odbor še mnogo «Lej .takole, da mi prodaš dlje molčal in delal, ako se -svojo nedeljo, pa stopim dane bi bila sprla dva odborni. nes jaz s pladnjem po vasi# Hlini/n hvvtviju £u>ke u Jlovvnh šteli so tudi leta, odkar cerkev zidajo, in so naposled priznali Luki živanoviču zaslugo, da je v svetu ujel Sredoja in da so cerkev do strehe pozidali, in če že Je Luka župan, naj bo 3e predsednik odbora. Za podpredsednika so izvolili Simo Zlatiča, ki je bil svetoval, naj izvolijo odbor. Zastran blagajnika so v precejšnji meri lomili kopja. Da bodi ta, da bodi oni; naposled je bila blagajna prisojena Milošu Paunoviču. Potem so izvolili še osem od-bomikov, za tajnika pa so izbrali občinskega pisarja. Ko so volitev opravili, je rekel predsednik Luka: «Sodim, bratje, da bo najbolje. ako zdaj objavimo oglas na narod in vsakega brata zaprosimo, naj kaj prispeva#. »Sprejeto!# so vpili na vse grlo novi blagajnik in odborniki. »In potem#, je nadaljeval Luka, «ne bo napak, ako spet ponesemo pladenj po vasi, sleherno nedeljo in praznik tako, potem pa naj se menjajo odborniki, da nc bo hodil samo eden, marveč vsako nedeljo drugi#. »Sprejeto!# so vpili na vse grlo odborniki in blagajnik. «E, ko smo vse takole uredili, nat bo po sreči!# je rekel predsednik Luka in skle nil shod. VIII. In kakor so bili na shodu sklenili, tako so tudi storili. Izvoljeni odbor je objavil razglas, tiskan z velikimi črkami, s podpisi vseh odbornikov. Odborniki so šli po hišah lepo s pladnjem in s podobo svetega Luke; menjali so se vsako nedeljo in se požrtvovalno lotili posla. Da vidite, lepo Je ta reč napredovala. Odborniki so bili skrbni in niso pustili v miru ne hiše ne bajte; le še malo, pa je blagajnik pohitel v mesto na pošto in je dvigal prispevke, ki so prihajali po nakaznici. Naj že bo, da je morala cerkev čakati na zidanje; zdaj je narod sam vzel to reč v roke ta bo šlo kakor treba. Kajpada, tolikšne na-loge ne opraviš v enem dnevu ali dveh, marveč mine leto - pa so minila celo dve in tri leta- Odbor molči in ka, dva dobra prijatelja: Vi-doje Stokič to Tomo Maksimovič. Prišel je Vidoje neko nedeljo fta vrsto, da pojde s pladnjem po vasi; tedaj pa pristopi k njemu Tomo in mu prijateljsko reče: »Prišel sem, Vidoje, bratec, da te nečesa prijateljsko in bratsko zaprosim. To nedeljo si ti na vrsti s pladnjem, daj, prodaj mi svojo nedeljo#. «Kako naj ti prodam nedeljo!# se začudi Vidoje. «Pa tako, lej, v sili sem... Privili so me z davkom, dol-gujem nekaj malega izza zadnjih dveh, treh let i'n moram venomer plačevati kakšne takse — veš, tisto, za kar sem se bil gnal z Ilijo Stefanovičem#. «Vem, pa saj si pravdo dobil!# «Vrag' bi vedel, kdo jo je dobil, končalo se je pač tako, da morava jaz in H*ja plačati neke takse; pa me je vse to stisnilo to... pravim... prijatelj si mi..,# «Ampak kako naj ti pa pomagam?# «To ne gre#. «Eh, kaj ne bi šlo! Ko Ie vendar Vasa lani prodal Iliju svojo nedeljo za petde-set, grošev, iiija pa jih je zasluzil dva in sedemdeset-..# »Ampak to ne gre. Mar bi z ljudskim denarjem plače- ^ vek’ Pristojbine in kredit? . kakšen si! Mar ti ni- si kupu krave z ljudskim denarjem ln mar Sima ni ogradil njive z ljudskim denarjem in mar Luka ni po-Rril hiše z opeko za ljudski denar?... Ce bomo tako, tedaj vemo še za mnoge druge reči; a nikar, da bi se razneslo po vasi!# «Kaj veš? Kar povej!# se izprsi Vidoje. »Ce hočemo tako, s čigavim denarjem si pa ti oženil sina?# «S tvojim že neb plane Tomaž. «Z ljudskim!# odgovori. Vidoje. «Z ljudskim že ne! se dere Tomaž. «E čigavim pa?» «E Lukovim denarjem#. odločno odgovori Tomaž. Katerega Lukeža,?# «Nu, svetnika, svetega Lu-keža#. ? »Pa najsi je denar njegov, mar sem ga požrl?# se obregne Vidoje. «Saj menda ni samo tvoj svetnik, marveč je tud: mol in vseh vaščanov; vsak °d nas ima pravico, da mu 'P°' maga sveti Luka#-In je beseda aala besedo, najprej so padale tanke, potem pa vedno debeleUe m debelejše, dokler se ni vse skupaj zgostilo. Ozmerjala sta drug drugemu vse. kar sta mogla, lzvzenrii skupnega svetnika, svetega Lii-keža; in taka dva tesna pri. jatelja sta se to jutro raz-la kot krvna sovražnika. ta je to potem prasnilo tudi po vasi in ie ^la govorica od ust do ust in je nastal čudež. Odnekod je nekdo zinil- da bi moral odbor sklicati shod in so potem vsi jeli zahtevati shod. Zaman jim je predsednik Luka dokazoval. da je zdaj čas dela in da imajo druge opravke, zaman; ljudstvo nj hotelo tega niti čuti. (Nadaljevanje sledi) Glavni urednik BRANKO BABIC,- Odg. urednik STANISLAV RENKO. - UREDNIŠTVO ULICA MONTECCHI 5t 6 III nad - Telefon Stev M3-Hoa ln 94 638 - Poštni predal 502 - UPRAVA: ULICA SV FRANČIŠKA št. 20. - Telefonska št. 73-38 - OGLASI: od 8.30 12 In od 1> 18 - Tel 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca, trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ’ za vsak mn; širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din, - Tiska Tržaški tiskarski zavod - Podruž.: Gorica. Ul. S. Penico t-II., Tel. 1L32. Koper, Ul. Battlsti 301a-I. Tel 70 NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna «00. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 1» din. FLRJ: Izvod 6, mesečno 130 dinT Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst U-5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tiska Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z - TRST.