26.ŠENTJURJEVO INOVATIVNA ŠOLA ENTER MULEJ ŠENTJUR šentjurske Šentjur do 0 ŠENTJURSKE novice ^ 2016 j 352(497.4 Šentjur) , m............. m im i 0117912,5 i.. 25 COBISS ® e"otia-m‘3l02C* ORGANIZACIJSKE spremembe (EteHZBi tako dobra že dolgo ne WlS[BaL ^®0Ssm Šentjurskega J?! Knjižnica Šentjur Mestni trg 5b 3230 Šentjur •VULKflNIZflCIJfl AVTOPRALNICA - DIAGNOSTIKA VOZIL • SERVIS VOZIL - 3D OPTIKA • HRAMBA PNEUMATIK • RAVNANJE PLATIŠt ASFALTKOVAC 1,1:J374! 17101 E-mail:muHi.deianigsiol.ml Sojeni v Mulej Caffe e: asfalt.kovac@siol.net m: 031 652 437 EJ-rrrr j r*^ (*" TIP-TOP AVTOMOBILI d.o^ Em mmmm P.E. Lesna ulica 1 I 070 633 633 1 ttptop.avtomoblllOimall.com 3230 Šentjur | 0820 583 62 | www.tlp-top-avtomoblll.sl Podjetje GKN Driveline je vodilni svetovni dobavitelj sestavnih delov in sistemov za prenos moči v avtomobilih, z 22.000 zaposlenimi na 56 lokacijah, v več kot 22 državah po svetu. tuntrrtk cr«ri_vMr»orn*e'iT-x*w Se želite preizkusiti v dvoletnem programu EGLP, ki talentiranim diplomantom omogoča začetek kariere v podjetju GKN Driveline? Program EGLP je razdeljen na štiri 6-mesečne projekte, ki potekajo v podjetju GKN Driveline, Rudniška cesta 20,3214 Zreče ter na drugih GKN Driveline lokacijah v Evropi. Trenutno je v ta program vključenih 12 posameznikov. K sodelovanju vabimo posameznike, ki so diplomirali iz strojništva, mehatronike ali gospodarskega inženirstva ter študente, ki bodo diplomirali iz navedenih smeri do konca študijskega leta. Od vas pričakujemo: • Diplomo iz omenjenih smeri oz. diplomiranje do konca meseca maja. • Praktične izkušnje iz omenjenega področja (praksa v podjetjih, delo v tujini, vaje,...). • Dobro znanje angleščine. • Sposobnost reševanja problemov ter prenos znanja v uporabne rešitve. • Zanimanje za druge kulture, mobilnost in željo po delu v tujini. • Sposobnosti vodenja projektov in timskega dela. Ponujamo vam: • Vključenost v standardni evropski program za diplomante (EGLP - European Graduate leadership Program ). • Stalno izboljšanje osebne delovne učinkovitosti • Seznanitev s filozofijo Lean enterprise - vitko poslovanje. • Vodene obiske GKN podjetij znotraj Evrope. • Pripravo na nadaljnjo kariero v podjetju GKN Driveline. • Izkušnje s projektnim delom. 2 • Mentoriranje s strani direktorjev podjetij, kjer bodo potekali 6-mesečni projekti. • Delo v virtualnih timih. • Dostop do GKN Academy (e-učenje). • Znanje iz praktičnega reševanja problemov. • Vodenje projektov. • Team building. • Vključenost v vse standardne GKN programe za novo zaposlene. Če vas delo zanima, nam pošljite: • Spremno pismo v angleščini in slovenščini. • Življenjepis v angleščini in slovenščini. • Kopijo diplome. • Kopije dodatnih potrdil o vaši usposobljenosti, praksi ter priporočila. Prijave nam pošljite do 10.5.2016 na naslov ali email: GKN Driveline Slovenija d.0.0. Rudniška cesta 20,3214 Zreče, Slovenija 62 □ zdenka.obad@gkndriveline.con1 P J prijam, vera.beskovnik@gkndriveline.com Ik. M podjetje > »nfrce novice nofrce c^nnovjce kronika okužabno aktualno --------------- mesto Ane Velenšelc vedeli vse. Odslej boste ]\me: il- v PORTRET- Mladi šentjurski gasilce bo r 'o o -UM* nekoč podpoveljnik -ESSSSSa CG^Vkonjiškihškaicahv l hiši našli a™ mrtva — www.novice.si Niso vsi fasadni sistemi odporni kot JUBIZOL Strong. ^ AKCIJA / PODARIMO OBA SLOJA MREŽICE OB NAKUPU 150 m' j FASADNEGA SISTEMA jfi JUBIZOL STRONG" Akcija traja od 1.4. do 31.5.2016 Pri vseh bolje založenih trgovcih z barvami in gradbenim materialom. *Več o akciji na www.jub.si r stire jL \ f Mie JEHi IB/ **» iiiiP. i!1!11 r. □JUB JUBIZOL Fasadni sistemi po meri JUBIZOL Strong. Fasadni sistem odporen na točo. Priporočamo ga za objekte, ki potrebujejo povečano upogibno in natezno trdnost nosilnih slojev sistema ter povečano odpornost fasadne površine na udarce in perforacijo. Oboje dosežemo z odebelitvijo in dvojnim armiranjem ter posebej za ta namen izdelanim osnovnim ometom, z mikroarmirnimi dodatki. Tako zagotovimo visoko varnost sistema predvsem pred poškodbami zaradi ekstremnih vremenskih pojavov (toča, ekstremne deževne padavine z močnim vetrom) in vandalizma, pred poškodbami, ki jih na fasadi lahko povzročijo živali, pa tudi pred poškodbami zaradi velikih toplotnih raztezkov in skrčkov, ki so posledica vgradnje zaključnih ometov temnih barvnih tonov. Sistem JUBIZOL Strong je uvrščen v četrti, torej najboljši razred skladno z zahtevami FM Approvals dass 4473 Združenja ameriških zavarovalnic za testiranje strešnih kritin na udarce toče. Omenjena razvrstitev pomeni, da na sistemu ni vidnih poškodb ob udarcu ledene krogle premera 5 cm, s hitrostjo 140 km/h in kinetično energijo 40 J pravokotno na fasadno površino. Do 31. maja 2016 vam ob nakupu 150 m2 fasadnega sistema JUBIZOL Strong podarimo oba sloja mrežice. A A petek, 17. junij W19-letka^ Slovenske Konj i c e I M Izpostavljeno NEPRESLISANO »Živimo v Krajevni skupnosti Slivnica pri Ceyu, ki Ima sedež v Gorici pri Slivnici. Krajevna skupnost Slivnica pri Ceyu Ima uraden naslov Gorica pri Slivnici 98, pošta 3263, Gorica pri Slivnici.« ' ^ Predsednik Krajevne skupnosti Slivnica pri Celju, SPLETNA ANKETA novfce Ste se razveselili snega konec aprila? www.novice.si NA NASLOVNICI: ŠENTJUR JEVO 2016 FOTO: TOMAŽ PRITE NA NASLOVNICI liKTJtnui|n novice DROGE: TUDI V ŠENTJURJU SVETIJO VSI Na pohodu so sintelčne droge z nepredvidenimi We ■ ■ ___ ___________________ ______ učinki Vprašanje drog. Ob nedavnih dogodkih v nobeni družini in družbi to ne sme biti tabu. Ukrepajo tudi v šentjurski Lokalni akcijski skupini, kjer so združeni predstavniki različnih institucij. - Piše: Metka Pirc Če so nekdaj vsaj približno vedeli, kakšne učinke lahko pričakujejo po uživanju klasičnih drog, kot so marihuana, kokain, heroin, je sodobni čas prinesel t. i. sintetične druge, ki jih umetno proizvedejo. Za razliko od tradicionalnih drog so učinki sintetičnih povsem nepredvidljivi. Težava nastane, ker sintetične droge začnejo učinkovati 45 minut do ene ure po zaužitju tabletke, neučakani mladi pa vmes po možnosti vzamejo še kakšno, dodajo alkohol in marihuano. Vse prepogosto pozabljamo, daje tudi alkohol droga, opozarja Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Sintetične droge vsebujejo kemične substance, veliko tovrstnih novih drog skuša posnemati klasične droge, kot so konoplja, kokain ali metamfe-tamin, le da so bistveno cenejše. Ukrepajte hitro Sintetične droge so običajno cenejše od klasičnih drog, včasih celo od alkohola. Tudi zato so med mladimi priljubljene. Ljudje različno reagirajo na njih, največji problem pa je, da v primeru težav zdravniki ne vedo, katere učinkovine so mladi zaužili in kaj bo sledilo. »Zatiskati si oči, da se naš otrok ne drogira, nima smisla,« poudarja Milan Krek. Slovenski starši so po njegovem preveč tolerantni do uporabe alkohola, češ da je bolje, da otrok pije žganje kot pa da se drogira. Poudarja še, da ukrepajte hitro, če zaznate nenavadne poteze. V primeru hujših zapletov poiščite pomoč, saj sami ne boste zmogli. Zelo nevarno pa je, po besedah Kreka, biti športnik in uživati sintetične droge. mladi zaužili. Vedno nove droge V Šentjurju deluje Lokalna akcijska skupi113 LAS, ki jo sestavljajo člani iz različnih institucij1 občine, ki se ukvarjajo z mladimi. Dolgoročna na' loga je izvajanje preventivnih in drugih aktivno-1’11 za preprečevanje zasvojenosti. Ves čas spremljajc 1 problematiko in iz vseh družbeno relevantnih sku pin v občini pridobivajo informacije glede nevar' nosti zasvojenosti. Ob nedavnih dogodkih, ki so Sf v povezavi z novimi drogami pojavili v Sloveni]1' je pričakovati nove ukrepe in odzive. »Konkreti1 ; se še nismo pogovarjali, a je pričakovati, da bob'0 DEJSTVA Dobiti drogo v Celju ni problem Brez težav prideš do droge, nam razlaga mlada Šentjurčanka, dijakinja tretjega letnika ene izmed celjskih srednjih šol. »Tam, pri Objektu jo dobiš za nekaj evrov,« pove in doda, da kajenje trave ni velika reč. delali v tej smeri,« razlaga vodja skupine, zdravnica Milena Senica Verbič. . Pri svojem delu z mladimi sicer se ni prišla v stik s kom, ki bi mu dokazali vsebnost sintetičnih drog, a to ne pomeni, da problem ni pe-r°Č'Pravi. »Stvar je pereča, treba je upoštevati, da se stvari spreminjajo m se o tem pogovarjati, da droge niso tabu tema. Zelo moramo biti Pozorni, saj vedno znova na tržišče prihajajo nove stvari, ki jih ne Poznamo ne mi, ne starši, policisti, Preventiva nikoli ni prenapihnje-na,« doda. Anketa, ki so jo pred časom •zvedii v okviru preventivnih aktivnosti LAS med šentjurskimi otroki in mladino, kaže, daje naj-b°lj razširjena uporaba alkohola. Zaradi pojava novih drog bodo razmislili, da bi celovito anketo ponovili. Starši, poglejte otroke Da so otroci polni izgovorov in da znajo vse nenavadne učinke zelo dobro skriti, opozarja Krek. Bodite pozorni, ko pridejo domov. Tisti, ki jih dobro poznate, boste opazili nenavadno obnašanje. »Treba je opazovati, če se otrok nenavadno obnaša, če se najdejo stvari, ki niso normalne, denimo razne tablete ali praški. Koliko je tega v Šentjurju, ta trenutek ne vemo. Otroke je treba dobro poznati in če se začnejo nenavadno obnašati ob normalnih aktivnostih, je čas za ukrepanje,« pove Senica Verbičeva. Na skritem Gramsu tudi Slovenci Proizvodnja sintetičnih drog je smešno poceni. Za nekaj centov jih masovno izdelujejo na Kitajskem. Vzporedno s spletom, po katerem brskate vsak dan, obstaja še en spletni svet, imenovan Deep web. Najbolj znan dostop do Deep weba je preko brskalnika Tor. Taje primarno namenjen anonimnem brskanju po spletu in sam po sebi ne pomeni kaj slabega. Je pa ena izmed možnosti, kamor se lahko odpravite po droge. Googlu podoben spletni iskalnik je Grams, kjer najdeš povezavo do spletnih trgovin z drogami. Prvo in najbolj znano trgovino za tovrstne izdelke Silk road so pred časom razkrinkali, a se je pojavila že tretja verzija Silk roada. Plačuje se v spletni valuti hitcoin. Od nakupa preko spleta je slovenska mladina oddaljena le nekaj klikov. Na Gramsu se najdejo tudi slovenski prodajalci, ti so v času našega brskanja ponujali apaurin in etizolam. Vsaka se lahko pojavi tudi pri nas Zaradi kaotičnih razmer, ki vladajo na tem področju, je težko zapisati, koliko je sintetičnih drog. V svetovnem okolju naj bi jih bilo okoli 600, sto manj je prisotnih v Evropi. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v Sloveniji zabeleženih 120 sintetičnih drog. Vsaka izmed svetovnih drog lahko pride v Slovenijo, če jih kupujete preko spleta, prinesejo pa jih lahko tudi kolone počitnikarjev, ki se poleti vijejo skozi našo državo. Potem je tu še koncentracija učinkovin v teh drogah, ki ostaja neznanka. Poleg tega ne vemo, kako dejansko delujejo. »Oni naročijo, potem pa dobijo, kar dobijo. Ko te ljudi pripeljejo v bolnišnico, zdravniki težko vedo, kako naj ukrepajo, saj ne vedo, kaj so vzeli. Ostane jim le simptomatsko zdravljenje, s katerim skušate pomagati telesu, da preživi,« pojasni Krek. Najprej prijatelji, nato depresija Nekatere droge so namenjene spodbujanju z energijo in dodatno segrevajo telo. Poveča se srčni utrip, metabolizem, mladi med plesom še dodatno miga, s čimer se izloči veliko tekočine. Če je ne nadomešča, pride do toplotnega šoka, odpovedi ledvic, dihalnega aparata, nezavesti, krčev, kome ... Kasneje, ko je vsega konec, se pojavi utrujenost, depresija, želja po samomoru. Ob vsem tem Krek doda, da te droge delujejo na nevrotransmiterskem nivoju in naredijo škodo, ki traja nekaj let. Če se uživajo z vbrizgavanjem, se ljudje hitreje predozirajo. Droge, ki povzročajo odvisnost, so za tiste, kijih prodajajo, zlata jama za zaslužek. Uvodnik NA ŠENTJURSKEM NI VEČ SLABIH VIN T 7’inogradništvo ima v Sloveniji V že tisočletno tradicijo. Zanimivo je, da je bilo v prejšnjem stoletju več vinogradniških površin kot danes. Enako velja tudi za naše območje, ki spada v šmarsko-virštanjski okoliš. TV" onec sedemdesetih let prejš--L V njega stoletja so vinogradniki ustanovili Društvo vinogradnikov in sadjarjev Šentjur, ime so leta 2000 spremenili v Vinogradniško društvo, ki bo letos praznovalo 35. obletnico delovanja. Namen društva je bilo strokovno usposabljanje članov na področju pridelave grozdja in vinskega kletarjenja. Kot dolgoletni član in bivši predsednik društva sem vseskozi aktivno sodeloval. Iz leta v leto se je kvaliteta vina boljšala, tako da smo danes na društvenih ocenjevanjih vin na Štajerskem nad povprečjem. 1 I 'u je društvo odigralo veliko JL vlogo, saj je vsa leta delovanja izobraževalo člane v teoriji in praksi. Vsako leto organiziramo ocenjevanje vin, s katerim vzpostavimo tudi konkurenčnost med vinarji. Zaradi tega na Šentjurskem ni več slabih vin. Veliko članov je prejelo lepe ocene tudi na višjih ocenjevanjih v Mariboru, Gornji Radgoni, Ljubljani in celo v Novem Sadu. Velika pridobitev je tudi izgradnja društvene kleti, v kateri se odvijajo strokovna predavanja in druženja. Te pa zaskrbljujoče, da so se J začele vinogradniške površine krčiti. Mislim, da se to dogaja zaradi prenizke cene vin (v primerjavi s stroški) ter zaradi nezainteresiranosti mladih za prevzem naših vinogradov. S tem bo nastala velika škoda, saj se bodo te površine pričele zaraščati, drugih kultur pa zaradi strmine na vinogradniških površinah ne moreš gojiti. S tem se bo spremenila tudi pokrajina, katero so dolga leta krasili vinogradi in zidanice, ki dajejo veselje pridelovalcem in pivcem vina. novfce * (§) Novice ŠENTJURSKE NOVICE, MAJ 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si ŠENTJURSKE NOVICE, MAJ 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si Novice© IZZIVI PRENOVE Prenavljajo javne stavbe Mnogo vrtcev in šol je že energetsko varčnih... Novosti. Veliko šentjurskih vrtcev in osnovnih šol je prenovljenih in energetsko varčnih, nekaj naložb pa občino še čaka. » Piše: Metka Pirc Evropa narekuje ritem tudi pri gradnji in prenovi stavb. Po letu 2018 bodo morale biti vse javne stavbe skoraj nič energijske, dve leti kasneje pa še ostale stavbe, kar velja tako za novogradnje kot prenovljene stavbe. Stavbe bodo morale biti bistveno manj potratne z energijo. To je izziv za lastnike javnih stavb in tudi šentjurska občina je že pred leti zagrizla v to kislo jabolko. Ena večjih težav, s katero se srečujejo domala vse slovenske občine, je omejevanje pri zadolževanju. Da bo- DEJSTVA Hruševec bi dobil športno dvorano Kljub temu da so veliko dela že opravili, jih čaka še nekaj prenov v prihodnje. Prenoviti bodo morali občinski stavbo, Osnovno šolo Hruševec s športno dvorano. Kot pravi Diaci, razmišljajo tudi o širitvi telovadnice in preoblikovanju v športno dvorano. Prenoviti bodo morali še Osnovno šolo Gorica pri Slivnici. do torej zadostile standardom, bodo morale iskati financerje in strokovnjake, ki bodo izvedli te spremembe na javnih stavbah. Pri tem računajo na subvencije države in evropski denar. Veliko dela že pod streho Ena izmed najnovejših naložb na tem področju je bila prenova podružnične osnovne šole in vrtca Blagovna. Želeli so zmanjšati stroške energetske oskrbe, zboljšati bivalno okolje za učence in zaposlene, pa tudi rabo fosilnih goriv in emisij toplogrednih plinov. Prenoviti je bilo treba fasado, ki je toplotno izolirana, zamenjali so stavbno pohištvo, izolirali podstrešje in menjali strešno kritino. Podobno velja za vrtec na Planini. Šentjurska občina je v zadnjem času prenovila skupno sedem vrtcev, poleg tega še Osnovno šolo Dramlje in šolo na Planini, enako velja za Loko pri Žusmu, Osnovno šolo Franja Malgaja in še vrtec v centru, v Pešnici. Javno-zasebno partnerstvo Kot pravi župan Marko Diaci, je o energetskih prenovah javnih stavb še veliko razprav. »Stvari še niso popolnoma jasne. V veliki meri imamo stvari pripravljene, če bodo finančni učinki takšni, da bo smotrno izbrati javno-zasebno partnerstvo, bomo šli v to. Veliko se govori o javno-za-sebnem partnerstvu, a kolikor vem, nihče točno ne ve, kako bi to funkcioniralo,« doda. Občinsko stavbo prenova še čaka. POTRDILI Direktorico in ravnateljico Direktorica Knjižnice Šentjur Tatjana Oset je dobila Z delom sem zadovoljen, naredili smo nadgradnjo,« soglasje k imenovanju za direktorico v novem mandat- razlaga župan Marko Diaci. nem obdobju. Kot pravijo na občini, so z njenim delom Šentjurski občinski svetniki so na zadnji seji aprila zadovoljni. »Knjižnica je letos dobila novo funkcijo, potrdili tudi novo ravnateljico Osnovne šole Dramlje, saj je hkrati upravljavec Ipavčevega kulturnega centra. Mirjano Aužner. (MP) Anja Polenek, v. d. direktorice Ljudske univerze Šentjur. Napovedala je odstop, ko so občinski svetniki pritrdili pripojitev k Razvojni agenciji Kozjansko. Str.0 Simona Zdolšek, ravnateljica Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur in vodja Vokalne skupine Glasovir. Uspešno so gostili revijo pihalnih orkestrov slovenskih glasbenih šol in pripravili koncert ob 15-letnici Gla-sovirk. str0 Jurij Malovrh, mestni viničar. Letnik 2015 je bil izvrsten. S tem se strinjajo vsi šentjurski vinarji. Str.0 Irena Zevnik, učiteljica s Ponikve. Prejemnica priznanja za naj prostovoljko nad 31 let. Str.0 Jure Razočnik, predsednik Mestne skupnosti Šentjur. Ob prazniku so znova pripravili imenitno Šentjurjevanje. Str.0 Drago Plevnik iz Loke pri Žusmu. Za bralce Šentjurskih novic je odprl vrata partizanske bolnišnice v Javoršici in z njimi svoje spomine. Str. Peter Tovornik, član ansambla Sekstakord. Poskrbel je za melodijo in aranžma valčka V srcu - po mnenju strokovne žirije najboljše skladbe Slovenske polke in valčka 2016. Str.0 Teme MESECA Tudi v Šentjurju svetijo vsi alarmi. Na pohodu so sintetične droge z nepredvidenimi učinki. Ukrepajo tudi v šentjurski lokalni akcijski skupini. DROGE STR. 4,5 ŠENTJURJEVO str.s Šentjurjevo je daleč naokoli še vedno najbolj poznano po osrednji sobotni sejemski prireditvi. Praznik mesta so tudi tokrat posvetili znamenitemu Šentjurčanu dr. Gustavu Ipavcu, letos se je prvič pridružil še Poštni Tonček. INOVATIVNA ŠOLA str m S tretješolci Osnovne šole Dobje smo sedli v šolsko klop, da bi videli, kakšna bo prihodnost izobraževanja. Kako torej poteka pouk‘v oblaku? Slivnica pri Celju. Ime krajevne skupnosti je bilo tako zapleteno, da je mešalo štrene celo krajanom samim. Krajevna skupnost bo kmalu tudi uradno Gorica pri Slivnici. KRAJ MODRIH SADEŽEV IN PRIJAZNIH LJUDI str.io PONOSNI NA SVOJ KRAJ str.22 v KS Šentjur - Rifnik. Spoznajmo rifniški del Šentjurja skozi oči štirih krajanov, ki si želijo, da bi krajevna skupnost še bolj samostojno zaživela. JIM Ministrica za izobraževanje, dr. Maja Makovec Brenčič, si je skupaj s sodelavci in lokalnimi gostitelji, poslanko SMC Anito Kolesa in predsednikom SMC Šentjur Petrom Jevšinekom, v začetku aprila ogledala Šolski center Šentjur, se sestala s predstavniki vseh osnovnih šol v Šentjurju in se srečala še s svetniško skupino SMC Šentjur. Ministrica je 9 Ministrica za izobraževanje obiskala Šentjur IT>ed obiskom drugim Pohvalila prizadevanja Šolskega centra Šen-tiUr in jim ponudila vso Pomoč in podporo pri povečevanju kakovosti izobraževanja. (NN) Ministrica Maja Makovec Brenčič z lokalnimi gostitelji. ŠTEVILKA MESECA 'lO TISOČ EVROV ŠKODE JE NAREDIL ŠENTJURČAN, KI Sl JE ELEKTRIKO SPELJAL MIMO ŠTEVCA. @ Reportaža 26. SENTJURJEVO DIŠALO JE PO KISLI Zgornji trg. Spet se je napolnil z nasmejanimi obrazi z vseh koncev Šentjurskega. Številna društva. Ponujala so obrtniške mojstrovine in kulinarične dobrote. » Piše: Tomaž Pritekel) Taj večja turistična prireditev na Šentjurskem je z dob-I ro voljo in razposajenostjo obiskovalcev vendarle premagala slabo vremensko napoved in zaživela v _L ^ Zgornjem trgu. Tokrat že 26. Šentjurjevo so organizatorji zopet dopolnili in nadgradili. Sicer so ga tudi tokrat posvetili znamenitemu Šentjurčanu dr. Gustavu Ipavcu, vendar pa se mu je letos prvič pridružil še Poštni Tonček. Tudi nov lik Šentjurjevega temelji na resnični osebi, njegova dolžnost pa je bila obveščati ljudi o dogajanju. Po Zgornjem trgu je delil tudi razglednice, ki so jih obiskovalci lahko brezplačno poslali naslovnikom. Tudi letos so Kamenčani postavili mlaj, društva in kmetije pa so se predstavili na stojnicah, kjer smo lahko okušali domače dobrote in kupili katerega izmed domačih obrtniških izdelkov. Sobotno dopoldne je dišalo po kisli juhi, ki sojo kuhala društva iz domačih krajev in od drugod. Na festivalu so zaplesali tudi člani odraslih folklornih skupin. Poleg vleke vrvi in športnih iger smo bili priča uprizoritvi preboja zmaja s strani viteza Jurija, vožnji starodobnih koles in zvokom domače glasbe. Nekaj utrinkov z osrednjega dogajanja je ekipa Šentjurskih novic ujela v fotografski objektiv. Tudi člani Društva IZVIRI Dobrina so skuhali odlično kislo juho. Reportaža @ Med goste sta se pomešala tudi Gustav Ipavec in Poštni Tonček, ki se je letos prvič pojavil na Sentjurjevem. * TRADICIONALNO, • DOMAČE, L VESELO J Plesalke smo ujeli tudi na likovni razstavi. Poleg kisle juhe smo med dišečimi stojnicami okušali še veliko drugih domačih dobrot. Obiskovalci Šentjurjevega sejma so napolnili Zgornji trg s smehom in dobro voljo. Videli smo atraktivne folklorne plese. Na sliki člani FS Lintvar med izvajanjem svoje značilne točke. . kolesarske sekcije domačega kluba starodobnikov so se po Zgor-m tr8u zapeljali z najmanj 75 let starimi kolesi. Takole nasmejano so nam brezplačne dobrote iz pirine moke pripravljale tudi mlajše kuharice. KRAJ MODRIH SADEŽEV IN PRIJAZNIH LJUDI ko zor” Slivnica pri Celju. Ime krajevne skupnosti je bilo tako zapleteno, da je mešalo štrene celo krajanom samim. Krajevna skupnost bo kmalu tudi uradno Gorica pri Slivnici. » Piše: Metka Pirc Če se v vasi Slivnica sprehodite od cerkve do pokopališča, je tam ogromno dreves - sliv. Srce vam bo zaigralo proti koncu avgusta, ko bo tod vse modro od slastnih sadežev. Nekoliko kodrajo živce voznikom, ko slive popadajo na tla. Najverjetneje pa je kraj dobil ime ravno po slivah. Dokazov za to sicer ni. Našel jih ni niti Lojze Selič, domačin, ki je obrnil vse razpoložljive dokumente o svojem rojstnem kraju. Napisal je monografijo Slivnica od habsburške krone do rdeče zvezde, v kateri je opravil izjemno delo in mlajšim generacijam približal zgodovino kraja. Čeprav ni zanesljivih dokumentov, je ljudsko izročilo o sočnih slivah in Slivnici še danes živo. In tako naj bo. Manjši kraj na hribu - Slivnica, je bil dolga leta središče krajevne skupnosti. To je bil upravno-šol-ski-župnijski center. Sčasoma so se dejavnosti preselile v dolino, v Gorico, kjer še danes najdete pošto, osnovno šolo, vrtec, krajevni urad, kulturni in gasilski dom, tudi Dolga leta je bila središče krajevne skupnosti vas Slivnica, z leti pa se je to preselilo v dolino, v GoricopriSlivnia podružnico šentjurske knjižnice. Na Slivnici iskali jezero S tem ko se je vse bolj ali manj preselilo v dolino, pa je poimenovanje krajevne skupnosti ostalo Slivnica pri Celju. Stvar je šla tako daleč, da so obiskovalci kraja iskali osnovno šolo in Slivniško jezero v vasi na Slivnici. Še več, preglavice je delala celo domačinom samim. »Živimo v krajevni skupnosti Slivnica pri Celju, ki ima sedež v Gorici pri Slivnici. Krajevna skupnost Slivnica pri Celju ima uraden naslov Gorica pri Slivnici 98, pošta 3263, Gorica pri Slivnici. Uradne seje Sveta Krajevne skupnosti Slivnica pri Celju se odvijajo v sejni sobi Sveta KS, ki se nahaja v prostorih Kulturnega doma v Gorici pri Slivnici in ne na Slivnici,« razlaga predsednik Krajevne skupnosti Janez Palčnik. Že 15 let živi v samem središču Gorice pri Slivnici in pravi, da je zelo lepo. »Čudovito je, najlepše! Lepo se počutimo, živimo v središču kraja, zrak je čist in smo v naravi. Ljudje so prijazni,« pripoveduje Palčnik. Mnogo od tega so že davno ugotovili tudi turisti, ki se vedno raje odpravijo proti kraju z zapletenim imenom, še najraje pa se ustavijo ob Slivniškem jezeru. Krajevno skupnost uradno preimenovali Kot kaže, pa bo zmede v prihodnje nekoliko manj. Šentjurski svetniki so na zadnji seji v prvem branju potrdili predlog preimenovanja krajevne skupnosti. Ker ni bilo zadržkov in pripomb, tudi v drugem branju ni pričakovati posebnosti, kar pomeni, da bodo domačini v poletje že vstopili z novim imenom: Krajevna skupnost Gorica pri Slivnici. Vas Slivnica seveda ostaja tam, kjer je. Vsem ostalim, ki bodo hiteli na sestanek Šola in vrtec še ne bosta preimenovana Spremembo imena so obravnavali v okviru sprememb občinskega statuta. Formalno so ga potrdili v prvi obravnavi, zato tudi v drugi ni pričakovati bistvenih sprememb. Dokončno bo preimenovanje izvedeno, ko statut potrdijo v drugi obravavi in bo objavljeno v Uradnem listu. Tudi Osnovna šola v Gorici pri /dSI SlIVniCd. Slivnici se imenuje Osnovna šola Slivnica pri Celju, čeprav ima sedež v kraju Gorica pri Slivnici. Podobno je tudi z enoto Vrtca Šentjur - Slivnica. Preimenovanje krajevne skupnosti ne pomeni avtomatske spremembe imena šole in ostalih zavodov, saj je treba za vsako preimenovanje sprožiti poseben postopek. ali naokoli po kraju, pa bo poslej jasno, da morajo priti v Gorico pri Slivnici. Tudi krajani sami so lani izpolnjevali anketni vprašalnik, o tem, ali se strinjajo, da krajevno skupnost vendar preimenujejo v Gorico pri Slivnici in 96 odstotkov jih je predlog podprlo. Zadnjo je sedaj rekla tudi občina, ki krajanom odpira vrata v nov, preprostejši svet imen. ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE Šentjurska ljudska univerza odhaja gumentih proti ukinjanju pripove- Jože Korže je nasprotoval pripojitvi razpisih lahko konkurirali le močni duje v. d. direktorice Anja Polenek. univerze. zavodi. Pripojitev. Občina kot ustanoviteljica bo ukinila samostojni javni zavod, dejavnosti ljudske univerze pa pripojila Razvojni agenciji Kozjansko. » Piše: Metka Pirc Pred 55 leti je bila ustanovljena takrat delavska univerza, sedaj Ljudska univerza Šentjur. Občinski svetniki so na aprilski seji v prvem branju potrdili predlog, da univerzo ukinejo kot samostojni javni zavod in da ta začne delovati v okviru Razvojne agencije Kozjansko. Hkrati so se odločili, da občina izstopi iz Mrežnega podjetniškega inkubatorja Vrelec. Zagovorniki predloga pripojitve ljudske univerze so izpostavljali racionalizacijo stroškov, nasprotniki, večinoma svetniki SDS pa škodo, ki jo prinaša ukinjanje samostojnega javnega zavoda. Čeprav je občina ustanoviteljica univerze, je v proračun lani prispevala okoli 14.200 evrov oziroma le okoli pet odstotkov celotnega proračuna, ki sicer znaša okoli 250.000 evrov. Vse ostalo je ljudska univerza pridobila na razpisih, je pa od občine v brezplačno uporabo dobila prostore. Iščejo možnosti prihranka Sandi Potočnik z Občine Šentjur je pojasnil, da je bilo za takšno odločitev več povodov. Razmišljali so namreč, kako optimizirati mrežo javnih zavodov, povezati različne pravne subjekte in predvsem prihraniti. Prepričan je, da je rešitev nove DEJSTVA Kako je v regiji V naši regiji deluje več ljudskih univerz. V Žalcu, Celju, Rogaški Slatini in Slovenski Bistrici delujejo samostojne ljudske univerze. Za ukinitev univerze se denimo niso odločili v sosednjem Celju, čeprav so imeli pred leti resne težave z vodenjem zavoda. V okviru Šolskega centra Slovenske Konjice - Zreče (ki združuje gimnazijo in srednjo strokovno šolo) deluje tudi izobraževanje odraslih, ki je prej delovalo pod skupnim imenom SIC - Svetovalno izobraževalni center, nekdaj pa je to bila konjiška ljudska univerza. Delujejo v Slovenskih Konjicah in v Laškem. evropske finančne perspektive v tem, da lahko na razpisih konkurira enoten močan zavod. Poslej bodo v okviru Razvojne agencije Kozjansko delovali tudi strokovnjaki s področja izobraževanja in podjetništva, ohranjajo tudi osnovno, razvojno dejavnost agencije. V praksi to zaenkrat pomeni, da bodo prostori ljudske univerze za zdaj ostali tam, kjer so. Enako naj bi veljalo za zaposlene. »Ne vemo, kako bomo lahko v prihodnje delovali projektno, glede na to, da smo sedaj delovali samostojno. V prihodnje se samostojno ne bomo mogli prijavljati, naš transakcijski račun bo ukinjen, postali bomo organizacijska enota,« o argumentih proti ukinjanju pripoveduje v. d. direktorice Anja Polenek. Poudarila, da je ljudska univerza ves čas skrbela za dobrobit občanov Šentjurja. Na univerzi sta sedaj dve zaposleni, poleg tega imajo še eno polovično in eno petinsko zaposlitev. Župana pozval k odstopu Župan Marko Diaci je poudaril, da gre za pripojitev enega zavoda k drugemu in da bo ljudska univerza lahko še naprej izpolnjevala svoje delo. Pričakuje sinergijske učinke pri združevanju znanja za prijavo na razpisu. »Združujemo znanje in sredstva, to je edina logična zadeva,« poudarja Diaci, ki meni, da zaposlenim celo izboljšujejo delovno okolje. Vroča je bila razprava v občinskem svetu. Svetnik Jože Korže je prepričan, da ne gre za pripojitev, ampak za ukinitev univerze. »Za- radi enega drevesa sekate cel gozd. Pustite, na ljudska univerza funkcionira,« je med drugim dejal, župana pa pozval k odstopu. Svetnik Lovro Perčič je dejal, da so izhodišča za lase privlečena, in omenil, da skuša Šentjur prehiteti vlado. Svetniki, ki so predlogu nasprotovali, so pogrešali oceno prihrankov pri stroških zaradi združitve. Organi ljudske univerze so nasprotovali združitvi, Polenekova pa je dejala, da bo odstopila. Zadnji dve leti je vodila univerzo kot vršilka dolžnosti, pred enim letom pa je bil objavljen razpis za novega direktorja. Prejeli so dve prijavi, eno nepopolno in drugo popolno, a se za imenovanje direktorja člani sveta zavoda in pristojna komisija niso odločili. Ljudska univerza zaenkrat ostaja na stari lokaciji, kako bo naprej, se še niso odločili. Drago Plevnik pred vhodom v J| MMl "hfc bivšo bolnišnico.* 7 PARTIZANSKA BOLNIŠNICA Partizanska bolnišnica v Javoršici. Ko se zapeljemo s šentjurske smeri od Loke pri Žusmu še malo naprej, nas gozd objame z vseh strani. Ko ob koncu gozdne poti parkiramo avto in se povzpnemo po gozdni poti po manjšem hribu, lahko - seveda ob namigih koga, ki pozna območje - najdemo vhod v manjši bunker, ki je med 2. svetovno vojno služil kot partizanska bolnišnica, ki je sprejela do 12 ranjencev. » Piše: Tomaž Pritekel] Po brskanju za informacijami sem končno našel kontakt prave osebe - gospoda, ki me je prijazno sprejel pri sebi doma in se hotel sprehoditi z mano do bivše partizanske bolnišnice. Kaj hitro pa sem izvedel, da je moj vir, predsednik krajevne organizacije Zveze združenj borcev narodnoosvobodilnega boja Loke pri Žusmu, Drago Plevnik, tudi sam neposredno vpet v vihravo zgodbo o tem skrivnostnem prostoru, saj je bil njegov oče, Ciril Plevnik, eden od dveh ustanoviteljev bolnišnice v Javoršici. Bolnišnica, ki sojo razvili iz partizanskega bunkerja, je delovala dobrega pol leta na prelomu leta 1944 v 1945. Oskrbovali ranjene partizane V bolnišnici z oznako R6 so oskrbovali do okoli 12 ranjencev, ki sojih pripeljali z bojnega območja 2. svetovne vojne. »To število seje seveda spreminjalo, včasih so v bunkerju ležali tudi samo trije ranjenci,« pravi Drago Plevnik. Ranjence je oskrboval zdravnik iz Beograda in njegova pomočnica, medicinska sestra. Po besedah Draga Plevnika je veliko zaslugo za obratovanje Notranjost bivše partizanske bolnišnice. bolnišnice imel tudi Stane Nunčič, ki seje kot odlikovan član 14. divizije zelo zavzemal za ta prostor. Hrano za ranjence so poleg Dragovega očeta in mame prispevali tudi okoliški kmetje, nekaj časa pa je hrano pripravljala kuharica kar v izkopanini. Malo pred koncem vojne so ranjence preselili na bližnjo kmetijo, saj je bila bolnišnica izdana. Nemški vojaki je sicer niso nikoli našli, prav tako pa se še do danes ne ve, kdo je bil izdajalec. Nemci so odpeljali domačine V okolici Virštanja, kjer se bolnišnica nahaja, je sicer v času 2. svetovne vojne bilo bojno območje, ampak nevarnost je pretila predvsem zaradi hajk, ki so to območje prehajale. Drago Plevnik se spominja pripovedovanja svojega očeta in mame: »Ko so Nemci tod okoli napravili racijo, je bil moj starejši brat star okoli dve leti in sestra okoli štiri. Oba so vrgli po stopnicah, mojega očeta pa na srečo ni bilo doma, saj je že pred tem pobegnil. Pobrali so nam vse, vključno z živino. Mamo in soseda so odpeljali. Še isti dan sta jim na srečo pobegnila in ostala živa, kljub temu da so streljali za njima.« Ob pripovedovanju seje Drago obrnil proti bližnjemu bregu, kamor je pokazal z roko, in dodal: »Kakšnih 100 metrov v tisto smer pa so Nemci ustrelili še enega partizana.« Danes pretežno pohodniška točka Partizansko bolnišnico si je možno ogledati po predhodni najavi pri ZZB NOB Loka pri Žusmu. Drago pravi, da si bolnišnico ogleda dosti pohodnikov iz okoliških krajev, ki si poleg ogleda v gozdu privoščijo še ohladitev. Lani je na ogled prišla tudi večja skupina s Primorske. Bolnišnico so prvič obnovili leta 1976 z leseno konstrukcijo. Leta 2002 so bolnišnico obnovili še drugič, ko so prostor okopali in obdali z betonom ter posadili drevje nad bunkerjem, tako kot da je prostor skrit, kot je bil v vojnem obdobju. (5) Ponosni na Šentjur Kakšna so letos šentjurska vina? Tako dobra že dolgo ne. Takšna sovina letnika 2015 s Šentjurskega. Letnik 2015 je bil izvrsten. S tem se strinjajo vsi šentjurski vinarji, ki se vsako leto izkažejo z velikim napredkom. Poleg ugodnega vremena na kvaliteto vina zelo vpliva tudi znanje vinarjev. »Takšen letnik, kot je letnik 2015, se zgodi res redko. Lanskega pa bomo vsi kar hitro pozabili,« je povedal šentjurski viničar, Jurij Malovrh. Vzdušje na podelitvi priznanj je zatorej bilo enkratno. Od 81 vzorcev niso prav nobenega izločili. Podelili so 59 zlatih priznanj, 21 srebrnih in 1 bronasto priznanje. Trem vinarjem so vina okronali z laskavim nazivom Ipavčevo vino, ki bo tudi župa- novo protokolarno vino. Vino Jureta Zdolška, laški rizling letnik 2015, je prijelo naziv vino Josipa Ipavca, vino Franca Podkrajška, sauvignon letnik 2015, je prejelo naziv vino dr. Benjamina Ipavca in vino Petra Lapornika, modri pinot letnik 2015, naziv vino Gustava Ipavca. Jurij Malovrh pravi, da je zasluge za takšno kakovost potrebno pripisati tudi vsakoletnim izobraževanjem in vsesplošnemu napredku. Včasih namreč niso uporabljali nerjavečih posod, kot to počno danes, temveč lesene. Zelo redko ali nikoli so si lahko privoščili meritve sladkorja in žvepla. Vse to je lepo darilo Društvu vinogradnikov, ki praznujejo 35 let delovanja. Podelitev pa je zaznamoval tudi okrogli, 70. jubilej, znanega šentjurskega vinarja Jurija Malovrha. (TP) Kakšne so letošnje ocene? Krajnc Alojz Rifnik bela zvrst 18,30 zlato Guček Janko Kalobje bela zvrst 18,27 zlato Zdolšek Martin Vrh pri Šmarju bela zvrst 18,23 zlato Družina Jevšinek Grobelno bela zvrst 18,20 zlato Veber Branko Rifnik bela zvrst 18,17 zlato Romih Robert Sv. Helena bela zvrst 18,17 zlato Horvat Drago Bela Gora bela zvrst 18,13 zlato Magdalene Rudi Uršula Dramlje bela zvrst 18,13 zlato Mlaker Ivan Kalobje bela zvrst 18,13 zlato Kmetija Vengust Pevec Kalobje bela zvrst 18,10 zlato Ocvirk Darko Podgrad belazvret 18,10 zlato Žmahar Andrej Babna Gora bela zvrst 18,10 zlato Zdolšek Drago Gaj nad Grobelnem bela zvrst 18,07 srebrno Leskovšek Drago Voduce bela zvrst 17,93 srebrno Kolar Anton Pletovarje bela zvrst 17,93 srebrno Vinogradniško društvo Polič Celje Celje bela zvrst 17,83 srebrno Šibret Florjana Grušče bela zvrst 17,70 srebrno Tanjšek Zlatko Javorje bela zvrst 17,70 srebrno Mlaker Anton Kalobje bela zvrst 17,60 srebrno Zupanc Leopold- Lidija Virštanj bela zvrst 17,50 srebrno Kolar Edvard Pilštanj bela zvrst 17,50 srebrno Mauer Viktor Grušče bela zvrst 17,47 srebrno Šolski Center Šentjur Ponkvica bela zvrst 17,40 srebrno Podkrajšek Franc Okrog sauvignon 18,47 zlato Kolar Edvard Pilštanj sauvignon 18,47 zlato Podkrajšek Franc Okrog beli pinot 18,40 zlato Gajšek Jožef Dramlje Šedina sauvignon 18,40 zlato Družina Jevšinek Grobelno sauvignon 18,37 zlato Fendre Silvo Grušče chardonnay 18,37 zlato Antolovič Dušan Bizeljsko traminec 18,37 zlato Rečnik Janez Jazbine kemer 18,33 zlato Mauer Jože Uršula laški rizling 18,33 zlato Pevec Jože Slatina rumeni muškat 18,30 zlato Romih Robert Sv. Helena kemer 18,30 zlato Žurej Franc Gorica pri Slivnici sauvignon 18,30 zlato Antolovič Dušan Bizeljsko rumeni muškat 18,30 zlato Malovrh Jurij Podgrad sauvignon 18,30 zlato Mauer Jože Uršula traminec 18,30 zlato Tanjšek Milenko Gorica pri Slivnici kemer 18,27 zlato Zdolšek Milenka Vrh pri Šmarju rumeni muškat 18,27 zlato Malovrh Jurij Podgrad auxerrois 18,27 zlato Podkrajšek Franc Okrog chardonnay 18,27 zlato Romih Robert Sv. Helena sauvignon 18,27 zlato Kantužar Branko Kalobje chardonnay 18,23 zlato Družina Ferenčak Prožinska Vas beli pinol 18,23 zlato Mlakar Anton Kalobje renski rizling 18,23 zlato Kolar Edvard Plištanj rumeni muškat 18,23 zlato Fendre Silvo Grušče rumeni muškat 18,23 zlato Žmaher Anton Pletovarje kemer 18,20 zlato Pevec Franc Breška Gorca renski rizling 18,20 zlato Kmetija Vengust Pevec Kalobje sauvignon 18,20 zlato Pušnik Zvonko Bela Gora sauvignon 18,20 zlato Rečnik Janez Jazbine sauvignon 18,20 zlato Antolovič Dušan Bizeljsko sivi pinot 18,20 zlato Samec Robert sauvignon 18,17 zlato Šolski Center Šentjur Ponkvica sauvignon 18,17 zlato Gradič Jože Gorica pri Slivnici chardonnay 18,17 zlato Vina Korenjak Dramlje sauvignon 18,17 zlato Pušnik Zvonko Bela Gora chardonnay 18,17 zlato Zdolšek Martin Vrh pri Šmarju zeleni silvanec 18,13 zlato Zdolšek Jure Vrh pri Šmaiju sauvignon 18,13 zlato Vina Korenjak Dramlje rumeni muškat 18,10 zlato Žerjav Milan Virštanj mmeni muškat 18,10 zlato Žurej Franc Gorica pri Slivnici laški rizling 18,10 zlato Tanjšek Milenko Gorica pri Slivnici mmeni muškat 18,07 srebrno Martinčič Vinko Imenska Gorca sauvignon 18,07 srebrno Šolski Center Šentjur Ponkvica mmeni muškat 18,07 srebrno Lapornik Peter Pristava pri Lesičnem sauvignon 18,03 srebrno Zdolšek Martin Vrh pri Šmarju renski rizling 17,93 srebrno Šibret Cvetko Grušče šipon 17,90 srebrno Gradič Jože Gorica pri Slivnici mmeni muškat 17,87 srebrno Zidanšek Alojz-Marija Dramlje mešano rdeče 17,03 srebrno Lapornik Peter Pristava pri Lesičnem modri pinol 18,17 zlato Žmaher Andrej Babna Gora modra frankinja 18,10 zlato Tanšek Milenko Gorica pri Slivnici modri pinot 17,97 srebrno Zdolšek Martin Vrh pri Šmaiju modra frankinja 17,77 srebrno Samec Robert modra frankinja 17,67 srebrno Zupanc Leopold-Lidija Viištanj modra frankinja 17,50 srebrno Kolar Edvard Pilštanj sauvignon -pozna trgatev 18,70 zlato Zdolšek Jure Vrh pri Šmaiju laški rizling-izbor 18,60 zlato Rečnik Janez Jazbine sauvignon -pozna trgatev 18,40 zlato ŠENTJURSKE NOVICE, MAJ 2016. urednistvo(g)sentjurskenovice.si Medgeneracijsko druženje Stran pripravlja LJUDMILA CONRADI. » Naša skrb je namenjena boljši kakovosti življenja starejših oseb,« pravi predsednica Marjeta Centrih. ANKETA GROBELNO Marjeta Centrih, upokojena ekonomistka Predsednica KORK Grobelno sem devet let. Funkcija in delo, ki ga le-ta zahteva, mi veliko pomeni. Vodenje KORK in akcije zahtevajo veliko dela in odgovornosti do ljudi, ki jim je organizacija namenjena. Moj tmd je na koncu, ko vidim vesele in zadovoljne starostnike, poplačan. Ko jih obiščem in se z njimi pogovorim, vidim, kako so zadovoljni, da niso pozabljeni. Posebno osamljenim to veliko pomeni. Tone Ljubej, upokojeni strojni delovodja Pri KORK sem poverjenik in hkrati predstavnik Krajevne skupnosti Grobelno, saj sem kot predsednik KS obiskoval starejše na domovih. Tako že od prej poznam ljudi in teren. Obiskal sem tudi nekdanje sodelavce, ki stanujejo v naši KS in zelo so se zanimali, kako je zdaj v službi. Mislim, da bo pomoč RK kot humanitarne organizacije vedno bolj potrebna, saj ima mnogo ljudi majhne pokojnine, s katerimi težko preživijo. Pomoč starejšim. To je ena pomembnih dejavnosti prostovoljcev Rdečega križa na Grobelnem, ki pomagaj tudi drugim krajanom. V Krajevno organizacijo Rdečega križa (KORK) Grobelno, ki jo vodi predsednica Marjeta Centrih, spadajo vasi Bezovje, Brezje, Stopče, Tratna in polovica Grobelnega, druga polovica pa k Šmarju. Deluje pod okriljem Območnega združenja Rdečega križa Šentjur, na pobudo katerega je bila leta 2009 ustanovljena. Organizirajo predavanja, meritve in še kaj. Srečanja starejših KORK Grobelno je, odkar deluje, dvakrat priredil družabno srečanje starejših občanov nad 80 let. Povabili so jih v Dom krajanov, kjer so jim pripravili kulturni program in jih pogostili. Tu se jim je ponudila tudi priložnost, da so se videli nekdanji znanci in poklepetali, obujali spomine, kar jim je gotovo mnogo pomenilo. Predlani se je srečanja udeležilo 28 starostnikov od 56, lani pa 35 od 50. Tiste, ki niso mogli priti, so poverjeniki obiskali na domovih in jih obdarili. »Glavni Srečanje starejših v Domu krajanov na Grobelnem. Foto Maneta centrih vir dohodkov so donacije v obliki daril in denarja,« pove predsednica Marjeta Centrih. Obiskovanje starejših Ob rojstnih dnevih in bolne starostnike obiskujejo na domovih. Lani je enajst poverjenikov prostovoljcev opravilo 150 obiskov. Razveselili so jih tudi z manjšimi darili. »Vem, kaj pomeni starejšim, ki so osamljeni in se počutijo pozabljene, topla beseda in nasmeh ter človek, ki jih zna poslušati, kar jih še bolj razveseli kot darilo. To najbolj potrebujejo,« pravi prostovoljec Tone Ljubej. Socialna pomoč Preko KORK Grobelno imajo krajani možnost uveljavljati dolo- čeno socialno pomoč, ki jo lahko prejmejo na podlagi vloge na RK Šentjur. Za pomoč lahko zaprosijo prejemniki socialne pomoči; zaposleni, ki že dalj časa niso prejeli plače; tisti, ki se znajdejo v težavnih okoliščinah, na katere ne morejo vplivati; prizadeti zaradi naravnih in drugih nesreč. Prejmejo lahko materialno pomoč v obliki oblačil, obutve, prehranskih in higienskih paketov ter plačilo položnic. Informacije po telefonu 03 747 13 62 in 03 747 13 60. Pri RK Šentjur deluje tudi psihosocialna pomoč za osebe v stiski vseh starosti, telefon 03 747 13 60. JUBILEJ Osem križev Majde Blazina r Petčlanska Mlinaričeva družina v Kostrivnici seje ob koncu marca leta 1936 povečala še za hčer Marijo. Za njo pa so se skozi leta rodili še štirje otroci. Vendar sreče ni bilo. Otroci so starše kmalu izgubili in živeli dalje v rejništvu po vsej Sloveniji od Rogaške Slatine do Pirana. Marija oziroma Majda, kot so jo pozneje klicali, je najstniška leta preživljala v Šmarju pri Jelšah. »To so bili težki časi, ki se jih ne spominjam rada,« pove Majda. Osnovno šolo je končala v Šmarju, nato pa bolničarsko v Mariboru, srednjo medicinsko v Celju, višjo medicinsko pa v Ljubljani. Potem je službovala v več ustanovah, najdlje je bila patronažna sestra v Zdravstvenem domu Šentjur. Moža je spoznala v Kostrivnici, a iskra je preskočila, ko sta bila oba zaposlena v Bolnišnici Celje. Ima dva sina, dve vnukinji in dva vnuka, ki jo razveseljujejo. V mlajših letih je rada pletla, vezla, zdaj pa raje hodi okrog, na izlete, spoznava doslej neznane kraje in njihove znamenitosti. Rada potuje in je bila že v skoraj vseh evropskih državah in še kje. »Zanima me vse, le časa mi zmanjkuje. Žalostna pa sem, ker se svet tako obnaša. Ljudje ne znajo spoštovati tega, kar imamo,« zaskrbljena ugotavlja. Želi si le mirno življenje in da bi se dostojno poslovila. Majda je vesele narave, svoje iskrivosti ne skriva. Izžareva zdravje, gotovo bo dočakala sto in več let. ŠENTJURSKE NOVICE, MAJ 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si Aktualno (]5) INOVATIVNA ŠOLA V Dobju se otjbci učijo v ! oblaku1 in s tabli Interaktivni pouk. S tretješolci Osnovne šole Dobje smo sedli v šolsko klop in uvideli, kakšna bo prihodnost izobraževanja. Kako torej poteka pouk V oblaku? » Piše: Nina Krobat Čeprav je Osnovna šola Dobje ena od manjših v Sloveniji, obiskujejo jo 103 otroci, se glas o njej širi daleč naokoli. Je namreč ena izmed redkih šol, ki v poučevanje intenzivno vpeljuje sodobno računalniško teh-nologijo in nove pristope pou- DEJSTVA Uspešna šola, uspešni učenci Da so pri vpeljevanju novosti uspešni, dokazuje podatek, da je v tem šolskem letu kar 10 odstotkov učencev s tekmovanj prineslo zlato priznanje, kar je več kot trikrat več od državnega povprečja, slabih 40 odstotkov pa je osvojilo srebrna priznanja. Ker so novo programsko orodje kot prvi v državi uspešno vpeljali v pouk, so postali 1. inovativna Microsoftova osnovna šola v Sloveniji. Devet učiteljic seje priključilo skupini Microsoftovih inovativnih učiteljev in svoje delo predstavljajo tudi na mednarodnih konferencah. Seveda pa ne moremo mimo priznanja Blaža Kumerdeja, najvišjega priznanja v slovenskem šolstvu, ki gaje šola pred kratkim Prejela prav zaradi vsega opisanega. čevanja. Da bi doživeli 'pouk v oblaku', kjer namesto zvezkov na šolskih mizah ležijo tablični računalniki, smo skupaj s tretješolci sedli v šolsko klop. Tako kot otroci smo bili nad zanimivim poukom navdušeni tudi mi. Tablice za dva razreda Toda - kako se je vse skupaj začelo? Ravnateljica Suzana Plemenitaš nam pojasni, da so na šoli, kjer je zaposlena že 20 let, vseskozi bili v koraku Učiteljica Mateja Pintar pri pouku uporablja interaktivno tablo. Takšne table imajo v vseh razredih. Tretješolci rešujejo naloge v spletni učilnici s pomočjo tablic. Oblak 365 jim ponuja obilo možnosti za popestritev klasičnega pouka. © Na obisku/Mladi s časom. Ko je pred štirimi leti prevzela ravnateljsko funkcijo, so preko Zavoda za šolstvo uspešno kandidirali na projektu, v sklopu katerega so pridobili 56 tabličnih računalnikov. Postopoma so začeli vpeljevati še e-učbenike in kot prvi v Sloveniji uspešno vzpostavili programsko orodje, ki omogoča, da učni proces poteka preko spleta, v t. i. 'oblaku'. DEJSTVA Učenje v oblaku Gre za Microsoftovo orodje 'Oblak 365'. Oblak je prostor na spletu, kamor se učenci in učitelji prijavijo preko spletne strani. Je pravzaprav spletna učilnica. Tam imajo šolarji shranjeno učno gradivo, e-zvezke in e-učbenike, delovne liste, preko spleta oziroma v oblaku lahko delajo domače naloge, rešujejo različne naloge, izdelujejo miselne vzorce, pišejo blog, tam najdejo vsa pomembna obvestila, komunicirajo med sabo in z učiteljem, učitelj pa lahko neposredno spremlja, kaj učenci počnejo, kako napredujejo... Možnosti je ogromno. Učenci so seveda navdušeni in po ugotovitvah zaposlenih tudi neprimerno bolj motivirani za delo. Tudi e-učbeniki so se v praksi izkazali za odlične, saj nudijo dosti več možnosti kot tiskani. So interaktivni, preglednejši, ponujajo več vsebin. To velja tudi za interaktivne table, ki so nameščene v vseh razredih. A vse te novosti ne bi delovale, če učenci ne bi želeli delati in se učiti. Tehnologija seveda ne more nadomestiti učenja, je pa učenje z njo vsekakor veliko bolj zabavno. Ravnateljica Suzana Plemenitaš poudari, da tablice uporabljalo dve do tri ure tedensko, kot dopolnitev h klasičnemu pouku. Ob vpeljevanju tabličnih računalnikov in Oblaka 365 so v sklopu projekta zavoda za šolstvo tudi nekoliko posodobili koncept poučevanja. Gre za bolj individualni pristop, kjer se posvečajo vsakemu učencu posebej. Kot nam je pojasnila ravnateljica, so začeli v proces poučevanja intenzivno vpeljevati učenca - ta zdaj sprejema odgovornost za svoje znanje, sam si postavlja cilje in se samoocenjuje, kako uspešen je bil pri doseganju svojega učnega cilja. Pri tem so do svojega znanja in dela otroci pogosto zelo kritični. Tablice (še) ne bodo nadomestile zvezkov A tablice in oblaki (vsaj za zdaj) še ne bodo nadomestili klasičnega pouka. Učenci v Dobju tablice uporabljalo dve do tri ure tedensko, kot dopolnitev h klasičnemu pouku. »Nimamo tehnologije zaradi tehnologije, ampak zato, da nam olajša in popestri učenje ter izboljša rezultate,« povzame ravnateljica, ki je prepričana, da bo prihodnost izobraževanja šla v to smer. »Tehnologija nam zelo olajša življenje, če jo le znamo pravilno uporabljati.« In šolarji iz Dobja imajo za to zagotovo najboljšo osnovo. Naj prostovoljka do 18 let Tjaša Ferlež. 15 let stara učenka Osnovne šole Blaža Kocena na Ponikvi je postala naj prostovoljka Občine Šentjur minulega leta. Tjaša zase pravi, da je normalna osnovnošolka, ki rada pomaga. Vrstnikom in starejšim je rada pomagala, že odkar pomni. Prav tako rada obišče Varstveno delovni center Šentjur, kjer pomaga varovancem in se z njimi druži. »Varovanci so mogoče res prikraj- Tjaša s svojo družino. Hvaležna je, da sta jo starša vzgojila v prijaznem duhu. šani pri določenih stvareh, vendar pa imajo nekaj več kot vsi ostali. In to je skromnost in sreča ob malih poklonih in stvareh,« pove. Priznanje je prejela, ker v šoli vedno rada priskoči na pomoč. Pomaga sošolcem pri učenju in jim s pogovorom omogoči lažje premagovanja vsakdanjih najstniških težav. Prav zaradi njene dobrote in stalne podpore ostalim se je je v razredu prijel vzdevek 'mamica’. Kot njena bivša učiteljica in sonagra-jenka, Irena Zevnik, bo tudi Tjaša nadaljevala šolanje po programu predšolske vzgoje na Gimnaziji Celje - Center. Zanima pa jo tudi biologija. Tjaša pogreša več neposredne interakcije med ljudmi in opaža, da preveč časa preživimo za računalniki in mobilnimi telefoni. Najstniki danes preveč pozornosti posvetijo številu všečkov na družabnih omrežjih, na podlagi katerih med seboj tudi tekmujejo. Po njenem mnenju je brezpomenska tekma med najstniki tudi tista, kdo ima dražjo znamko oblačil in boljši telefon. Vse to pa je zelo pogosto dokazovanje drug pred drugim v najstniškem vsakdanu. »Če bi, recimo, ukinili računalnike in pametne telefone, sem prepričana, da bi se nam popravil učni uspeh. Manj bi bilo bolezni in boljše bi se razumeli,« je o moderni tehnologiji kritična Tjaša. Najmlajši šentjurski bralci V Knjižnici Šentjur so končali z 2. bralno značko Beremo s so-vico Znalko. Uspešno jo je opravilo 58 mladih Sentjurča-nov in Šentjurčank. Knjižnica Šentjur že tretje leto pripravlja književnost za otroke od 3. leta starosti do 3. razreda osnovne šole. Na bralni seznam uvrstijo okoli 50 otroških knjig. Za opravljeno bralno značko pa morajo otroci v sodelovanju s starši prebrati vsaj 5 knjig in narisati vsaj eno risbo, vezano na tematiko. Razstava prejetih risbic se je pričela na rojstni dan enega največjih pravljičarjev, Christiana Andersena, na zaključku bralne značke pa so podelili tudi priznanja. Za kulturni program so poskrbeli dijaki Šolskega centra Celja, ki so uprizorili igrico Tanje Jelenko Vzemi s seboj. »Otroci nedvomno najraje prebirajo pravljice o živalih,« je povedala direktorica Knjižnice Šentjur, Tatjana Oset, in dodala, da so njihove naj ljubše knjige Jurij Murij v Afriki, Kako je krokodil iskal nasmeh, Nočem se umivati, Šla kokošje na semenj, Sonce in Luna, Razvajena muca Liza, Adi-jo duda in Mali modri slonček. Bralno značko so zaključili z razstavo, igro in podelitvijo priznanj. nov ce šentjurske novice, maj 2016. 1 e urednistvo(a)sentjurskenovice.si ANTON POLŠAK Intervju @ izjanskega je zanimiv sogovornik, poln znanja. Z njim smo se srečali, tik preden se je s Planine pri Sevnici, kjer živi, odpravil na planinsko postojanko v Dramljah, od tam naprej pa na njemu posebej ljube vaje s šentjursko folklorno skupino. V svojem doktoratu se je ukvarjal z razvojnimi problemi kmetijstva na Kozjanskem, pri čemer je pod drobnogled vzel socialno ekonomske razmere. Svojčas je bil predsednik turističnega društva na Planini, od nekdaj rad fotografira. Ko hodi po rodni zemlji, jo opazuje z vsem srcem in zares odprtimi očmi. Fascinirajo ga najmanjše rastline, ki jih večina izmed nas na svojem sprehodu najverjetneje sploh ne opazi. Vsak dan se vozi na delo v Novo mesto na tamkajšnjo enoto zavoda za šolstvo, kjer je svetovalec za geografijo. Vmes je živel v Sevnici, a se je pred časom vrnil nazaj na domačijo na Planini, kjer na vrtu in njivi prideluje na ekološki način skoraj vse, kar potrebuje za domačo porabo. * Piše in foto: Metka Pirc Pravite, da območje Kozjanskega sploh prišleki radi preveč razširijo. Kaj torej je pravo Kozjansko skozi oči geografa? • Res je, Kozjansko je danes preširok pojem. Ne smemo ga kar širiti na vse konce in kraje do Laškega, Šentjurja, Šmarja, Podčetrtka. Kozjansko nosi ime po kozjanskem odredu, današnja občina Kozje je njegov osrednji del. Kozjansko je geografsko pokrajina vzhodnega Posavskega hribovja in je umeščena med Rudnico, Žusem in Kalobje na severu ter Bohor in Orlico na jugu. Včasih se je pojem razširil, predvsem politično, kadar je politikom ustrezalo, da se dobi denar za manj razvito območje. Pa vendar je to pretežno kmetijsko območje • Ljudje se, žal, vse manj ukvarjajo s kmetijstvom. Malo je ljudi, ki so ostali samo kmetje. Profesionalni kmetje potrebujejo veliko zemlje, če je nimajo, jo vzamejo v najem (seveda, če je na voljo). Mešane kmetije, kjer ljudje hodijo v službo in vzdržujejo kmetijo, so le še tu in tam. Predvsem manjše kmetije pa v veliki meri opuščajo kmetovanje, ker ugotavljajo, da se ne splača. Ljudje menijo, da je bolje iti v službo in na vrtu le kaj malega pridelati. Po drugi strani se pojavljajo trendi po samo- oskrbi, želje po vrnitvi h kmečkemu življenju, ki ga sodobniki kar malo idealizirajo. Kaj menite o tem? • K sreči obstaja tudi ta trend. Ljudje spoznavajo prednosti sonaravnega življenja, vidijo, kako je živeti in delati na podeželju in pridelati svojo hrano. To je pozitivno, saj se s tem vendarle obdelujejo površine, ki sicer ne bi bile obdelane. Na splošno pa je treba glede kmetijstva povedati, da bo treba poiskati tržne niše, prednosti posameznega območja in videti možnosti razvoja. Kozjansko razen 'Kozjanskega jabolka' v Podsredi nima svoje blagovne znamke, nimamo bovškega sira, savinjskega želodca, idrijskih žlinkrofov, kupiti ni mogoče niti ene prave kozjanske salame, (smeh) Treba je začeti iskati razvojne možnosti tudi v to smer. Kako vse to vpliva na kmetijstvo? • Včasih je bilo veliko zemlje obdelane, ker so bili ljudje doma, delali so ročno. Danes je delovnik drugačen in za to skoraj ni časa. Že če greste proti Planini, v Vezovju ob pogledu proti Kalobju vidite, da se breg iz leta v leto zarašča, še malo in bo tam samo gozd. Tam se je včasih kosilo, danes pa se ne izplača ali pa nima smisla in takšnih primerov je na Kozjanskem na desetine. Na vsakem koraku srečamo opuščene njive, ki so sedaj spremenjene v (is) Intervju travnike, čemur rečemo geografi oze-lenjevanje. Kulturna pokrajina seje in se še bo močno spremenila. Kako pa je bilo skozi zgodovino, kakšne so posebnosti Kozjanskega? • Posebnost je zgodnjesrednjeve-ška obmejna lega pokrajine, ki ji je v zgodovini dajala pečat bližina meje med nemško in ogrsko državo. To je pripomoglo k nastanku strateško pomembnih gradov, v bližini katerih so se začele razvijati trške naselbine. Na majhnem območju imamo danes nekdaj srednjeveške trge: Planina pri Sevnici, Kozje, Pilštanj, Podsreda, Bistrica ob Sotli in Podčetrtek. Ti so pomembno vplivali na agrarno okolico, živahno trško življenje pa se je nadaljevalo v zametke obrtno-indu-strijske proizvodnje. Do začetka 20. stoletja je obstajala obrt, fužinarski (Fužine v Podlogu) in steklarski obrati (npr. Glažuta pri Loki pri Žusmu), pa lončarstvo, kolarji, sodarji in drugi izdelovalci kmetijskega orodja in pripomočkov. Ko niso mogli več konkurirati večjim in ob ugodnejših prometnih povezavah ležečim obratom, so prej omenjeni manufaktumi obrati propadi. Obdobje med vojnama je bilo zelo težko, kmetije so šle na boben, ljudje so težko živeli. Nisem sicer raziskoval, koliko ljudi se je s Kozjanskega takrat odselilo, a verjetno so se. Po drugi svetovni vojni se pojavijo enote večjih industrijskih obratov. Posebej tekstilno industrijo je zanimala ženska delovna sila tega območja. Sčasoma se izboljšajo prometne povezave, pojavi se možnost vo-zaštva. Dobre prometne povezave so omogočile delo v tovarnah, nekateri so vztrajali doma bolj kot ne v revščini, drugi so se odselili. Danes vidite, da imamo prometnice dokaj urejene in vsak dan se ljudje vozijo na delo, čeprav je Kozjansko resda odmaknje- no od večjih središč, a je bistveno bolj dostopno kot nekdaj. Kaj ste ugotovili s študijem preteklega razvoja razmer v kmetijstvu na tem območju? • Vsako družbenozgodovinsko obdobje je pomembno vplivalo na socialno ekonomsko strukturo kmetij in jih tudi močno spremenilo. Različni tipi kmetij v vsakem zgodovinskem obdobju imajo posebno vlogo in tudi Kozjansko je danes preširok pojem. Ne smemo ga kar širiti na vse konce in kraje do Laškega, Šentjurja, Šmarja, Podčetrtka. različno vplivajo na naravno in družbeno okolje. V času splošne prevlade agrarnega gospodarstva so njegov temelj čvrste kmetije, grunti, na katere je bil vezan še precejšnji del ostalega kmečkega prebivalstva. Z razkrojem prevladujočega agrarnega gospodarstva se njihov pomen manjša, saj se začne socialno ekonomsko razslojevanje kmetij, ki pripelje do oblikovanja čistih, mešanih, dopolnilnih in ostarelih kmetij. To bo, kot kaže, ostalo stalnica in ne le prehodna struktura. Kakšne so torej možnosti, perspektivnost kmetij? • Gre za zapleten sistem dejavnikov, ki določajo vrsto in obseg kmetijske proizvodnje s sinergijskim delovanjem. Posamezni dejavniki, kot so velikost, mehanizacija, usmerjenost kmetij, pa tudi starost gospodarja in nasledstvo, še niso zagotovilo perspektivnosti. Bolj gre za to, da vsi delujejo v eni smeri in si ne nasprotujejo. Ob izpadu odločujočega dejavnika se lahko perspektivna kmetija hitro spremeni v stagnirajočo in zaostajajočo. To lahko vodi do odmiranja kmetije. Kot najbolj perspektivne kmetije so bile ugotovljene predvsem velike čiste in mešane kmetije. Kot najpomembnejši dejavnik je treba izpostaviti večje število in nižjo starost družinskih članov, ki pomenita bistveno večjo možnost zagotovljenega nasledstva. Hkrati pa se kmetijska zemlja kaže kot pomemben razvojni dejavnik, verjetno bolj, kot bi v pokrajini s takimi naravnimi in družbenimi razmerami pričakovali. Prosti čas namenjate folklori, čeprav pravite, da ste še bolj novi. • Pri folklori sem nov, tri ieta plešem. Folklora je taka luštna zadeva, ki spaja zgodovino, etnologijo, prinaša sprostitev in druženje. V šentjurski občini je kar nekaj folklornih skupin, kar je seveda dobro in upam, da tudi FS Šentjur še ne bo zmanjkalo zagona. Naši konci na Planini so vedno bolj gravitirali na šentjursko-celjsko stran in bolj mi ustreza, če sem aktiven na šentjurskem območju, kakor pa na območju, kjer sem (trenutno) zaposlen. To pomeni, da najraje plešete kozjanske plese? • Kolikor vem, Kozjansko nima zelo prepoznavnih kozjanskih plesov. Plesi, ki so se tu plesali, so malo prevzeti in prilagojeni kozjanskemu človeku. Se pa na nekoliko poseben način pleše npr. povštertanc, obstaja pa tudi kozjanska varianta štejeriša. Mogoče bi se našlo še kaj več. Ukvarjate se tudi s fotografijo, čemu v zadnjem času namenjate največ pozornosti, katere motive izberete? Kozjansko razen 'Kozjanskega jabolka' v Podsredi nima svoje blagovne znamke, nimamo bovškega sira, savinjskega želodca, idrijskih žlinkrofov, kupiti ni mogoče niti ene prave kozjanske salame. • Fotografiranje je moja stara ljubezen še iz otroških časov, ko smo fotografirali na film in doma razvijali fotografije. To so bili drugi časi. Danes je to bolj enostavno z digitalnimi fotoaparati in računalniki. Pri izobraževanju me je najprej zanimala zgodovina, potem geografija. Vedno me je zanimala fizična (naravna) geografija, a magisterij sem opravil iz družbene geografije Kozjanskega, v doktoratu sem se ukvarjal z razvojnimi problemi kmetijstva. Vendar me je ves čas zanimala tudi naravna geografija, zlasti geologija, oblikovanost površja, rastlinstvo, živalstvo ... Zadnje čase s fotoaparatom najraje opazujem, kaj raste na Kozjanskem. Pravo bogastvo lahko najdemo tu. Kakšen je pogled skozi vaš objektiv, gledate na pokrajino drugače? •Škoda je, če ljudje hodijo po svetu in ne opazujejo pokrajine, dreves, rastlin, živali, da ne poslušajo narave. Da se torej le vozijo od starta do cilja in ni važno, Največja izguba časa je, če greste v hribe in se pogovarjate o politiki, namesto da bi opazovali naravo, jo doživljali in videli, kako se korak za korakom pokrajina spreminja. kako. Največja izguba časa je, če greste v hribe in se pogovarjate o politiki, namesto da bi opazovali naravo, jo doživljali in videli, kako se korak za korakom pokrajina spreminja. Šentjurčani © Primož Hladnik je najmlajši član Čebelarskega društva Šentjur, ki letos obeležuje 110. obletnico. »Čebelarstvo je nekaj, za kar si ali pa ne,« pravi. » Piše: Metka Pirc V društvu se počuti kot del družine, saj so v društvu tudi njegov oče, stric in teta. Kot večina čebelatjev se tudi on s to nepridobitno dejavnostjo ukvarja ljubiteljsko, torej zaradi veselja in številnih lepih zgodb, ki jih čebelarjem prišepnejo pridne čebelice. Hladnik poučuje na osnovni šoli v Ljubljani, enkrat tedensko ostane tam do večera zaradi sej ali govorilnih ur, predvsem pa zaradi moškega pevskega zbora Val. Čebelam lahko nameni čas predvsem ob vikendih, vedno pa mu je to v veliko veselje. Še več, navdušenje nad čebelarjenjem je že prenesel na svojega starejšega sina, ki tudi že obiskuje čebelarski krožek. Na dvorišču domače hiše družinski čebelnjak Takoj, ko zavijete v Dolah k Hladnik, je na dvorišču Primoževega očeta postavljen čebelnjak. Videli ga boste tudi s ceste. Že ko je kot otrok stopil iz hiše, so bili prva pisana stvar, ki jo je opazil, v skladovnico zloženi panji v čebelnjaku. Tega je postavil že Primožev stari oče, ko so se po drugi svetovni vojni preselili v te kraje z Notranjske. Za ta čebelnjak danes skrbi Primožev stric. A Hladnik se še spominja, kako so se že kot otroci smukali okoli čebelnjaka, velikokrat pa j im je pod njega ušla nogometna žoga. »S čebelami sem tako nehote imel nenehni stik,« se spominja Hladnik. In tako se je začelo... Mnogo let je minilo, a spomini so oživeli, prav tako ljubezen do čebel. Ko pripoveduje o čebelah, govori s strastjo in skoraj romantično zna opisati to dejavnost. Čebelariti je začel pred štirimi leti skupaj z očetom, ko jima je stric dal en panj. Postavili so ga kar na balkon zidanice na Straži na Gori. »Tisto leto je ta devet-satar prinesel skoraj trideset kilogramov medu. Čebele so tudi rojile, ko me ni bilo zraven, in lovljenje roja je bil za očeta in brata, ki sta bila tam, velik podvig. Opraviti pa je bilo treba tudi nakup dveh panjev. Vso opremo, razen čebelarske obleke in rokavic, sva si z očetom izposojala od strica. Seveda sem bil nad uspehom navdušen in tako seje začelo,« pripoveduje. Curek v obliki osmice, kroga ali pentelj Vse v zvezi s spomini na čebele, je zanj povezano s čutenjem. Prvi spomini so tudi boleči. »Spominjam se bele detelje, ki je cvetela pred hišo, na njej so se pasle čebele. Lep, topel, najverjetneje majski dan je bil, ko sem po zgodnji pomladi prvič bos tekal po travi in marljivo čebelico seveda pohodil. Bolj prijetni spomini so prva točenja, ko je očka Jakob s sinom Jakobom točil še v lesenem točilu, vnuki pa smo gledali, kako odpira medene pokrovčke na težkih temnih satih. Cel prostorje dišal po medu, nekaj čebelic je brenčalo po okenskem steklu in iskalo izhod, vnuki pa smo dobili posladek in ga z veseljem prežvečili,« razlaga. Navdušen je bil tudi nad pretakanjem medu iz točila v veliko emajlirano posodo, ko je gost, viskozen curek medu delal kupčke v obliki osmice, kroga ali pentelj, kot da bi motal vrv, potem pa se počasi zlil z medeno podlago. Dela ne zmanjka Danes ima Primož 11 panjev in Primož Hladnik pred domačim panjem. Primož Hladnik toči med, ki ga prinesejo čebele. Glavna paša je kostanj, zelo pa je vesel, če zamedi gozd, predvsem hoja. »Akacija žal ni dovolj blizu, lipe je premalo, na češnji pa se čebele komaj okrepijo, da lahko na kostanju že kaj viška prinesejo. Poleg samega medu sem pripravil tudi deviško medeno satje v medu in orehe z medom, z otroki pa velikokrat naredimo medenjake. Ostalih pridelkov še ne 'žanjem', osmukalnik sem nabavil šele lani,« pove. 6 družin. Nahajajo se pri očetovem vinogradu na meji med konjiško in šentjursko občino. Vedno, ko je pri čebelnjaku, očisti testerje, da vidi odpad varoje, morebitno prisotnost po- Ljubezen do čebelarjenja gre pri Hladnikih iz generacije v generacijo. apnele zalege, če nosijo cvetni prah. Konec aprila, v maju in juniju jih tudi bolj natančno pregleda, če bodo rojile. »Rojenje pred glavnim medenjem skušam preprečiti ali pa naredim nare-jence in je težava z rojenjem za nekaj časa prestavljena. Zatiranje varoje je seveda obvezno, apitehnični ukrep izrezovanja trotovine, točenje, poletno zatiranje, zimsko zatiranje,« našteva vestni čebelar. Naj bodo lepi dnevi Pravi, da čebele izletavajo celo zimo, če je le dovolj sončen in topel dan, pridejo ven. »Tudi januarja so na topel dan že prinašale cvetni prah (z leske). Če bodo lepi sončni dnevi, dobro kaže. Zaenkrat je preživelo vseh 6 družin. Vrba iva polno cveti in z nje prinesejo največ cvetnega prahu, matice pa tudi že močno zalegajo. Družine so trenutno zelo občutijive na vreme. Če bo daljše hladno obdobje, lahko kakšna slabša družina tudi odmre, ker ne bo sposobna ogreti zalege,« pojasni med našim marčevskim obiskom. PRIMOŽ HLADNIK Prvi spomin n< tudi boleč io sporočil« (20) Oglasi / Anketa ŠENTJURSKE NOVICE, MAJ 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si LlLlXj[pS MEDICAL CENTER ROGAŠKA g ŠENTJURCANI PRAVIJO 3 Urološka ambulanta in Bovvnova terapija Urološka ambulanta Moški v zrelih letih naletijo na drugačne težave kot ženske. Zato jim je v Medical centru Rogaška namenjena posebna ambulanta, kjer se izvajajo pregledi s sodobnim ultrazvočnim aparatom, opravite pa lahko tudi laboratorijske teste za določanje moških spolnih hormonov (testosteron, DHEA) in tumorskih markerjev (PSA). V sklopu celostnega urološkega pregleda izvajajo uroflovv, ultrazvok urotrakta; specialist urolog pa opravlja urološke preglede ter transrektalni ultrazvok ter na podlagi izvidov vseh preiskav poda mnenje oziroma predlaga zdravljenje. V današnjem času ima težave s prostato veliko moških. Ena najpogostejših moških bolezni je hiperplazija, ki povzroča težave z odvajanjem seča. Hudo nevarnost predstavlja rak prostate, ki pa je ob pravočasnem odkritju ozdravljiv. Zato je pregled v urološki ambulanti še posebej priporočljiv za vse moške po 50. letu starosti, če pa je bolezen v družini, pa vsaj pet do deset let prej. Poleg celostnega urološkega pregleda pa vam v Medical centru Rogaška ponujajo tudi ostale usmerjene preglede s področij gastroenterolo-gije, kardiologije, dermatologije, ginekologije, pulmologije, alergologije, ortopedije ... Bovvnova terapija Je manualna tehnika, pri kateri se telo stimulira preko blagih, nežnih gibov, posegov, preko mišičnih tkiv in ovojnic, ki povzročijo odzive in vračajo celotno telo v ravnovesje. Terapija temelji na teoriji, daje telo somatična-emocional-na-energetska enota, ki se lahko pod pravilnimi pogoji sama uravnovesi. Človeka obravnava kot celoto, terapija pa deluje primarno preko dveh sistemov (vezivnega tkiva in živčevja), preko njiju pa pride do regulacije in fizioloških sprememb tudi v vseh drugih telesnih sistemih in tako pomaga telesu pri vzpostavitvi ravnovesja v nevrološkem, hormonalnem, limfnem in energetskem sistemu. Bovvnova terapija je uspešna pri odpravljanju bolečin v mehkih tkivih, hrbtenici, odpravljanju težav po poškodbah, kot dopolnilo v rehabilitaciji po različnih operacijah, kot preventiva, sprostitev, kontrola stresa, ob depresiji in anksioznosti, kot pomoč pri odstranjevanju toksinov iz telesa. Priporoča se tako odraslim kot otrokom. V Medical centru Rogaška jo priporočajo predvsem tistim, ki že dolgo trpijo bolečine ali imajo druge omenjene težave, in še niso našli terapije, ki bi jim pomagala. Zakonski stan ali na koruzi? Bliža se nam vrhunec poročne sezone. Zato smo znane Šentjurčane povprašali, za kaj oni navijajo, za zakonski stan ali za življenje na koruzi. » Spraševal: Tomaž Pritekel] Tina Pečar, predsednica KD Gla-sovir Za zakonski stan. Ker se mi zdi, da je tako družina bolj povezana. K temu zelo 'pašejo' še otroci. Štefan Tisel, bivši šentjurski župan Za zakonski stan. Tako so zadeve, vključno z odnosi, urejene od znotraj navzven. Ivan Moser, upokojenec Za zakonski stan. Večja ljubezen in boljša varnost otrok. UROLOŠKA AMBULANTA Ste moški, starejši od 50 let? Imate težave z odvajanjem seča? Je kdo v družini že zbolel za rakom prostate? Strokovnjaki Medical centra Rogaška izvajajo celostne urološke preglede in preventivne preglede prostate. moj-termin@rogaska-medical.com 103 8117000 (izbira 2) IZVIR ZDRAVJA BOVVNOVA TERAPIJA Še niste našli učinkovite metode za lajšanje bolečin? Si želite vzpostaviti ravnovesje v nevrološkem, hormonalnem, limfnem in energetskem sistemu? 25% POPUST V MAJU Zaupajte rokam izkušenih bownovih terapevtov Medical centra Rogaška. info@rogaska-medical.com | 03 8117015 Novice (2l) Gostinci naše regije upajo, da se jim bo pridružilo še več kolegov, s katerimi delijo usodo. Poklic gostinca je stigmatiziran Peticija. Spremembe pri prodaji cigaret, prepovedan vnos pijače v kadilnice in predlog, ki terase gostincev postavlja na glavo, je za gostince kaplja čez rob. » Piše: Metka Pirc Več kot 800 zakonov in okoli 16.000 podzakonskih aktov se po besedah predsednika omenjene sekcije, Mata Matjaža, nanaša na področje gostinstva in podjetništva, zato morajo biti gostinci že supermeni, da se prebijejo čez vso birokracijo. Kaplja čez rob pa so dodatne obremenitve, ki jih je predvidela država na področju urejanja teras in prodaje cigaret. Tudi zato so se gostinci spet združili in državi s podpisovanjem peticije posredovali sporočilo, da gre le še za nove obremenitve gospodarstva, ki jih ne zmorejo več. »Odnos države neživljenjski« Še posebej so na udam podeželske gostilne, tudi na območju Šentjurja, ki so pogosto prepuščene same sebi in se borijo za vsakega gosta. Veliko težav gostincem povzroča spremenjena definicija zaprtega javnega in delovnega prostora. Na shodu, ki so se mu v Šmarju pri Jelšah pridružili tudi šentjurski gostinci, so poudarili, da je dikcija zaprtega prostora preostra in jo je praktično nemogoče izvajati. Potem je tu še področje cigaret. Gostinci v peticiji zahtevajo, da ne bodo plačevali licenc za prodajo tobačnih izdelkov in v prihodnje morebiti alkoholnih pijač. Prav tako zahtevajo, da se umakne prepoved vnosa pijač v kadilnice in načrtovano preurejanje prodajnih mest, da tobačni izdelki niso vidni. DEJSTVA Že prepoved prodaje alkohola brca v prazno Gostinci so se s prvimi spremembami pri omejevanju kajenja srečali že pred 20 leti. Kasneje so morali poskrbeti za terase ali kadilnice, saj so gostje kljub vsemu želeli kaditi, na shodu pa so poudarili, da so načrtovane spremembe strožje od tistih v Evropi in okoliških državah, kar bo po njihovem vplivalo tudi na turizem. DOBJE ogramov odpadkov so zbrali na aprilski čistilni ak-; ciji v občini Dobje. 34 krajanov i se je odločilo, da bodo pobirali [obcestne odpadke ob občinskih cestah, niso pa spregledali tudi drugje odvrženih večjih odpadkov. V akciji je pridno pomagal tudi župan Dobja Franc Leskovšek. POMAGAJO Tudi tistim, kinimain'7a hrano živali Verjetno ste že opazili, da v več trgovinah po Šentjurju zbirajo hrano za zapuščene živali. Čeprav zbirajo hrano za vse živali, običajno dobijo največ donacij za mačke in pse. To je tisto, kar tudi najbolj potrebujejo, pove Katarina Šuinej iz Društva proti mučenju živali Celje, ki skrbi tudi za živali v Šentjurju. »Hrano za mačke najbolj potrebujemo. Hrano za pse in mačke tudi podarjamo ljudem, ki imajo doma živali in sije zaradi trenutne ali trajne finančne ali kakšne drugačne stiske ne morejo privoščiti,« pojasni. Zadovoljni so in hvaležni za odziv obiskovalcev trgovin. Hvaležni pa bi bili, če bi se jim lahko pridmžili tudi prostovoljci. »Predvsem potrebujemo ljudi, ki imajo lasten prevoz, saj je večina našega dela terenskega. Pomoč potrebujemo predvsem Katarina Šumej pravi, da so hvaležni za vso hrano, ki jo dobijo, veseli pa bi bili tudi novih prostovoljcev. pri lovljenju mačk za sterilizacijo/ kastracijo, pri preverjanju prijav, pri splošnem obveščanju, kaj se dogaja v bližini njihovega kraja (da so pozorni na morebitno neustrezno ravnanje z živalmi) in pri prevozih živali na veterino,« doda Šumejeva. Na festivalu slovenske arhitekture vsako leto predstavijo najbolj občudovanja vredne slovenske objekte. Letos je bil med njimi šentjurski Ipavčev kulturni center. Ipavčev center se pokaže Ipavčev kulturni center v Šentjurju, v katerem običajno kaj gledamo, je letos v aprilu bil sam na ogled. Izbran je namreč bil za sodelovanje na največjem festivalu slovenske arhitekture: Odprte hiše Slovenije. Obiskovalce sta pričakala predstavnik investitorja prenove - Občine Šentjur, Zlatko Zevnik, in član projektivnega biroja Studio List Celje (ki je pripravil načrte) Miha Prosen. Skupaj so si ogledali celoten objekt in spoznali, kako je potekala prenova leta 1914 zgrajene stavbe. Strinjali so se, da je arhitekturna prenova izkoristila obstoječe prostorske danosti, hkrati pa je nadgrajena s številnimi domiselnimi arhitekturnimi, gradbenimi in tehnološkimi rešitvami. Med temi so na primer akustične stene velike dvorane, ki se prilagajajo glede na vrsto predstave. (EV) Obiskovalce so popeljali skozi vse prostore obnovljenega centra. Naša krajevna skupnost ŠENTJURSKE NOVICE, MAJ 2016. —^ urednistvo(5)sentjurskenovice.si ŠENTJURSKE NOVICE, MAJ 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si Naša krajevna skupnost (23) KS Šentjur-Ritnik. Spoznajmo rifniški del Šentjurja skozi oči štirih krajanov, ki si želijo, da bi krajevna skupnost še bolj samostojno zaživela. » Piše: Tomaž Pritekelj Turistom bi najprej razkazali arheološko najdišče ™ ™ 9 jih gostov. Zase pravi, da ima močne Seveda ne moremo mimo Rifnika Da so ceste naj večja težava na območju Krajevne skupnosti Šentjur - Rifnik smo že omenjali. Tokrat pa nas je zanimalo, kako krajani vidijo krajevno skupnost, v kateri živijo. Krajevna skupnost Rifnik je znana predvsem po arheoloških izkopaninah na hribu, kjer naj bi se prvi prebivalci naselili že pred 6 tisoč leti. Tam si lahko ogledamo temelje starokrščanskih cerkva in hiš. Krajevno skupnost pa mnogi poznajo tudi po priljubljeni pohodniški točki Resevni, ki se s svo- jimi 682 metri nadmorske višine dviguje nad Šentjurjem. Tam nas poleg prelepega razgleda pričakata tudi planinski dom in razgledni stolp. Andrej Zmahar, predsednik Krajevne skupnosti Šentjur -Rifnik Andrej Žmahar je rojen v Novi vasi in že celo svoje življenje živi pod Rifnikom. Pravzaprav predstavlja že tretjo generacijo svoje družine, ki živi tukaj. Je poročen in ima dva sinova. Dva mandata je bil član krajevne skupnosti, preden je postal predsednik in svojo funkcijo sedaj opravlja že tretje leto. Poleg dela v avtomehanični delavnici dosti časa posveča delu na kmetiji in v vinogradu. V lasti ima namreč približno 750 trsov. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Mislim, da je kakovost življenja pri nas kar solidna. Seveda bi se nekaj stvari lahko izboljšalo, če bi imeli več denarja za investicije. Smo velika krajevna skupnost z več makadamskimi cestami. Ampak razumem, da se denar deli glede na prioritete. Tudi vodovod je med njimi. Glede na obnovo športnega parka v Novi vasi in postavitev igral lahko rečem, da se stvari vendarle premikajo v pravo smer. Res pa je, da vsi malo pogrešamo večnamenski prostor, kjer bi se lahko krajani družili in tako še izboljšali kvaliteto življenja v naši lepi krajevni skupnosti. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Naša krajevna skupnost ima veliko naravnih lepot, kot tudi drugih znamenitosti. Med njimi je sigurno najdišče Rifnik in pa seveda Resevna. To dvoje bi turistu najprej pokazal. Ker je naša krajevna skupnost tudi del Šentjurja, bi turista peljal še v mesto, v Muzej Južne železnice in na ogled muzejske zbirke Rifnik v Zgornji trg. Vsekakor pa lahko pokažemo tudi lepo naravo. Kaj bi na območju KS izboljšali ali spremenili? Vsi skupaj se trudimo, da bi izboljšali stvari na vseh področjih, kolikor je le mogoče. Potrebno pa je vedeti, da smo omejeni z denarjem. Mislim, da imamo še dosti prostora pri promoviranju najdišča Rifnik. To bi lahko še bolj približali ljudem. Pohodništvo sicer živi, pogrešam pa boljšo gostinsko ponudbo. Na hribu sicer imamo majhno hiško, kjer se lahko pohodniki občasno okrepčajo, vendar menim, da smo tukaj še malo omejeni. l: M •"“'"■■Mi, Mirko Čander, geomant Je domačin, doma v Črnolici pod Rifnikom. Rifnik se mu zdi zelo vabljiv, bolje pa ga je spoznal, ko so ga povabili k projektu Geomantija KRRES. Bil je član sveta Krajevne skupnosti Rifnik, sedaj pa deluje v okviru Sekcije zelenega turizma pod okriljem Turističnega društva Šentjur. V sekciji se najbolj ukvarjajo z vprašanjem, kako narediti lokalno skupnost še bolj prepoznavno, obiskano in zanimivo, ob tem pa zadržati mlade na tem območju in jih vključiti v aktivno sodelovanje. V Laškem in Podčetrtku promovira svojo krajevno skupnost in poskuša na to območje privabiti čim več tu- jih gostov. Zase pravi, da ima močne razvojne ambicije, sodeluje pa tudi pri idejni zasnovi projekta, kjer bodo zgradili povezovalni most med Rifnikom in Resevno. Je poročen in je oče dveh hčera in sina. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Mislim, daje pri nas kakovost življenja kar solidna. Kljub temu da premoremo zelo malo družbenih objektov, ostajam optimist. Menim, da seje v zadnjem času izboljšalo tudi sodelovanje med krajevno skupnostjo in Občino Šentjur. Opažam, da so ljudje zadovoljni. Probleme, ki se pojavljajo tu in tam, pa rešujemo sproti. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? in Resevne. Pokazal bi tudi energijske točke na Rifniku in zdravilne vrelce, ki so trenutno v raziskavi. Rifnik premore veliko zdravilnih točk. Turistom bi pokazal tudi mesto Šentjur z našega zornega kota in povezavo naših ključnih lokacij s planeti. Vse to je malo dmgačen pogled na Šentjur. Kaj bi na območju KS izboljšali ali spremenili? Rad bi, da bi naše kraje obiskalo še več ljudi, tudi iz tujine. Letos pričakujemo dober obisk gostov iz Thermane Laško in Podčetrtka, saj v zdraviliščih predstavljamo naš potencial. Želim si, da bi bilo življenje v vaški skupnosti takšno, kot si ga ljudje želijo. Vesel bi bil malo boljšega sodelovanja med krajevnimi skupnostmi in več odpr- tih sestankov na terenu, in to ne samo takrat, ko ima kakšen občan probleme. Želim pa si tudi več vključevanja mladih v aktivno življenje. Mojca Kolar, tajnica Športno umetniškega društva Rifnik Mojca Kolar se je v Krajevno skupnost Šentjur - Rifnik iz Celja preselila pred približno 25 leti. Je poročena in ima dve hčeri. Po poklicu je ekonomistka in dela kot finančnica že 23 let. Ker se je naveličala številk, se sedaj usmerja bolj v komercialne vode. Rada se dobrodelno in društveno udejstvuje, vrtnari in se sprehaja po naravi. V mesto se ne bi več vrnila za nič na svetu. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Kakovost življenja pri nas je super. Prej sem živela v mestu, sedaj pa obožujem podeželje, nikoli se ne bi vrnila nazaj. Imamo svoj mir in prelepo naravo. Imamo veliko možnosti za športno dejavnost, če pa si človek zaželi mestnega vrveža pa lahko kaj hitro skoči do mesta. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Najprej bi turista peljala na Rifnik, kjer bi si ogledal arheološke najdbe, s katerimi se lahko pri nas pohvalimo. Ker smo del mesta Šentjur, bi mu razkazala tudi Zgor- nji trg. Ogled bi se verjetno zaključil z obiskom kakšne kulturne prireditve v našem prenovljenem kulturnem centru. Kaj bi na območju KS izboljšali ali spremenili? Želim si boljše infrastrukture. Menim tudi, da je Rifniku potreben vrtec z dvema do štirimi oddelki. Sedaj, ko imamo športni park za najmlajše, smo ugotovili, da je tod okoli zelo veliko otrok. Pogrešamo bankomat. Super bi bilo, če bi imeli še trim stezo na Voglajni in kakšen zunanji fitnes. V prihodnosti pa nameravamo v našem društvu izboljšati tudi umetniško udejstvovanje. Franci Pevec, bivši predsednik KS Na Šentjursko je prišel pred 18 leti, ko se je preselil iz Zibike. Je poročen oče dveh otrok in zaposlen kot vodja projektov in vzdrževalec železniških prog. Zadnjih nekaj let je aktiven na elektrifikaciji proge Pragersko-Hodoš. Rad se ukvarja z vinogradništvom v družinskem vinogradu in se sprehodi okoli ribnika. Najpomembnejši zanj so družina in prijatelji. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Menim, da zelo podobna kot v samem mestu Šentjur, imamo prednost, da smo na podeželju, kjer je mirneje. Tako lahko polno uživamo v darovih in lepoti narave. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Vsekakor najdbe na Rifniku in pa sledove iz preteklosti, ki smo jih našli pred kratkim, in sicer nabrušene kamne, ki sojih izklesali in uporabljali za preše. Seveda bi se povzpeli tudi na Resevno, ki je krasna razgledna točka, samo pohodništvo pa je obenem še zdravo. Kaj bi na območju KS izboljšali ali spremenili? To, kar smo se trudili že v mojem mandatu, in sicer urediti kakšno cesto več. V okolici Rifnika je polno makadamskih cest, ki so kritične predvsem pozimi in ob močnejšem deževju ali nevihtah. Pogrešamo tudi večnamenski objekt, kjer bi se lahko podružili med seboj še v malo drugačnem ambien-tu. Gradbeno dovoljenje sicer imamo, čakamo še samo na zadostno finančno moč. Želim si tudi, da bi lokalna skupnost še bolj zaživela. Stari zapisi » Po arhivih vas vodi Bogdan Rahten Šentjurska SDSS še vedno brez vodstva Potem ko je ljubljansko vodstvo po tem, da sta regijski koordinator g. SDSS, po novem samo SDS, razve- Novak in bivši predsednik 00 SDSS ljavilo šentjursko volilno konferen- g. Pungartnik poskušala lobirati med co, ker vsaj enega izmed prisotnih na nekaterimi člani stranke, je očitno, da konferencini bila rta spisku.člansLva,.. nekomu poLeg.napake privolitvah ni ter ni pustilo, da bi 12. aprila Šentjur- bilo po godu novo vodstvo šentjurske ski odbor sam sklical ponovljeno SDSS. Verjetno postopki še niso za-konferenco, do sedaj še ni uspelo dovoljivo zaključeni, pa se še zadeva tega storiti samo. Kaj je razlog temu malo ‘paca’, zavlačevanju, ni znano, toda sodeč Šentjurske novice, 23. 4.1996 Odhaja tudi Planina Šentjurska občina, mali impe- volitve se nezadržno bližajo, osa-rij Jurija Malovrha, nezadržno mosvojitveni roki že resno trka-razpada. Po tem, ko je uspel po- jo na vrata. Le še ta in prihodnji beg Dobju, kljub restriktivni za- mesec je nekaj časa, potem bodo konodaji in odkritim nasprotnim šle osamosvojitvene sanje spet za prizadevanjem našega župana in štiri leta v hladilnik. Kot vse kaže, poslanca, so osamosvojitvena krila so pri ustanavljanju občine najdlje dobili tudi Ponkovljani, Slivniča- prišli v KS Planina, ni in seveda Planinčani. Lokalne Šentjurske novice, 18. 4.2001 Atomično, harmonično in politično Če je lansko Jurjevanje zazna- predsednik vlade Janez Janša in se na movala čvekljiva Ana Liza, je 16. lastne oči prepričal o šentjurskih ko-izvedba tradicionalnega šentjurskega njih. Tudi sicer je letošnje Jurjevanje praznika stopila še stopničko višje, ponudilo presežnike: ogromen obisk, Nenapovedano se je v dmžbi pred- zanimivo ponudbo, dobro glasbo in sednika parlamenta Franca Cukjatija ... seksi Atomik harmonik, na prizorišču pojavil sam ‘presvitli’ Šentjurske novice, 25. 4. 2006 Šentjur med najbolj odločnimi proti malemu delu Slovenija je na referendumu od- statistike: proti je glasovala 86,71 % ločno zavrnila predlagani vladni šentjurskih volivk in volivcev, kar v zakon o malem delu. Kot običajno, slovenskem merilu pomeni četrti naj-smo se v Šentjurju tudi tokrat znašli bolj odločen ‘ne’ vladnim reformam, na ekstremni strani referendumske Šentjurske novice, 20. 4. 2011 POVABLJENI K RAZMIŠLJANJU Strpnost in pravica do vode Ko se je Eksenina delegacija strpnosti v okviru naše svečane vseslovenske turneje strpnosti nedavno v Ljubljani mudila na sprejemu pri poslancu v Evropskem parlamentu, dr. Igorju Šoltesu, kateremu smo poklonili našo slavnostno knjižico s prvim slovenskim prevodom Unescove Deklaracije o načelih strpnosti, nas je dr. Šoltes med drugim povabil tudi k sodelovanju pri zavzemanju za pravico Piše: Dr. Nejc Jelen, vodja projekta Mi smo ZA STRPNOSTI, podpredsednik Društva Ekse-na in vodja Inštituta Eksena v Izobraževalnem centru Eksena je po prepričanju civilne iniciative to pravico potrebno zaščititi na najvišji, se pravi ustavni ravni. Tudi v Izobraževalnem centru Eksena in Dmštvu Eksena se strinjamo, da je neodtujljiva pravica do vode kot javno dobrine temeljna človekova pravica. Splošna deklaracija človekovih pravic v 3. členu namreč pravi, da ima vsakdo pravico do življenja. Ker je voda Ker je voda nujna za življenje, imamo vsi potemtakem tudi pravico do vode. Ker je strpnost tudi zaščita lastnih človekovih pravic, v Ekseni verjamemo, da se moramo v Sloveniji iz strpnosti do sebe zavzeti za zaščito naših vodnih virov. do vode. Že nekaj časa namreč tako v Evropi kot v Sloveniji narašča zaskrbljenost, da bo skozi različne mednarodne sporazume in evropske direktive skozi stranska vrata prišlo do privatizacije vodnih virov. Ker je voda nujna za življenje, se je evropska javnost leta 2013 s pobudo Pravica do vode (ang. Right2water) zavzela za to, da se v evropski zakonodaji prizna univerzalen dostop in človekovo pravico do vode. Pobuda je do sedaj uspela zbrati že blizu 1,9 milijona podpisov državljanov po celotni Evropi, vendar pa Evropska komisija do danes še ni podala zakonskega predloga, ki bi zaščitil pravico do vode v evropskem pravnem redu. Pri nas je zato nastala civilna iniciativa Za Slovenijo in svobodo, ki je januarja začela zbirati podpise za vpis neodtujljive pravice do vode v Ustavo Republike Slovenije, hkrati pa želijo zagotoviti, da bi se lahko vodni viri, ki služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo, izkoriščali le v obliki neprofitne javne službe. V Sloveniji je sicer pravica do pitne vode že zagotovljena z zakonom, vendar pa nujna za življenje, imamo vsi potemtakem tudi pravico do vode. Ker je strpnost tudi zaščita lastnih človekovih pravic, v Ekseni verjamemo, da se moramo v Sloveniji iz strpnosti do sebe zavzeti za zaščito naših vodnih virov, ki so naše skupno naravno bogastvo in dediščina, ki bi se morala ohraniti kot javna dobrina. Zato smo odločno podprli pobudo in prizadevanja civilne iniciative ter pristopili k podpisu peticije za pravico do vode. Mnogi napovedujejo, da bo pitna voda v prihajajočih desetletjih vse bolj dragocena dobrina, zaradi česar bodo potekali tudi odkriti in prikriti boji za vodne vire. Slovenija je zelo bogata z vodo in začeti se moramo zavedati, da je to dejansko naše izjemno naravno bogastvo, s katerim moramo ravnati kot skrbni in dobri gospodarji v korist sedanjih in prihodnjih rodov. Zato se bomo v Ekseni po svojih močeh skozi naše zavzemanje za strpnost v prihodnje zavzemali tudi za zaščito slovenskih vodnih virov in priznanje pravice do vode kot javne dobrine. Kronika » Stran pripravila Tomaž Pritekel] in Denis Kresnik. BENCINSKI SERVIS STRANICE | NAROČILO KURILNEGA OLJA tel:02 845 0126 tel:03 752 07 08 KURJENJE V NARAVI JE LAHKO NEVARNO Pri sežiganju suhe trave umrl domačin Kalobje. 2. aprila popoldne so policisti opravili ogled nezgodnega dogodka. Ogenj je med kurjenem v naravi preskočil na domačina. Nesreča je bila zanj usodna. » Piše: Denis Kresnik Že nedolžna iskra lahko v naravi hitro zaneti požar. Če so izpolnjeni določeni pogoji, se požar lahko širi zelo hitro (tudi s hitrostjo več kot 100 km/h) ,, „ , „ , .... ............ in tako kaj kmalu uide izpod nadzora. Pozar se lahko razsiri tudi na tezie dos!°Pna ob™C|a, kar otežuje delo gasilcem. To se je očitno pripetilo tudi domačinu Fotografija z enega izmed posredovanj šentjurskih gasilcev, z območja Kalobja, kije umrl med kur- truplu ni bilo sledov, ki bi kazali na tujo krivdo. O primeru so policisti s poročilom seznanili Okrožno državno tožilstvo v Celju. jenjem v naravi. Iz celjske policijske uprave so sporočili, da so policisti 2. aprila bili obveščeni, da je na območju Kalobja pri sežiganju suhe trave na travniku umrl 71-letni domačin. Ogled kraja smrti so opravili kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Celje, zdravnica pa je odredila sanitarno obdukcijo. Na Manjši travniški požari vse leto V spomladanskem času travniški požari niso redki, zato je tu- 2 smrti na isti dan Pred dvema letoma sta zaradi kurjenja v naravi na isti dan umrla 2 moška: 65-letnik iz Litije, ki je umrl pri kurjenju trave na svojem travniku, ter 80-letni domačin iz Vrabč, ki je v svojem vinogradu sežigal podrast. Pri obeh se je ogenj razširil in ušel izpod nadzora. di aktivnost gasilskih enot v tem času nekoliko večja. A šentjurski gasilci vseeno pohvalijo tukajšnje domačine: občani so očitno dobro ozaveščeni o kurjenju v naravi, saj gasilske enote v tem času ne beležijo večjega števila intervencij. Izpostaviti pa je potrebno Prostovoljno gasilsko društvo Šentjur, kjer imajo vse leto manjša posredovanja ob travniških požarih ob železniški progi, kjer jih očitno zaneti iskrenje zavor na vlaku. Kako kuriti pravilno? Policija opozarja, da je treba pri kurjenju v naravnem okolju pravilno urediti kurišče in ga ves čas nadzorovati, po kurjenju pa ogenj pogasiti in prekriti z negorljivim materialom. Kraja ni dovoljeno zapuščati, dokler ogenj ni pogašen in obstaja verjetnost, da material v kurišču (listje, veje dreves, stara nepoko-šena trava in drug leseni material) spet zagori. Zapuščanje kurišča je tudi kaznivo. Ob vetrovnem vremenu kurjenje v naravi ni dovoljeno. V naravi je ne glede na to, ali gre za javne ali zasebne površine, prepovedano kuriti odpadke, na primer odpadne gume, plastiko, embalažo, razen tistih, ki so dovoljeni po uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju. Kurijo se lahko le naravni nenevarni materiali rastlinskega izvora, na primer trava, les in podobno, kar se uporablja pri kmetovanju ali v gozdarstvu. Plačati bo moral še več, kot je porabil Delavci Elektro podjetja so sredi preteklega meseca opozorili policiste, da so pri upravljanju meritev električne energije ugotovili, da ima občan z območja upravne enote Šentjur urejen obvod električne energije mimo števca. Občan je elektroenergetsko podjetje oškodoval za najmanj 10.000 evrov. Takšne primere policisti obrav- navajo kot tatvino. V primeru, da gre za večjo materialno škodo in so bile aktivnosti izvedene s pomočjo vdora, pa kot veliko tatvino. Zato Šentjurčana čaka ovadba na pristojno sodišče, poleg tega pa bo moral poravnati vse obveznosti do elektro podjetja. Letos so šentjurski policisti obravnavali že 3 tovrstne primere, prav toliko tudi lani. (TP) ZADNJA NOVICA Pogrešanega našli Dan pred prazničnim 27. apri- akcijo pogrešanega domačina. V lom so policisti v dopoldanskih zgodnjih popoldanskih urah ga urah v sodelovanju z bližnjimi je v zapuščenem bunkerju našel sorodniki, domačimi in gasilci sosed. Zaradi poškodb pri pad-ter s pomočjo helikopterja slo- cu v bunker je bil prepeljan na venske policije, na območju Šen- zdravljenje v Univerzitetni kli-tjurja (Dramelj), opravili iskalno nični center Ljubljana. @ Kronika Simon Veber, pomočnik komandirja na Policijski postaji Šentjur »Na našem območju se ponovno pojavljajo vsiljivi tujci, ki prodajajo zlatnino ali motorne žage. Ob morebitnem srečanju s temi osebami, nas čim prej obvestite. Ob odhodu iz hiš pa te zaklepajte in ne puščajte tujih oseb v stanovanja brez nadzora.« NEVARNI POGOVORI MED VOŽNJO Vse manj Šentjurčanov drži volan in telefon Mobilni telefoni. Kljub temu da se nam vedno in vsak dannekammudi.se moramo zavedati nevarnosti uporabe mobilnega telefona med vožnjo, ki je še vedno zelo razširjena. » Piše: Tomaž Pritekelj Telefoniranje med vožnjo je med šentjurskimi vozniki vedno zelo prisoten cestno prometni prekršek. Uporaba mobilnega telefona za volanom bistveno zmanjša zbranost med vožnjo in posledično poveča možnost povzročitve prometne nesreče in ogrožanje varnosti sovoznikov. Policisti opozarjajo, da je možnost prometne nezgode ob uporabi mobilnega telefona med vožnjo štirikrat večja. Slovenska zakonodaja dovoljuje telefoniranje med vožnjo le v primeru, če je v vozilo vgrajena naprava za prostoročno telefoniranje. Vseeno pa policisti telefoniranje med vožnjo odsvetujejo. Najbolj varno se je ustaviti na primernem mestu zunaj vozišča in varno opraviti telefonski pogovor. Število kršitev pri nas upada Na Šentjurskem sicer beležimo rahel upad tovrstnih kršitev. Leta 2014 so šentjurski policisti zaznali 212 kršitev, izdali 116 glob in izrekli 96 opozoril. Lani je število kršitev padlo na 135. Izrekli so 64 opozoril in izdali 70 nalogov za plačilo globe. Skoraj do konca prejšnjega meseca so šentjurski policisti zaznali le 17 kršitev, za katere so izrekli opozorila. Sicer pa tako malo letošnje bele- Uporaba telefona med vožnjo kar štirikrat poveča možnost prometne nesreče. ženje tovrstnih kršitev zakona lahko pripišemo policijski stavki. Uporaba telefona med vožnjo je praviloma sankcionirana oziroma opredeljena kot kršitev 35. člena Zakona o pravilih v cestnem prometu, za katero je predpisana globa v višini 120 evrov. ZNAN OBRAZ Kot da je že dolgoletni član Žan Kerš iz Kamena pri Šentjurju je že dobra tri leta gasilec v Prostovoljnem gasilskem društvu Šentjur. Čeprav se je njegova pot v društvu komaj začela, pa se zdi, kot da je že dolgoletni član. Srečamo ga lahko na okoli 90 odstotkih gasilskih aktivnosti, saj mu opravljanje gasilske dolžnosti pomeni veliko. Njegova gasilska pot seje začela, ko ga je prijateljev brat povabil v društvo. Povabilo je sprejel in že kar hitro so ga vključili v desetino za občinsko gasilsko tekmovanje. Odtlej se je vseskozi izobraževal in postajal vse bolj aktiven gasilec. Letos je zaključil nadaljevalni tečaj za gasilca in tako uradno postal operativni gasilec. V prostem času občasno igra nogomet in pomaga doma pri hišnih opravilih. Vseeno pa naj večji delež prostega časa nameni gasilstvu, saj ga lahko vidimo na skoraj vsaki intervenciji ali kakšnem drugem dogodku. V spominu so mu najbolj ostale poplave, kjer je spoznal tudi naporno in požrtvovalno plat gasilcev. Seveda pa se med druženjem radi tudi pohecajo, sploh kadar je v njihovi sredini Žan, saj velja za izrednega ‘vicmaherja’. Svojo gasilsko kariero nadaljuje. Rad se izobražuje na tem področju, saj pridobi veliko znanja, ki je tudi življenjskega pomena. V prihodnosti si želi priti do funkcije podpoveljnika društva, saj ima rad nove izzive in naloge. (DK) Žan največji delež svojega prostega časa nameni Prostovoljnemu gasilskemu društvu Šentjur. MINI KRIMI Kršitev javnega reda in miru Šentjur, 1. april - Policisti so posredovali v prepiru med bratom in sestro, ki sta se sprla, ko sestra ni hotela bratu izročiti paketa, za katerega je sumila, da gre za prepovedano drogo. Vsebina paketa je bila poslana na analizo. Loka pri Žusmu, 2. april - Prišlo je do pretepa med dvema krajanoma. Kršiteljema je bila izrečena globa. Prepovedane droge Šentjur - Policisti so opravili dve hišni preiskavi v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja s področja prepovedanih drug. Najdene predmete so zasegli, sledi pa še kazenska ovadba na tožilstvo v Celje. Hitrost ni bila edini krivec Laze, 1. april - Zaradi neprilagojene hitrosti seje voznik prevrnil na bok. Kasneje je bilo ugotovljeno, daje vozil pod vplivom alkohola. Epilog bo spisal sodnik. Tatvina kolesa Šentjur, 2. april - Neznanec je na Ulici Valentina Orožna ukradel kolo. Z dejanjem je lastnika oškodoval za okoli 600 evrov. Delovna nesreča Dramlje, 3. april - Ko je krajan z rahljalnikom zaključeval z delom, je stopil preblizu rahljalnim nožem, ki so ga najprej zagrabili za hlačnico, nato pa še za nogo. Pri tem je bil hudo ranjen. Ponarejen denar Šentjur, 4. april - Policisti so bili obveščeni o dveh ponarejenih bankovcih. Eden je bil najden v dnevnem izkupičku trgovine, drugega pa je občan prinesel na banko, ko sc mu je ta zdel sumljiv. Za primer, ko je neznanec uporabil ponarejen denar za nakup, bodo policisti zbrali obvestila in storilca kazensko ovadili. Družabno ■ Družabne dogodke beleži TOMAŽ PRITEKEL!. Predsednik Mestne skupnosti Šentjur, Jure Raztočnik: »PoStni Tonček je bil pravi poštar, kije ob raznašanju pošte bil zadolžen še za branje razglasov po nedeljski maši.« Jk , ** Pevke vokalne skupine Glasovir so ponosne, da jih vežeta tako pevsko sodelovanje kot tudi prijateljstvo. Foto Gašper Gobec Več kot tisoč otrok prvič v Šentjurju Simona Zdolšek je ravnateljica Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur. Minuli mesec so v brezhibni organizaciji gostili 6. revijo pihalnih orkestrov slovenskih glasbenih šol. Kateri je vaš najljnbši del Šentjurskega? Območje okoli cerkve sv. Rozalije. Rada se sprehajam tod okoli. Kakšne rezerve še imate v Šentjurju na področju kulture? Mogoče to, da bi se v IKC izvajalo še več kulturnih prireditev, ki niso povezane z glasbo. Gledališke, znanstvene,... Kakšni izzivi so pred vami? Glede na minulo revijo pihalnih orkestrov, bi si želela delati na še več takšnih prireditvah. Prihajate iz Šentjurja. Ali kaj pogrešate v svojem kraju? Pogrešam nov prostor za našo glasbeno šolo, saj smo sedaj na neprimerni lokaciji. Kaj vas najbolj osrečuje? V prvi vrsti družina. Pogovor in druženje. Prav tako mir in čas brez skrbi, pa na zdravje ne smem pozabiti. (28) Družabno Prostovoljci na enem kupu Podeljena so priznanja naj prostovoljcem minulega leta. V kategoriji do 18. leta je priznanje za naj prostovoljko prejela Tjaša Ferlež. Ekipa prostovoljcev Športnega in mladinskega društva Grobelno je bila nagrajena v kategoriji od 19 do 30 let. V kategoriji nad 31 let sta bili podeljeni dve priznanji: članom Planinskega društva Žusem za naziv naj ekipa prostovoljcev nad 31 let in Stanislavi Golež. Priznanje za prostovoljsko delo z otroki in mladino je prejela Irena Zevnik. Za glasbeno popestritev med prireditvijo v Ipavčevem kulturnem centru so poskrbeli člani Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur. Po prireditvi je sledilo še druženje v predprostoru centra. Nagrajeni člani Planinskega društva Žusem so uspehu nazdravili s predsednikom KS Loka pri Žus-mu, Srečkom Kranjčanom (levo). Odmevali so pihalni orkestri V organizaciji Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur in Zveze glasbenih šol Slovenije so v Ipavčevem kulturnem centru gostili 6. revijo pihalnih orkestrov slovenskih glasbenih šol, kjer je v dveh dneh nastopilo kar 27 pihalnih orkestrov. Med njimi so bili tudi člani domačega Mladinskega pihalnega orkestra glasbene šole pod vodstvom Boštjana Jagra. Dirigent Boštjan Jager ie na glasbeni reviji vodil domači orkester. AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 03/ 574-30-16 031/622-220 Iz prve vrste so orkestre spremljali ravnateljica Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur, Simona Zdolšek, predsednik ZSGŠ, Boris Štih in generalni sekretar EMU, Tirno Klemettinnen. Strokovni spremljevalec, dirigent SNG Maribor, Simon Robinson, se je pomešal med občinstvo. Mladi korenjaki v zakulisju festivala. Nastopili so s polko Najin k*™ poljub. Foto Facebook. ^SAZAS iENTJURSKt Družabno ograjene/za na “““-saa an Četrtina slovenskih polk in valčkov šentjurskih Kar trije ansambli s Šentjurskega so se uvrstili med 12 finalistov Slovenske polke in valčka (iz vse Slovenije je letos prispelo 57 prijav). V Podčetrtku so na 21. festivalu Slovenska polka in valček nastopili Mladi korenjaki, ansambel Lun'ca iz Dramelj in člani ansambla Sekstakord. Ti so bili za svoj valček V srcu si nagrajeni za najboljšo skladbo festivala. Za melodijo in aranžma nagrajene skladbe je poskrbel Peter Tovornik, be- „hr,s0 sedilo pa je spisal Da- s prizorišča festivala SPV svojim Facebook mjan Pasarič. talcem Javili člani ansambla Lun'ca. Foto Facebook. kom). Fot, to Sekstakord. Od Radane vasi do Ponikve Nekdanji veterinar, predsednik prve občinske skupščine iz leta 1990 in dolgoletni urednik Šentjurskih novic, Franc Kovač, je izdal knjigo avtobiografskih zapisov, ki po besedah literata Rada Palirja velja za prvo tovrstno delo na Šentjurskem. Z avtorjem, kije vso naklado podaril, seje na predstavitvi knjige pogovarjala direktorica Knjižnice Šentjur, Tatjana Oset. Koncert je bil popestren z zanimivimi videoprojekcijami Glasovirke zapele svoje knajljubše 1 Vokalna skupina Glasovir je obeležila 15. obletnico delovanja s H|koncertom v šentjurskem Ipavčevem kulturnem centru. Skupina, ki jo danes vodi prof. Simona Zdolšek, je nastala pod okriljem ^BEenskega pevskega zbora skladateljev Ipavcev Šentjur. Na jubilej-BKiem koncertu so dekleta zapela skladbe, ki so jih članice v 15 letih delovanja imele najraje. Vrhunec večera je bila premiera videospota za dadbo Zrejlo je žito. (Foto Gašper Gobec) Obiskovalci koncerta so to-1 Simona Zdolšek je dobila Gallusovo priznanje - predala ji gaje Nastija Močnik iz šentjurskega JSKD. Franc Kovač je predstavil svojo knjigo Od Radane vasi do Ponikve. MODA Rante 123331 Pomlad. Eno izmed najbolj cvetočih obdobij, v katerem se začnejo tudi razni pomembni dogodki in zabave, na katerih želimo izglodati čim bolj zapeljivo in elegantno. To pomlad vam priporočam, da se odenete v živahne barve, ki prevladujejo to sezono. » Foto: Mitja Derenda in Rok Černezel Barve Najbolj boste zablestele v močnih barvnih odtenkih, kot so rumena, oranžna, rdeča, roza, modra in zele- na. Da pa ne bo vse preveč udarno, lahko živahno barvo omilite s kombinacijo pastelnih barv. V svoji kolekciji 'Pomlad v Budimpešti' sem uporabila kraljevo modro barvo in jo omilila s pastelno rožnato barvo, ki ju je obe navdihnila čudovita narava in parki, kijih najdemo v mestu Budimpešta. Kolekcija oblačil 'Pomlad v Budimpešti' je namenjena vsem ženskam, ki se v oblačilih rade počutijo zapeljive in posebne ter rade izstopajo na zabavi. K oblačilom lahko kombinirate salonarje na špico ali odprte sandale. Vse tiste, ki vam petke niso najljubše, pa lahko zraven obujete balerinke. SVETUJE: Nataša Recko iz Loke pri Žusmu, modna oblikovalka Hiše mode Glossarium Celje Najnovejše: prerezi Najnovejši letošnji trend UCSso prerezi, ki na različne na-čine sledijo diagonalnim ali trikotnim linijam. Te prerezne linije sem uporabila tudi v svoji kolekciji, ki sem jih nato poudarila s srebrnimi kovinskimi dodatki in nakitom. V luknje kovinskih ploščic so prišite perle v modri ali rožnati barvi, ki zakrijejo grobost kovine in celotni obleki dodajo videz elegance. Zdravje «1 CELJSKE LEKARNE Več za* Pide kjjtljtiul- ''fdarn www.lekarnaNaKlik.si Cesta Leona Dobrotinška 3b, 3230 Šentjur Odpiralni čas: pon - pet: 7:00 -19:00, sob 7:00 - 13:00, Telefon (03) 749 27 56 ODLIČEN ŠPORT ZA OBLIKOVANJE TELESA IN SPROSTITEV Koristno za telo pa tudi za dušo Kolesarjenje. Z njim lahko pridobimo kondicijo, izgubimo kilograme in oblikujemo mišice. Najpomembnejši pa je vpliv kolesarjenja na zdravje. » Pripravila: Nataša Jevšovar Kolesarjenje je še posebej spomladi eden izmed boljših načinov za oblikovanje telesa. Kolo je dosegljivo vsakomur in skoraj vsak se zna z njim peljati. Lahko ga izkoristimo tudi kot prevozno sredstvo za dnevne opravke, med kolesarjenjem npr. v službo kurimo kalorije, skrbimo za svoje zdravje, privarčujemo denar in še popoldne ni treba na trening. Na kolesu v eni uri počasnega, nenapornega kolesarjenja porabimo približno 300 kalorij. Če vozimo hitreje od 25 do 30 km/h, lahko izgubimo celo do 600 kalorij. Pri večjih hitrostih namreč poraba energije strmo narašča zaradi zračnega upora ter trenja koles. Kolesarimo lahko tudi po opravkih ali v službo. Zmerna vsakodnevna vadba namreč veliko bolje vpliva na naše zdravje kot pretiravanje enkrat na teden. Za povečevanje ter vzdrževanje kondicije je torej potrebno takšno kolesarjenje, pri katerem se porablja razmeroma velika moč. Z rednim kolesarjenjem pa ne bomo le shujšali, tako lahko bistveno zmanjšamo tudi tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, znižamo visok krvni pritisk, izboljšamo prebavo in zmanjšamo stres. Takšen učinek dosegamo že, če kolesarimo trikrat tedensko po pol ure. Tudi za seniorje Pri kolesarjenju najbolj delujejo velike mišične skupine: spodnje mišice nog, sprednje in zadnje stegenske mi- Pri kolesarjenju je obremenitev na sklepe zelo majhna, zato je odlično za vse tiste, ki jih pestijo bolečine v sklepih nog, zaradi katerih ne morejo teči, igrati košarke ali tenisa ali se ukvarjati s kakšno drugo aktivnostjo. Poleg plavanja je kolesarjenje zato zelo priporočljivo za osebe z bolečinami v sklepih nog, za tiste, ki so pretežki ali pa se rehabilitirajo po poškodbi. šice ter zadnjične mišice. Poleg tega so aktivne tudi mišice, ki pomagajo kolesarju ohranjati lepo držo: trebušne mišice in mišice v spodnjem delu hrbta ter mišice na rokah. Med kolesarjenjem je naše telo v sedečem položaju, zato so naša kolena, gležnji in hrbtenica veliko manj obremenjeni kakor med tekom. Pomembno je le, da imamo pravilno naravnan sedež: ko je pedal v spodnjem položaju, mora biti koleno rahlo pokrčeno, pod kotom 25 stopinj. Kolesarjenje je tako primerno tudi za vso starejšo populacijo, ki želi čim dlje NAMIG Za srce in krvni obtok Kolesarjenje je odlična vaja za ohranjanje zmogljivosti srca, ožilja in dihal. Marsikateri zdravnik meni, da je kolesarjenje najboljši šport za srce in krvni obtok. Tovrstna dejavnost namreč pomaga črpati kri iz spodnjih delov telesa navzgor proti srcu. Mišice pri kolesarjenju delujejo kot črpalke, ki pospešujejo pretakanje venozne krvi. ostati v formi. Čeprav ste morda v slabi kondiciji, boste pri kolesarjenju porabili več energije, kolikor bi je pri teku, saj bi vas prej ustavile bolečine ali utrujenost. Povečuje raven energije Raziskave so pokazale, da kolesarjenje poleg tega, da izboljšuje kardiovaskularni sistem in poveča zmogljivost pljuč, povečuje tudi raven energije in zmanjšuje utrujenost. Kolesarjenje namreč pospeši izločanje nevrotransmiterja dopamina v možganih, ki nam daje občutek energije, in to že pri počasni vožnji s kolesom. POLOŽENO NA SRCE IŠČEMO SODELAVCA/SODELAVKO Za področje trženja in marketinga Pričakujemo: • Veliko pozitivne energije ■ Veselje do učenja in dela v skupini • Predznanje iz področja marketinga • Obvladovanje dela z računalnikom • Vozniški izpit Pogoji: ambicioznost vztrajnost visoki etični standardi Prijave pošljite do 15. maja na e- naslov: tomo.penic@novice.si Vse prijavljene kandidate, ki bodo ustrezali pogojem bomo povabili na pogovor. Vrtnarimo Veliko rastlin imenujemo plevel, ki ima slab sloves zaradi svoje sposobnosti, da hitro preraste golo prst in raste tam, kjer si najmanj želimo. Ampak, ali si znate predstavljati svet brez plevelnih vrst? Kako bi bilo, če bi rasle samo rastline, ki jih je posadil človek? » Rubriko Vrtnarimo pripravlja BOJANA JEVŠENAK. dJNj* /jk v-v; ■ 1 te šm Ah, ta plevel! Dobre strani plevela. Te moteče in neukrotljive rastlinske 'pošasti' lahko ukrotimo tako, da se z njimi spoprijateljimo. Kako? Dejstvo je, da preveč razraščen plevel na vrtu dela škodo. Gojenim rastlinam jemlje prostor, svetlobo, zrak, hranilne snovi, vodo ter jih omejuje pri rasti in razvoju. Ker na določenem območju preživijo tiste rastline, ki so danim razmeram najbolj prilagojene, so plevelne vrste, še posebej tiste najbolj trdožive, v veliki prednosti. Te moteče in neukrotljive rastlinske 'pošasti' lahko ukrotimo tako, da se z njimi spoprijateljimo. Kako? Poznamo različne načine oziroma tehnike zatiranja ple- vela. Najstarejši je mehanski način, ki so ga včasih opravljali z motikami, ki so jih danes zamenjali okopalniki, kasneje se je razvilo kemično varstvo rastlin, pri katerem uporabimo škropivo oziroma herbicid, v zadnjih letih pa poznamo tudi t. i. termično zatiranje, s katerim plevel ožgejo. Če smo na domačem vrtu prijaznejši do plevela, lahko le-ta postane naš zaveznik in nam pomaga na poti do zdravih rastlin in krepkejšega zdravja nas samih. Bolje preprečiti kot... S preventivnimi ukrepi lahko veliko naredimo za to, da preprečimo pretirano razraščanje plevela na naših vrtovih in njivah. Redno zastiranje tal, prakticiranje mešanih posevkov, uporaba čistih semen in sadik, previdnost pri porabi gnojila, ustrezno zalivanje, sajenje rastlin za zeleno gnojenje, odstranitev plevela, preden razvije seme oziroma se 'udomači' s koreninami in drugo. Kurja črevca vse raje jemo Navadna zvezdica ali kurja črevca je zdrav in okusen plevel, ki vsebuje veliko vitamina C in mnoge minerale ter je med zeliščarji vedno bolj iskan in priljubljen. Lahko ga uživamo kot solato, v čaju... Ker plitve korenine (ki se pri puljenju vlečejo kot čreva] in gosta, skoraj plazeča rast, ščitijo prst pred erozijo in izsušitvijo, ga imajo radi tudi vrtičkarji. Prevrelke iz plevela vsebujejo veliko mineralov Večina plevelov ima sposobnost, da lahko črpa hranilne snovi iz globljih plasti zemlje, zato so jim dostopni »Krepka spomladanska zelenjava, ki jo imamo pomotoma Navadni rogovilček lahko uporabimo kot tekoče gnojilo, za plevel« navadno regačico imenuje Dario Cortese. obogateno s kalcijem. Naj vzdrževanje urejenega vrta ne bo nikoli končan dvoboj med vami ^ in zvitim plevelom,^ /V"" V v minerali, do katerih korenine gojenih rastlin ne morejo seči. To njihovo lastnost lahko s pridom izkoristimo na vrtu in plevel uporabimo kot vir hranil za naše vrtnine, bodisi v obliki zastirke bodisi v obliki prevrelke. Kopriva je odlično dušično gnojilo, ki pospešuje rast listov, navadni tolščak je bogat s fosforjem, ki vpliva na oblikovanje cvetov in plodov, navadni gabez skriva kalij, zaradi katerega so rastline bolj odporne ... Plevel tudi užiten Nekatere vrste plevela se uporabljajo kot zdravilna zelišča: kopriva, regrat, navadni plešec, kurja črevca, regačica, ... nekatere vrste so vabljiva čebelja paša, spet druge dajejo živalski krmi prijetnejši okus. Nekatere pa si lahko privoščimo kar na krožniku. Navadno zvezdico ali kurja črevca lahko pripravimo v solati ali kasneje, ko se malo razraste, kot špinačo, navadni tolščak je po okusu zelo podoben blitvi, »krepka spomladanska zelenjava, ki jo imamo pomotoma za plevel« regačico imenuje Dario Cortese. PA POJEJMO ... Kruhke z redkvico Sočnih korenov redkvice se na domačem vrtu običajno razveselimo spomladi med prvimi. Redkvico si lahko privoščimo kar med sprehodom po vrtu, jo uporabimo v solatah, sendvičih, za dekoracije narezkov, kot prilogo na piknik krožniku ... Za spremembo pa si lahko omislimo klasični francoski prigrizek, za pripravo katerega potrebujemo: 2 šopka redkvic, malo drobnjaka, kupljeno ali doma narejeno zeliščno maslo, francosko štruco (ba-geto) in morsko sol. Diagonalno narezane in rahlo opečene rezine bagete bogato namažemo z zeliščnim maslom in obložimo z rezinami redkvi- ce, potrosimo s soljo in sveže sesekljanim drobnjakom. S kombinacijo hrustljavega toplega kruha, zmehčanega masla, rahlo pikantnega okusa redkvic in grobe morske soli v spremstvu kozarca belega vina lahko presenetimo ob različnih priložnostih. Pa dober tek! Vrtnarimo (33) ŠENTJURSKE NOVICE, MAJ 2016. UU3C{]33 urednistvo@sentjurskenovice.si tradicionalno Naša kmetija iz Jakoba pri Šentjurju Kmetija s tradicijo. Nedaleč iz Šentjurja, v naselju Jakob, se v naročju gozda in potočka skriva Naša kmetija, katere korenine segajo v čas po 2. svetovni vojni, ko so Pr' Pšot (urarstvo) znali poskrbeti za kapljico 'rujnega' in veselo razpoloženje. Danes Benedikt TVdin in Anja Prebil na tej kmetiji dediščino svojih prednikov uspešno delita s svojimi kupci, tako da z neprecenljivo pomočjo tete Anice in družine že več kot desetletje pridelujeta in predelujeta zdravo ekološko hrano. Le korak do EKO certifikata Ročna obdelava 6 hektarjev kmetijskih površin (njive, travniki, visokodebelni travniški sadovnjak, nasad lešnikov ...) po ekoloških načelih zahteva veliko iznajdljivosti, vztrajnosti, poguma, strokovnega znanja, predvsem pa dobre volje. Čeprav kmetija ves čas svojega obstoja pozna le ekološki način pridelave in predelave kmetijskih pridelkov, zakonodaja zahteva 3-letno preusmeritveno obdobje, zato morajo na uradno pridobitev EKO certifikata še malo počakati. Odlična letina konoplje Lani so na Naši kmetiji prvič posejali pol hektarja njivskih površin s konopljo in bili s pridelkom več kot zadovoljni; zrasle so tudi do 4 metre visoke rastline. Setev so opravili strojno (s sejalnico za pšenico), vsa ostala opravila (žetev, mlatenje, sušenje ...) pa so opravili ročno. Iz pridelanih konopljinih semen so iztisnili 80 litrov konopljinega olja in po- Pri delu na Naši kmetiji sodeluje vsa družina. sušili približno 100 kg vršičkov za čaj. Ker naravi in človeku prijazna ter vsestransko uporabna konoplja vsebuje celoten spekter maščobnih kislin, za ohranitev zdravja in dobrega počutja na kmetiji priporočajo redno uživanje izdelkov iz konoplje (npr. za dobro prebavo pred zajtrkom zaužijte jedilno žlico konopljinega olja). Bučnični namaz - prodajni hit Čeprav se s trženjem svojih proizvodov ukvarjajo šele približno eno leto, že imajo svoj prodajni hit. Nasekljana domača bučnična semena, 100-odstotno bučno olje, česen in sol so sestavine enostavnega, a božansko okusnega in med kupci izjemno iskanega namaza. Ta njihov namaz pa ima tudi slabo lastnost, namreč, ko ga enkrat poskusimo, se mu ne moremo več odpovedati. Jedilna žlica hladno stiskanega konopljinega olja dnevno pokrije 90 % človekovih potreb po maščobnih kislinah. Kokoši in petelin na kompostnem kupu, kot nekoč na kmetiji. Naša kmetija je vključena v t. i. sistem partnerskega kmetovanja, kar pomeni, da svoje kupce (tudi okoliške šole in vrtce) na območju med Žalcem in Šentjurjem tedensko (ob četrtkih) oskrbuje s košaricami sveže, sonaravno pridelane klasične domače zelenjave. V njihovi košarici je mogoče najti tudi različno sadje, jagodičevje, oreščke, sokove, sirupe, marmelade, jabolčnik, kislo vloženo zelenjavo, namaze in še in še... Ponudba sveže solate pri njih pomeni, da je le-ta odrezana isti dan, kot je dostavljena. Na Naši kmetiji se lahko naročite na tedensko dobavo zelenjavnih zabojčkov. ZDRAVILNA SKRINJICA f Navadni plešec ali škofova kapica Navadni plešec (Capsella bursa-pastoris) je skromna, nezahtevna, do 50 centimetrov visoka in zelo razširjena eno- do dvoletna rastiina, ki jo najpogosteje uvrščamo kar med plevel, saj samoniklo raste skoraj povsod. Prepoznamo ga po drobnih neznatnih belih cvetkih, razvejanem steblu z le nekaj suličastimi listi in značilnih semenih srčaste oblike, zaradi katerih je v ljudskem izročilu dobil imena, kot so: škofova kapica, pastirčkova torbica ... Navadni plešec v dolgem obdobju nenehnega cvetenja (cveti skoraj celo rastno dobo), razvije tisoče in tisoče semen, ki so izredno dolgo kaljiva. Poznamo primere, ko je seme vzkalilo šele po sedmih letih. Včasih so olje, pridobljeno iz srčastih semen plešca, uporabljali namesto gorčičnega olja. Cvetočo rastlino brez korenin lahko nabiramo vse leto, vendar je najboljša nabrana spomladi. Zgodaj spomladi plešec najprej razvije pri tleh rastočo rozeto, ki spominja na regrat. Takrat nabiramo okusne mlade liste, še preden rastlina požene steblo. Če zima ni pokazala preveč ostrih zob, lahko na osojnih mestih nabiramo liste plešca tudi pozimi in jih uporabimo za solato (iz svežih ali poparjenih listov), ki je bogata z vitamini in rudninskimi snovmi. Iz pleščevih listov lahko pripravimo tudi špinačo. Cvetočo zel lahko tudi posušimo, tako da porezane rastline povežemo v šopke, na hitro posušimo in shranimo v temne kozarce. Iz svežih listov pa si lahko tudi iztisnemo sok, ki ga dnevno popijemo 3-4 čajne žličke. V srednjeveškem času so plešec poznali kot učinkovitega pomočnika pri raznih notranjih in zunanjih krvavitvah (močne menstruacije, krvavitve iz nosu, krvaveče rane ...). V novejšem času pa se plešec uporablja kot priznana domača zdravilna rastlina, ki pomaga pri motnjah krvnega obtoka in uravnavanju krvnega tlaka - niža visokega in viša nizkega. Ker pospešuje krčenje črevesja, spodbuja leno črevesje in tako pomaga pri eni večjih tegob sodobnega človeka. Iz navadnega plešca lahko pripravimo čaj ali čajne mešanice, sveže stisnjen sok, tinkturo, kopel, obkladek, ga uživamo kot hrano in še kaj. Čaj si pripravimo tako, da s'/ litra kropa poparimo 1 čajno žličko posušene ali 2 čajni žlički sveže zeli. Sveže pripravljen in topel čaj pijemo preko dneva, 2-3 skodelice na dan. Če pest pleščeve zeli poparimo z litrom vrele vode, dobimo kopel za noge in/ali roke, ki po ljudskem izročilu pomaga ženskam, katere v času menopavze mučijo vročinski vali. Glede na to, da nam je navadni plešec vedno in povsod pri roki, ni potrebno vložiti veliko truda, da malo pokukamo v njegove zdravilne 'laške'. Srčasta ploščata semena navadnega plešca spominjajo na torbico, v kateri se skriva bogastvo zdravilnih učinkovin. Zelenjavne sadike že od 0,13 evra naprej Tržnica Šentjur se odlikuje po sezonski ponudbi lokalnih pridelkov in doma narejenih, večinoma pekovskih izdelkov. V aprilu je bilo na njihovih stojnicah poleg običajnih domačih pridelkov in izdelkov mogoče kupiti tudi že prve zelenjavne sadike (cene: 0,13-0,45 EUR/kos), sadike balkonskih rož (cene: 0,65-1,50 EUR /kos) ter okrasnih rastlin in zelišč. Ponudba sadik bo vsak teden bolj pestra in zanimiva. Jabolčni kis (liter) Tržnica Šentjur 2,00 /1,5 litra Mercator trgovine 0,92 - 2,32 / 1 liter Suh fižol v zrnju (kg) 7 2,79 (rinfuza) Orehi celi luščeni 10,00/kg 7,90 / 0,5 kg Zelena solata (kg) 6 1,49-2,89 ftušjj supermarket Kea Spoštovani kupci, v SUPERMARKETU KEA ŠENTJUR dajemo velik poudarek ponudbi odličnih izdelkov slovenskih kmetij in lokalnih proizvajalcev. Odlični domači jogurti, skuta, jogurti iz kozjega mleka predstavljajo naraven vir kalcija in zdravih beljakovin. Za zajtrk je najboljši kozjanski muesli, ki ga obožujejo ljudje z zdravim načinom življenja. Za bolj poln obrok nudimo bio kruh iz krušne peči, kjer lahko izbirate kruh iz pire, prastarega žita - kamuta, ovseni in polnozrnati kruh. Za dober obrok nudimo tudi kvalitetno bio junečje meso lokalnega proizvajalca. Za piko na i pa so v naši ponudbi slastni domači keksi, z okusom kot smo ga nekoč poznali pri naših babicah. Dobrodošli v SUPERMARKET KEA ŠENTJUR! Kmetija Gradišnik je tudi letos v aprilu na Lepi srčki (ali jokajoče srce) je starinska ok-tržnici odprla sezono sadik balkonskih in rasna rastlina naših tradicionalnih kmečkih okrasnih rož, zelenjave ter zelišč. vrtov, ki zelo hitro raste in dolgo cveti. to jo lahko še vedno režemo,« pove Ana, ki je aprilsko soboto mlado zimsko solato porezala tik pred prihodom na tržnico. Da lahko svoje stranke s svežim solatnim izborom razvaja čez celo leto, različne solatne sorte seje vsake tri tedne. Domač semenski fižol bambl Pridelke in izkušnje, katere Marta Tovornik iz Dobja pri- dela in pridobi na svoji kmetiji, z veseljem deli s svojimi kupci. Zelo je ponosna na domače seme fižola, katerega pravega imena ne pozna; po domače ga imenuje bambl. Le-ta krasno belo-rdeče cveti in bogato rodi. Ker je ta sorta prilagojena na naše rastne razmere in podnebne pogoje, dobro uspeva brez uporabe škropiv ali umetnih gnojil. Štiriperesna deteljica, ki na Tržnici Šentjur vztraja že več kot desetletje. Sadike za spomladanske zasaditve Kmetija Gradič - Steiner Marija iz Gorice pri Slivnici je tudi letos na tržnici odprla sezono sadik balkonskih in okrasnih rož, zelenjave in zelišč. V aprilu smo na njihovem prodajnem prostoru lahko kupili sadike paradižnika (tudi cepljenega), paprike, solate, zgodnjega zelja, peteršilja, cvetače, brokolija, zelene in druge. Bogata je bila tudi že ponudba balkonskih rož: pokončne, viseče in pol viseče pelargonije, gorenjski nagelj, fuksije, zmajeva krila, koprive v različnih barvnih odtenkih, stmkturne rastline in mnoge druge. Pozabljeni lepi srčki Lepi srčki (ali jokajoče srce) je starinska okrasna rastlina naših tradicionalnih kmečkih vrtov, ki zelo hitro raste in dolgo cveti. »Ker je trajnica, po končanem cvetenju porežemo stebla in naslednje leto bo znova pognala. Dobro se počuti tudi na polsenčnih legah,« svetuje prodajalec sadik Jožef Gradišnik. Čudovite rožnate in bele barve lepih srčkov so krasile vhod na prodajni del tržnice in privabljale poglede mimoidočih, ki so si te krasne rože lahko privoščili za samo 3,5 evra za kos. Jeseni posajena, spomladi porezana zimska solata Na stojnici Ane Gajšek iz Vrbnega pri Šentjurju je vsako soboto mogoče najti vsaj eno vrsto sveže zelenjave, ki jo skrbno in brez kemikalij pridelajo pridne roke na njihovi kmetiji. »Letošnjo zimo tudi zimske solate nismo pokrili, za- ŠENTJURSKE NOVICE, MAJ 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si ^ ureanistvoigjsenijursKenovice, Šport ' ri_:_nnrriAM nAUTrM »Delamo dobro, poškodbe se celijo, čas Je tudi, da nas obišče Fortuna.« Dejan Mihevc, trener KK Tajfun Strani ureja BOGDAN RAHTEN f f Kljub porazom optimizem ne pojenja Preostali tekmi v ligi za prvaka Sreda, 4.5. ob 19.00 - Tajfun : Zlatorog Sobota, 7.5. ob 18.00 - Rogaška : Tajfun KK Tajfun. Šentjurski košarkarji SO v drugem delu državnega prvenstva šele v osmi tekmi okusili slast zmage. Ob poškodbah in uigrava-nju z novinci je vidno predvsem slabše reagiranje v končnicah, vseeno pa skupni vtis glede na to, kar smo vsi skupaj prestali, vliva optimizem. Veliko je odvisno od nove poškodbe Ceole Clarka, ki mu je po prvi aprilski tekmi počila kost v nožnem palcu. V klubu mu skušajo na vse načine pomagati k rehabilitaciji, saj bi ob njegovi prisotnosti na igrišču padla tudi marsikatera psihološka zavora. Na parket se je vrnil tudi dlje časa odsotni Emir Zimic. V vedno boljši formi igra Sandi Čebular, nase pa je z odličnimi predstavami opozoril predvsem Domen Bratož. Za pravo okrepitev se je pokazal Terell Parks, ki mu v zadnjem času sledi Jake Parker. Ostali preveč nihajo, ali pa se ne pojavijo na igrišču (Igor TVatnik)... V končnici vse drugače? V vsakem primeru bo ekipa popravljala vtis v četrtfinalu končnice, kjer bodo v seriji na dve zmage najprej gostovali pri tretje-uvrščenem moštvu lige za prvaka. Nenazadnje, tudi v lanski sezoni je Tajfun ligi za prvaka končal na 5. mestu. Zaradi porazov so mnogi zahtevali odstop glavnega trenerja Dejana Mihevca, ki mu uprava, še vedno zaupa. Izjemno glasni na tribunah so še vedno Šentjurski vitezi, ki se ne predajajo malodušju, ki ga širi »ulica«. Slabo v zaključkih tekem 2.4. - Zlatorog: Tajfun 79:68. Laščani so bili praktično nezgrešljivi z razdalje in v 15. minuti vodili za 25 točk. Gostje so se v zadnji četrtini približali, a daleč od tega, da bi ogrozili primat pivovarjev. Bolčina 15, Parker 10, 13. 4. - Tajfun : Rogaška 77:84. Domači tabor je bil na prestižnem derbiju brez Ceole Clarka. Ob polčasu sta bila lanska finalista končnice oddaljena le točko, do 32. minute pa so Slatin-čani vodili že 16 točk. Po izključitvi gostujočega branilca Davisa je v režiji Domna Bratoža Tajfun zaostanek znižal na 4 točke, a so gostje preprečili preobrat. Bratož Pred tekmo s Krko se je šentjurska uprava za prispevek pri lanski pravljici zahvalila s sliko. Foto: Kvirina Martina Zupanc. 16, Čebular in Ponjavič 13,... 16. 4. - Tajfun : Krka 71:87. Gostje so že v prvem polčasu zadeli 10 trojk, domači pa so si težko ustvarili prostor za neoviran met. Po glavnem odmoru je šentjurska vrsta pokazala veliko več žara in razlika je upadla na 5 točk. Za dokončen preobrat znova ni bilo ne sreče ne znanja. Čebular 20, Parks 17, Bratož 11, ... Najboljši pri Krki je bil Šentjurčan Luka Lapornik z 18 točkami. 23. 4. - Tajfun : Union Olimpija 84:89. Tokrat je Tajfun začel silovito in povedel 21:7. V 17. minuti je šentjurska prednost znašala 48:36. Sledilo je 7 katastrofalnih minut z delnim izidom 2:22. Vseeno je Tajfun preko Bratoža znova pritisnil in povedel 63:57. Še v 36. minuti je Tajfun vodil 80:74, a smo znova bili priči katastrofalni končnici... Čebular 24, Bratož in Parks 16, Parker 11,... 27. 4. - Helios Suns : Tajfun 63:68. Sneg je očitno grogiral šentjursko vrsto, ki je na začetku druge četrtine zaostala za 14 točk. Sredi tretje četrtine je Domen Bratož izenačil na 44. Po zmagi je zadišalo v 36. minuti, ko je s serijo sedmih točk Tajfun povedel 55:60. Dobri dve minuti pred koncem je Bratož zadel izza črte 6,75 za 59:65, a bi se lahko do konca zgodilo marsikaj. Grešili sta namreč obe ekipi kot tudi sodniki. Zaključi tudi rekreativci na Kozjanskem Zaključena je 9. sezona Veteranske lige 5. mesto, v košarki Kemoplast Kozjansko z udeležbo Dmgi najboljši strelec lige je bil Roman pol ducata ekip. Šentjursko območje sta Verhovšek iz KK Šentjur 2000. Naslednje prvič zastopali dve ekipi. Nekdanji serijski leto se napoveduje nastop še ene šentjur-prvaki, KK Šentjur 2000, so zasedli končno ske ekipe, in sicer nekdanjega ŠKK, ki je 3. mesto, novinci s Planine pa so zasedli svojčas kraljeval v območni rekreativni ligi. KOLESARSTVO Krajnc samo še med gorci Kolesar Gregor Krajnc v letošnji Tako je npr. na UCI C.2 tekmi v hr-sezoni tekmuje samo z gorskim ko- vaških Vodicah zasedel tretje mesto, lesom, čeprav za trening občasno še kar mu prinaša točke za boljši startni potrenira tudi s cestnim. V njegovem položaj na svetovnem pokalu. Na po-načrtu je, da v dresu kamniškega klu- dobni dirki v Beogradu je končal na ba Calcit Bike odvozi vse slovenske 7. mestu. pokalne tekme v gorskokolesarskem Na tekmi za slovenski pokal na Le-krosu in nabere čim več izkušenj na dinah nad Idrijo je med mlajšimi člani mednarodnih preizkušnjah. dosegel najboljši čas. (36) Šport Hitre Šentjurčanke. foio:akakš. Tekači v polnem pogonu Tekaška sezona je na vrhuncu, saj se tekmovanja in tudi uspehi šentjurskih atletov vrstijo. Na Prvenstvu Slovenije v dolgih tekih (Postojna, 9. 4.) je Žiga Tovornik v konkurenci do 14 let na 3.000 m zasedel zmago. Podprvaka sta postala Ambrož Amon med starejšimi mladinci na 10.000 m in Nika Škornik v kategoriji do 14 let na 2.000 m. Anej Tanšek je bil v isti starostni kategoriji na 3.000 m bronast. Na ekipnem Prvenstvu Slovenije (Ravne na Koroškem, 16 .4.) je v štafetnem teku deklet do 16 let ekipa Atletskega kluba Asfalt Kovač Šentjur v zasedbi Eva Fajs, Ana Hostnik, Maja Polak in Eva Kolar na 4 x 100 m z izenačenim klubskim rekordom osvojila 2. mesto. Na Prvenstvu slovenskih osnovnih in srednjih šol (Maribor, 21.4.) so šentjurski atleti osvojili so tri bronaste medalje: Ambrož Amon (dijaki, 3. in 4. letnik), Mojca Centrih (dijakinje, 3. in 4. L), Nika Škornik (učenke, 7. razred). V promocijskih tekih na 500 m sta Živa Ferlež (3. r.) in Nej Dobovišek (2. r.) osvojila 2. mesto, Martin Artnak (3. r.) pa 3. Na 15. Ormoškem polmaratonu (24. 4.) je Blaž Brečko v kategoriji do 29 let končal kot drugi. Športna zveza Šentjur je v okviru tedna zdravega mesta izpeljala tek na Resevno, ki se ga je udeležilo 9 tekačev. Najhitrejši je bil Robert Švegler, saj je od hruševske šole do planinske postojanke rabil dobrih 23 minut. Sledila sta mu David Plevnik in Jani Senger. Žogobrcarke prvič podprvakinje V tretji sezoni državnega prven- radi manjšega števila zadetkov v stva v dvoranskem nogometu za gosteh proti Pomurkam zasedla 2. dekleta je ekipa Ženskega nogo- mesto. Tudi v tej sezoni so v ekipi metnega kluba Celje po dveh prvih pomembno vlogo igrala dekleta s mestih v razburljivem finalu za- Šentjurskega. V drugem polčasu tekme s Slatinčani je imel šentjurski vratar Miha Zdovc veliko dela. Nogometašem skalp vodilnih Šentjurski nogometaši so v doseči presenečenje. Slatinčani medobčinski ligi šele z apri- imajo daleč najvišji proračun, lom začeli dmgi del sezone, dotlej pa so prejeli le en zade-Razpored je želel, da se v prvih tek, sedaj pa njihovo napredo-štirih tekmah pomerijo z vsemi vanje v višji rang ni več tako najboljše uvrščenimi ekipami, gotovo. Šentjurčani so trenu-proti Rogaški pa jim je uspelo tno trdno na sredini lestvice Pregled tekem 2.4. - Zreče : Fosilum Šentjur 2:0 (0:0) 9.4. - Žalec : Fosilum Šentjur 4:2 (1:1); 0:1 - Gentrit Morina 31.', 2:2 - Aleš Prevolšek 64.' 16.4. - Fosilum Šentjur: Rogaška 1:0 (1:0); 1:0 - Žiga Oset Žiga 42.' 23. 4. - Šoštanj: Fosilum Šentjur 3:1 (1:1); 0:1 - Sebastjan Tuhtar 31.' Razpored 7.5. - Fosilum Šentjur: Kovinar Štore 14. 5. - Mozirje : Fosilum Šentjur 21.5. - Fosilum Šentjur: Vojnik 28.5. - Fosilum Šentjur: Odred Kozje | 4.6. - prosti_____________________________________ MALI NOGOMET r Ostra kazen za »napakovce« Začela se je nova sezona polnim izkupičkom se po tekmovanja v Ligi malega uvodnih kolih lahko pohva-nogometa Šentjur. Enotna lita ekipi Šentvida in Bogi liga šteje 11 moštev, saj je Team Bohorč. Mnogi igralci ekipa Error Team izstopila, se pritožujejo nad »cvetočo« igralci pa imajo zaradi tega igralno površino, pa tudi sicer kar 48-mesečno prepoved pografitirana okolica ni ravno nastopa v ostalih ekipah. S zgledna. Šentjurčani (37) NAJ PROSTOVOLJKA Gorenjska ima Kekca, mi imamo Blažeta in Nežico Naša kultura je lepa, druge tudi Irena se z možem že več let udeležuje mednarodne izmenjave v času dneva Evrope, v katero je vključeno tudi mesto Šentjur. Tri pobratene občine (Saint Florent sur Cher iz Francije, Neu Anspach iz Nemčije in Šentjur) se vsako leto izmenjujejo kot gostitelji srečanj, kjer domača družina gosti prijatelje iz tujine. Nato si po želji naslednje leto vrnejo uslugo. Irena pravi o izmenjavi: »Dnevi, ki smo jih udeleženci srečanja preživeli z gostitelji, so hitro minili. Stopili smo v njihove domove, spoznali njihov način življenja, navade, njihov jezik, njihovo hrano ter naravno in kulturno bogastvo njihove pokrajine. Predvsem pa seje v vse vtisnila njihova odprtost, gostoljubnost in prijaznost. Jeziki so se zlili v mavrične odtenke francoščine, nemščine, angleščine in slovenščine. Ob uporabi mimike in gest pa je bilo vse še bolj prisrčno, zabavno in sproščeno.« Irena in Zlatko Zevnik med eno izmed svojih izmenjav v francoski pobrateni občini Saint Flourent sur Scher. Foto osebni arhiv. Irena Zevnik. Prejemnica priznanja za naj prostovoljko nad 31 let pri delu z otroki in mladino je skromna učiteljica s Ponikve, ki je že od malih nog sanjala o poklicu v šolstvu. Te sanje je tudi uresničila in danes po dobrih tridesetih letih učenja še vedno rada stopi v razred. Priznanja, kot pravi, ni pričakovala, zase pa skromno pove, da se počuti dolžno sodelovati in pomagati manjši krajevni skupnosti, v kateri živi. » Piše: Tomaž Pritekelj Z Ireno Zevnik sva se sestala v njenem kabinetu na Osnovni šoli Blaža Kocena na Ponikvi. Mojim pohvalam in prijetnemu prvemu vtisu o šoli je prikimala tudi Irena, ki je dodala, da je šola tudi sodobno opremljena z računalniško opremo, ki učiteljem zelo olajša delo pri pouku. Ob vprašanju, kakšni so njeni občutki ob prejemu laskavega naziva naj prostovoljka, pa je po kratkem molku rekla: »Te nagrade res nisem pričakovala. Sicer sem priznanja zelo vesela, ampak to je nagrada, ki si jo je prislužil tudi kup ljudi, s katerimi delam.« Uživa v svojem poklicu Niti sekunde vloženega dela ne obžaluje, pravi Irena, ko se spominja svojih let v učilnici. Pravi, da so današnji otroci Irena Zevnik si je že od otroštva želela postati učiteljica. Delno to pripisuje spremembi prehranjevanja, delno pa novodobni 'mehkejši' vzgoji. Včasih, kot pravi, so otroci sedeli pri miru ob mizi, danes pa kar mrgolijo po učilnici. Ugotavlja, da jih je potrebno na primeren način pritegniti in jih kreativno motivirati. »Včeraj je bila obletnica potopa Titanika. Ne morete verjeti, koliko zanimanja so pokazali, ko so prebirali podatke o veliki ladji. Vse to je danes lažje, saj lahko s pomočjo projektorja skupaj preletimo multimedijske vsebine tudi na internetu.« odkar je začela z učenjem na Osnovni šoli Blaža Kocena, vodja istoimenske dramske skupine. Pravi, da je za dramsko igro med otroki veliko zanimanja, v skupino pa se vključujejo osnovnošolci od četrtega razreda. Vsako leto tako vodi skupino okoli dvajsetih mladih igralcev, ki bi se radi preskusili na dramskem odru. Pred približno petnajstimi leti je s takratnim ponkovškim župnikom, Mihom Hermanom, začela na prireditve vpeljevati lika s Slomškovega izročila, Blažeta in Nežico. Najprej sta se lika, ki preko hudomušnih zgodb podajata sporočilnost, pojavljala na prireditvah, kasneje pa tudi v dramskih igrah s teksti, ki jih je napisala Irena. »Če ima Gorenjska Kekca in Dolenjska Petra Klepca, imamo mi Blažeta in Nežico.« Aktivna Irena je že od malih nog kazala zanimanje za kulturo, saj seje kot otrok tudi sama preskusila kot dramska igralka. Danes še vedno rada priskoči k sodelovanju pri krajevnih kulturnih prireditvah ali k javnem govoru. Je članica Društva prijateljev mladine Ponikva in pravi, da se je v tako majhnem kraju, kot je Ponikva, potrebno povezovati in sodelovati, saj se s skupnimi močmi zmore več. Tako ima prste vmes tudi pri tradicionalnih Martinovih dnevih in raznih župnijskih dogodkih, ki niso nujno v organizaciji 'njenega' društva, katerega člani so jo predlagali za naziv naj prostovoljke preteklega leta. Na Ponikvi že od otroštva Naj prostovoljka živi na Ponikvi že od otroštva. Gimnazijo, smer predšolski pouk, je opravila v Celju in nato študij nadaljevala v Mariboru. Ko je iskala stanovanje v učiteljskem bloku na Ponikvi, je spoznala takratnega upravnika stanovanj, Zlatka Zevnika, ki je danes njen mož in predsednik Turistično olepševalnega društva Ponikva. »Spoznala sva se, ko mi je prišel pokazat stanovanje (smeh). Ravno v tem času pa sem tudi sama potrebovala moško roko, ko je bilo treba še kaj postoriti. Danes imava tri sinove, od katerih ima eden že otroke. Mož, s katerim sodelujeva tudi na raznih prireditvah, me spodbuja in pomaga z namigi. Pri dejavnostih poskušava drug drugemu pomagati, kolikor se da,« pravi. v primerjavi z otroki izpred tridesetih _ . „ .. . ... let enako vedoželjni. Opaža pa, da so ASSlUZnS Z3 IKOFISKd lIKd v učilnici veliko bolj aktivni in fizično POFllkVG razposajeni. Irena Zevnik je že dobrih 30 let, Utrinek s podelitve priznanj naj prostovoljec leta 2015. Z Albino Karmuzel (levo) in mag. Markom Diacijem (desno). ŠENTJURSKE NOVICE, MAJ 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si Mali oglasi Šentjurske novice 0)037574500 urednistvo@sentjurskenovice.si * Živali NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo prodani. Brezplačna dostava na doin. Vzreja nesnic tibaot. Telefon (02) 582 14 01. Jarkice - mlade kokoši nesnice, cepljene proti 8 boleznim, prodani. Kmetija Šraj, 031 300 922. Pašno telico simentalko, staro 8 mesecev, in jalovo kravo simentalko, staro 8 let, prodam. Telefon 041 548 803. Pujske za nadaljnjo rejo, težke od 20 do 30 kg, ugodno prodani. Telefon 041 696 867. Telico simentalko, brejo v 9. mesecu, prodam. Telefon 03 5763 728. Prašiča, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodani. Možen zakol, okolica Celja. Telefon 031 251 435. Prašiče, težke okrog 40 kg, prodani. Telefon 031 465 728. Kupim pitane krave in telice za zakol. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 673 009. Trgovina z živimi živalmi, Marjan Polajžer, s. p., Vidoviča 2, Pristava pri Mestinju. Kupim teličko simentalko, staro od 1 meseca naprej. Telefon 031 875 499. Prodam prašiče, težke 45 kg. Možna dostava. Telefon 031 782 708. Kupim bikce, težke od 120 do 180 kg, za nadaljnjo rejo. Telefon 041 890 808. Prodam prašiče, težke od 30 do 200 kg. Zbiramo naročila za mlade breje svinje mladice, breje so dva meseca. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 311 476. Kupim več jalovih krav. Dobro plačilo takoj. Telefon 041 544 270. Ugodno prodani mlade nesnice hi- sex, tik pred nesnostjo ali v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, in peteline, opravljena vsa cepljenja, vsak dan od 8. do 17. ure. Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 02 79 30 581. Kupim debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 179 780. V centru Slov. Konjic prodamo delno obnovljeno stanovanje v izmeri 49 m2 površine. Nahaja se v 9. nadstropju in je dosegljivo z novim dvigalom. Leto izgradnje bloka je 1980. Energetski razred E, cena 39.000 €. Nepremičnine Vila tl.o.o., Mestni trg 1, 3210 Slovenske Konjice; GSM: 031 663 969, tel: 03 759 04 55; www. nepremicnine-konjice.si. Hiško v Aqualuni v Podčetrtku v sezoni in po sezoni, s kartami, ugodno oddani. Telefon 041 355 756. Apartmaji v Biogradu na Moru, blizu plaže in kampa Soline, opremljeni, s parkiriščem, klimo in žarom, ugodno oddam. Telefon 040 292 016. Opremljeno pritlično garsonjero v Poljčanah, velikosti 20 m2, prodam. Energetski razred BI. Cena 14.000 € (ali 8000 takoj in 7000 po obrokih v 4 letih). Telefon 031 777 383. Novo opremljeno stanovanje, velikosti 55 m2, v Ločah, oddani v najem. Telefon 041 696 867. 8 hektarjev kmetijskih zemljišč v okolici Tepanja oddam v najem. Telefon 041 569 261. Opremljeno stanovanje s tremi ležišči, kuhinjo in lastnimi sanitarijami ugodno oddam. Telefon 041 666 201. 2 hektarja kmetijskega zemljišča, njiva v bližini Žič, prodani. Telefon 031 701 820. Mlad urejen par išče najemniško stanovanje v Slovenskih Konjicah. Telefon 051 251 189. Na mirni lokaciji pod Donačko goro prodani kmetijo v velikosti 20.000 m2. Kmetija zajema gozd, njive, gospodarsko in stanovanjsko poslopje. Je v Zahenbercu 35, Rogatec. Telefon 031 398 737. Dve novi opremljeni stanovanji v Vitanju, velikosti 78,78 m2 in 80,32 m2, oddani v najem ali ugodno prodam. Telefon 041 775 200. V Rog. Slatini v zasebni hiši oddam opremljeno 1-sobno stanovanje. Telefon 031 407 915. Na Krku oddani apartma za 3 osebe in studio za 2 osebi, možen najem obeh. Telefon 051421791. V Rog. Slatini oddam stanovanjc ali hišo. Telefon 041 282 289. V okolici Rog. Slatine oddani 1-sobno stanovanje z lastnim vhodom. Cena 100 € + stroški. Telefon 031 510 441. 8os tribute ANSAMBEL jezero ^kobBB od 21:00 hard rock ramna V Podčetrtku oddani gostinski lokal (kava bar Srečko). Telefon 041 611 455. Oddam apartmaje (Sv. Filip in Jakov), 80 m od morja. Telefon 040 297 988. Prodam ali oddam za daljši čas obnovljeno 1,5-sobno stanovanje (49 m2). Na Hofmanovi v Rogatcu. Telefon 041 467 744. V Sp. Gaberniku, Podplat, na sončni legi prodani zazidljivo gradbeno parcelo, komunalno urejeno, z gradbenim dovoljenjem, v velikosti 1300 m2. Telefon 041 587 946. Prodam opremljeno 2-sobno mansardno stanovanje v bloku (zaprt balkon, lepa klet). Telefon 03 81 03 163, po 17. uri. Prodam zazidljivo gradbeno parcelo z lepim razgledom, 700 m2. Voda in elektrika ob parceli. Telefon 03 81 03 163, po 17. uri. Prodam majhno kmetijo, 2 ha, 7 km iz Celja (Zagrad - Štore), s staro kmečko hišo in novogradnjo ter gospodarskimi poslopji ob gozdu, sončna lega ter popolna zasebnost. Stroški za vse javne storitve: 130 €/mesec, energetska izkaznica F, cena: 149.000 €. Telefon 041 708 198. Ob Slivniškem jezeru prodani takoj vseljivo hišo in parcelo v velikosti 1400 m2 v celoti. Energetska izkaznica je urejena, cena po dogovoru. Telefon 051619 093. Ker lastnik živi v Nemčiji, ugodno prodamo manjšo kmetijo na lepi sončni legi ob asfaltirani cesti v Hajn-skem. Hiša je potrebna obnove, gospodarsko poslopje z manjšim hlevom in pravo kmečko kletjo pa je urejeno. Telefon 041 505 947. V Šmarjeti pri Celju prodani hišo z dvema stanovanjema + soba 5x4 m, na parceli v velikosti 500 m2 stoji garaža in opremljena bivalna letna uta. Cena: 75.000 €. Telefon 051 619 093. Kupi m parcelo za gradnjo enodružinske hiše do 15.000 €, zemljišče je lahko delno kmetijsko delno stavbno, v Celju ali bližnji okolici. Telefon 040 99 47 99 ali 040 238 700. Celje - Zgornja Hudinja, prodani stanovanjsko hišo, 93 m2, z gospodarskim poslopjem, 721 m2 dvorišča, 904 m2 travnika. Prodam za 99.800 € ali oddam za mesečno najemnino 280 € + stroški. Telefon 041 708 198. Laško - Plazovje, prodava stanovanjsko hišo, staro stanovanjsko hišo in gospodarski objekt, kmetijskega in stavbnega zemljišča, 17.400 m2, po skupni ceni 99.900 €. Telefon 041 708 198. www. maanumloaistika. si AKUMULATOR CENTER MAGNUM LOGISTIKA 'O LOXA XZ BATTERIEN Akumulator center in trgovina Magnum logistika, Lesna ulica 4 ter Plamen Pameče Slovenj Gradec, poslovni objekt Daka v Krškem in AS Center Šentjur. Tel.: 051 369 540 Nova generacija akumulatorjev za vse panoge • tehnoloSka dovršenost • dolga življenjska doba • fantastične cene Šentjur - Na Lipico 1, prodani dvosobno stanovanje v IV. nadstropju večstanovanjske stavbe, 40,40 m2, s kletjo oz. shrambo in odprtim balkonom, cena: 39.000 €. Telefon 041 708 198. žagovino, skoblance, prodam. Telefon 041 331831. Prodani bukova drva 1 m x 1 m x 1,8 m, razrezana na 25 ali 33 cm, zložene na paleti. Možnost dostave na dom. Telefon 031 704 206. Velenje, prodani ali zamenjam delno opremljeno trisobno stanovanje, 92 m2, v IV. nadstropju bloka na Cesti talcev s kletjo in odprtim balkonom 8 m2, cena: 74.000 €. Telefon 041 708 198. Žalec - Kasaze, prodava stavbno zemljišče, 2263 m2, in gozdno zemljišče, 3904 m2, po skupni ceni 29.900 €. Telefon 041 708 198. Bruna, ladijski pod, opaž, late, deske, les za ostrešje in skobljevino prodam. Telefon 041 637 202. Bukova drva (suha, razrezana na 25, 33 ali 50 cm) ugodno prodam. Lahko pripeljem. Telefon 051 633 506. Prodam domače, dnevno sveže zelene šparglje s posestva Čint. Telefon 070 875 499. Dobrna - Pristova, prodam stanovanjsko hišo, 72 m2, adaptirano, z gospodarskim poslopjem in garažo, vsi priključki, skupaj 1688 m2. Cena: 57.000 €. Telefon 041 708 198. Vozila, deli 3 mopede Tomos automatic prodam. Eden je vozen, dva pa za rezervne dele. Ugodno. Telefon 051 768 916. Kupim osebno, dostavno ali tovorno vozilo od letnika 2000 naprej, lahko poškodovano, v okvari ali slabše ohranjeno. Telefon 070 833 767. Stroji, naprave Pajka širine 340 cm in 230 cm, tračni obračalnik 220 cm, sainonakladalno prikolico in puhalnik Tajfun z elektromotorjem prodam. Telefon 041 764 055. Thiktorski niulčer s hidravličnim odmikom širine 1.2 m, prodani. Telefon 041 882 317. Kupim traktor ali delovni stroj katerekoli znamke, lahko poškodovan, v okvari ali slabše ohranjen. Telefon 031 374 578. Traktor, kosilnico, prikolico, mulčer, motokultivator, frezo in podobne stroje, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407 130. Delo Iščem delo: kakršna koli pomoč na domu (čiščenje, likanje, urejanje okolice). Telefon 041 575 242. Iščem delo kot voznik kombija ali dostavnega vozila, sem pošten, zanesljiv, z izkušnjami. Telefon 041 997 051. Razno Bukova drva, dolžine 25, 33, 50 ali 100 cm, prodam. Lahko pripeljem. Telefon 041 840 158. Opaž, ladijski pod, bruno, rezan les, deske, štuke (fosile), les za ostrešje, Bukova drva, metrska ali razrezana po želji, prodani. Možna tudi dostava. Telefon 041 504 987. Suha bukova drva, metrska ali razžagana, prodam. Telefon 031 319 528, Žiče. 1000 1 cisterno za vodo prodani. Telefon 031 883 443. Senene kocke prodam. Cena 1,50 €/ kom. Telefon 040 907 808. TVaminec in rumeni muškat prodani. Telefon 040 789 779. Vino mešano belo in modro frankinjo ter moško gorsko kolo na 21. prestav, prodani. Telefon 041 395 494. PVC okno z žaluzijo, staro dve leti, dimenzije 140x140 cm, prodam. Telefon 041 882 317. Seno v kockah, za konje ali nastil, in silažnc bale prodani. Telefon 041 927 364. Ugodno prodani dekliško obleko primerno za birmo in valeto v roza barvi. Telefon 031 744 946. Brezplačno odpeljem kosovni odpad (akumulator, štedilnik, pralni stroj in staro železje). Telefon 070 312 325. Prodani 6 čebeljih družin in cvetni prali. Telefon 041 265 969. Brezplačno odpeljem belo tehniko, akumulatorje in vse vrste kovin. Telefon 070 306 904. Prodani drva v goleh, bukova in mešana v hlodih, poln kamion. Telefon 041 798 740. Prodam harmoniko Melodija, 72 basov, odlična, cena: 450 €, in skoraj nove letne gume 195x65x15, 4 kom, cena: 60 €. Telefon 041 291 394. Vina žlahtnih sort, bela in rdeča: laški rizling, renski rizling, kerner, chardonnay, modra frankinja, črnina in cviček, prodani. Možna dostava. Telefon 041 407 130. Pralni stroj, štedilnik plin - el., zamrzovalno omaro, hladilnik, steklokeramični štedilnik, žensko ŠENTJURSKE NOVICE, MAJ 2016. /vA urednistvo@sentjurskenovice.si Maj mojster ROLETE-SENČILA POVALEJ IVAN s.p. Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55mm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Ko-mamiki fiksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Tende, PVC obloga Tun-covec 15, 3250 Rog. Slatina Tel: 03 819 1570, Fax: 03 819 1571 GSM: 041 639 538,031 639 538 E-pošta: roletepovalej@volja.net DOSTAVA, RAZVOZ, UREJANJE... Miran Pučnik s.p., Gabrovlje 15, Zreče - ugodna dostava peska, pivskih tropin, žagovine, drvi (trdni odrezki) v kasonih - dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel - izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031 619 235 BUKOVI LESNI BRIKETI premog - rjavi in črni, oglje za žar, koks, industrijska morska sol, www.simaterial.si, SIMATERI-AL, d. o. o., Kidričeva 34, 3000 Celje. Tel.: 040 806 975; 041513 800. USTANAVLJANJE IN PRODAJA PODJETIJ-D. 0.0. Ažurno in zanesljivo vam ustanovimo d. o. o., ne potrebujete ustanovnega kapitala, vse uredimo mi! Preverite in pokličite Intertik d. o. o„ PE Celje, Kukovčeva ul. 1,3000 Celje. Kontakt: 041 667 130, www. intertik.si. NERJAVEČI DIMNIKI-SANACIJA, MONTAŽA Modi, Branko Koreni sp., Pongrac 3, Griže - nerjaveči dimniki - povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi - montaža kovinskih izdelkov Kontakt: 041 736 160,03 571 80 80 DELO V TUJINI Podjetniki, obrtniki. Si želite preizkusiti na odprtem trgu dela EU kot podizvajalci? Ponujamo vam odlične pogoje dela, zanesljive partnerje in vso podporo pri urejanju dovoljenj za delo v tujini. Več na: PELES d. o. o., Celjska c. 24, Rogatec, www.eurojob.si. Dodatne informacije: info@pe-les-delo.com, tel.: 03 620 24 67. ODKUP VSEH VRST VOZIL AVTOODPAD CENC, Robert Cene s.p. Zbelovska gora 44,3215 Loče Odkup, prodaja rabljenih vozil in delov. Kontakt: 051 33 58 27 & Ste obrtnik? Samostojni podjetnik? Imate manjše podjetje? Predstavite informacije o storitvah in izdelkih v rubriki MOJ MOJSTER! Cena za predstavitev v dolžini 15 besed je 9 EUR (DDV ni vštet v ceno). Objava vsake nadaljnje besede stane 0,25 EUR. Zakup je možen za najmanj 10 objav. Pokličite: 03 428 16 61 kolo, moško kolo, otroško kolo, prodam. Telefon 070 33 22 10. Hladilnik, sesalec Vorvverk, pony kolo, TV klasik, videorekorder, DVD-DivX, hišni računalnik, LCD monitor, prenosnik, otroški voziček Jane, mizo, omaro-vitrino, klubsko mizo, glasbeni stolp, prodam. Telefon 051 424 303. Iščem zvezo Ženitna posredovalnica Zaupanje že vrsto let posreduje za resna, tra- jna, poštena razmerja po vsej državi in združuje ljudi različnih poklicev, izobrazb, starosti, nazorov in pričakovanj. Pokličite ter se spoznavajte po tej učinkoviti, uveljavljeni, diskretni poti, s katero povežemo veliko osamljenih src. Leopold Orešnik, s.p., Dolenja vas 85, Prebold. Kontakt: 031 505 495 031, 836 378 ali www.zau.si. Želel bi spoznati preprosto, iskreno dekle ali mamico, staro do 39 let, za resno zvezo ali prijateljstvo. Telefon 041 273 982. SIBIRSKA REKA KONEC GESLA > UDOBNO OBUVALO ZA DOMA STAR SLOVAN NOVINAR KANONI ZAČETEK GESLA SLANO JEZERO V KAZAHSTANU KNJIGA ZEMLJE- VIDOV OGRE- VALNIK ALUMINIJ ARISTOTEL ZABOJ ZA TOVOR NA VOZILU NAŠA NOVINARKA ŠUKUE IRANSKO NOMADSKO PLEME KRČEVITA JEZA RIMSKIH 101 DEL OSTREŠJA IVAN MINATTI POVRŠINA DVO- VRSTIČNA KITICA ANO- NIMNEŽ JAVOR (LAT.) PRIPADNIK TATAROV OTOK ČAROVNICE KIRKE POZITIVNE ALEK- TRODE STAREJŠI CITROENOV AVTOMOBIL IPADNIK .OTOV DIVJA RACA PRIR/ ŠKO AZIJSKA DRŽAVA DRAVKO /IKARŠIČ PASJA HIŠICA 9. DAN PRED IDAMI SLADKOVODNA RINA Z BRKI ORANŽADA OVRATNA RUTA ČUT ZA LASTNOST JEDI MOŠKO IME KARLI ARHAR FOTO- GRAFSKI APARAT NEKDANJI KOZAŠKI POVELJNIK AMERIŠKI IGRALEC IN PEVEC MINEO Pravilna rešitev aprilske križanke je BAJSOVA DOMAČIJA. Srečni nagrajenec aprilske številke je: Janez Škornik, Šentjur. Dopis za nagrado, ki jo poklanja Bajsova domačija Miroslav Miklaužič s.p., Podplat, vam bomo poslali po pošti. V novi nagradni križanki je pokrovitelj Pivnica Lipnik, Šmarje pri Jelšah. Nagrajenec bo prejel bon v vrednosti 10 evrov. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in ga najkasneje do 20. maja 2016 pošljite na naslov: MediaStar založništvo, d.o.o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur ali skeniran kupon pošljite po elektronski pošti na: urednistvo@sentjurskenovice.si. Kuhamo z VAMI Recept MAJA Domača temna čokolada Sestavine: • 1 skodelica bio kakavovega masla • 1/2 skodelice bio kokosovega masla • 1/2 skodelice bio kakava • 1/4 skodelice bio kokosove moke • 2-3 žlice kokosovega sladkorja • ščepec himalajske soli • 1 skodelica lešnikov ali mandljev Priprava: 1. korak: Kakavovo maslo in kokosovo olje ali maslo raztopimo na vodni kopeli. V raztopljeno maso dodamo ščepec soli, kakav, kokosov sladkor, kokosovo moko in polovico skodelice nasekljanih lešnikov ali mandljev ter vse skupaj dobro premešamo. 2. korak: Na pladnju pripravimo peki papir (lahko uporabimo tudi modelčke), nanj posujemo preostale nasekljane lešnike ali mandlje, nato pa po njih prelijemo stopljeno čokoladno maso in za eno uro postavimo v hladilnik, da se strdi. S tako pripravljeno domačo čokolado se lahko posladkamo brez slabe vesti, saj vsebuje veliko telesu koristnih stvari. Ima/ 1 Nagradno geslo: 1 Ime in priimek: _ 1 Naslov:_______ 1 E-pošta:___ Nagradna križanka i občutek] j •«—. ŠENTJURSKE NOVICE, MAJ 2016. Dl15X^Q33 urednistvo@sentjurskenovice.si Za lepši dan @ MESEČNI HOROSKOP OVEN (21.3.-21.4.) Razmišljate preveč čustveno in ste neverjetno pristranski. Še sami se zavedate, da je to dvorezni meč. Vse se lahko reši, vendar le na miren način in brez nepotrebnih pritiskov. BIK (22.4.-20.5.) Stvari potekajo mimo vašega nadzora ne glede na to, koliko se trudite. Včasih je prav to dobro, da spoznate resnico, posebno glede ljubezenskih zadev, kjer ste pristranski. DVOJČKA (21.5.-21.6.) Nekaj, kar si boste zapisali na podlagi prvega občutka in vtisa, vam bo dejansko izredno koristilo. Imate cilj, ki je vsekakor uresničljiv, tokrat boste samostojnejši kot nekoč. RAK (22.6.-22.7.) Bodite pozitivneje naravnani, čeprav bo morda sledil začasen zastoj. Nekomu očitno ne zaupate in morda imate prav, toda vseeno pustite času čas. Vmes pa krepite odpornost. LEV (23.7.-23.8.) Končno vas spremljajo srečne zvezde. Številni med vami bodo okusili pravo ljubezensko strast. Pri delu vsekakor lahko računate na splet srečnih okoliščin. DEVICA (24.8.-23.9.) Razmišljate o možnosti za razširitev samostojne dejavnosti, po možnosti z najmanjšimi mogočimi stroški. Potrebujete pravni nasvet: uporabite vse, kar vam je na razpolago. TEHTNICA (24.9.-23.10.) Sredi obdobja, ki ponavadi ni eno najbolj bleščečih, vseeno imate veliko razlogov za optimizem. Velja še zlasti glede potovanj in poslov, kjer ste še kar suvereni in podkovani z znanjem. ŠKORPIJON (24.10.-22.11.) Ne ocenjujte nekoga na podlagi prvega vtisa. Ne delajte ničesar napol, le zato, da je narejeno. Znova vam bodo ponovili nekaj, o čemer niste želeli razmišljati, še manj pa početi znova. STRELEC (23.ii.-2i.i2.) Lahko se spopadete prav z vsem, pod pogojem, da ostanete mirni in zbrani. Ljubezenske zvezde bodo sijale z vso močjo. Računajte na druženje, ki lahko preraste v kaj več. KOZOROG (22.12.-20.1.) Poskusite se organizirati nekoliko drugače. V nasprotnem vam bo žal, ker imate veliko energije, ki bo šla v prazen nič. V službi ne govorite preveč na pamet, ker ne poznate vseh okoliščin. VODNAR (2U-19.2.) Ne glede na naraščajočo nepotrpež-ljivost počakajte glede stanovanjskega ali pravnega vprašanja. Če že nimate pravih sogovornikov, potem vsaj počakajte na ugodnejši trenutek. RIBI (20.2.-20.3.) Po nekoliko negotovem začetku se naenkrat zavedate, da se lahko potegujete za nekaj več in dvignete svoj glas, posebno glede določenih delovnih opravkov in kar zadeva krajše potovanje. F 1 1 ^ A "ITN* Policijska stavka je vsaj za nekaj dobra. Očitno postanemo vsi bolj 'pridni', saj se statistika prekrškov občutno izboljša - v to, da jih baje ne delamo, seveda. Šentjurski vinarji so že pozabili prejšnjo sezono, šentjurski pivci pa prejšnjo noč. Za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska. To se je izkazalo tudi pri kuhi kisle juhe, ko so čestitali ženam zmagovalnih moških kuharjev, da sojih dobro naučile. Kurenti so pregnali zinto. Ampak čisto pravi znanilci pomladi so glasni mešalci za beton in zastoji zaradi dela na cesti. Kakšna je povezava med gnečo v cerkvi in ostrimi državnimi pogoji za gostince? Vsi so šli molit k bogu, da gostinci ne bi stavkali. Včasih so na predvečer Jurjevanja fantje podarili dekletu vrtnico, one pa so jim v košaricah prinašale knjige. Bojda danes prinašajo še samo košarice. (42) Smeh/Oglasi Domiselni način preprečevanja bega možganov iz Šentjurja. Bralec nam je poslal sliko porumenele pomladne tribune. Regrat, regrat, šampion! VICI NAŠIH BRALCEV Super Kje kupuje Superman ? V Supermarketu. Milena iz Gorice pri Slivnici © Test Žena piše SMS: „ Dragi, v službi je gužva, pridem komaj okoli šestih. Pojdi v vrtec po Jančija in skuhaj večerjo. “ In čez eno uro: „Da ne pozabim, zjutraj sem ruknila avto. “ Čez 5 sekund dobi SMS: „Kako, koliko, kje???“ Ona: „ Šal im se, hotela sem samo preveriti, ali si dobil prejšnje sporočilo. “ Andreja iz Loke pri Žusmu © Direktno socialno omrežje Nimam Twitterja ali Face-booka. Hodim okoli z megafonom in objavljam, kaj delam in kaj se mi je dogajalo čez dan. Zaenkrat imam tri sledilce. Mislim, da sta dva policista in tretji je psihiater! Primož iz Šentjurja © Povišnica Delavec pride k šefu in pravi: „ Morali mi boste dvigniti plačo. Veste, veliko podjetij se zanima zame. “ Šef: „ Resno ? Katera pa?“ „Elektro, Plinarna, Vodovod, Snaga, Telekom, Stan invest, najbolj pa NLB. “ Lidija iz Šentjurja © Prišla do resnice Mladoporočenca sta na poročnem potovanju in prispeta na Havaje. Po nekaj dneh zvečer delata načrt za drugi dan. On bi šel na bazen, ona pa raje na kak izlet po otoku. Beseda da besedo in pride do prvega prepira. On: „Če ne bi bilo mojega denarja, midva sploh ne bi bila na Havajih!“ Ona: „ Če ne bi bilo tvojega denarja, ne samo da MIDVA ne bi bila na Havajih, MID- HIllETSIHOJ Pntlhrdjšek Unltin s /i Pamkud Pb. ]!32 Panibuj TEL.: 041 693 394 PROD/IJ/I IN SERI/IS TRAKTORJEV LAMBORGHINI IN PASQUALI VA ne bi bila niti na poročnem potovanju, sploh pa ne bi bilo nobenega 'MIDVA'!“ Rajko iz Dramelj © Nesreča Vsi smo že slišali za srečo v nesreči. Ne vemo pa, kaj je nesreča v sreči. Ko dobiš službo po letu dni pisanja prošenj in ti prvi dan novi sodelavci povedo, da že pol leta niso dobili plače. Miha iz Planine © Drugačen „Ati, s prijatelji gremo ven. “ „ V tem mini krilu ne greš nikamor! Preobleci se! “ „Kaj pa naj oblečem ?“ „ Kakšne hlače ali kaj takega, Marko! “ Jelka z Grobelnega © © Rusija Slovenska delegacija je obiskala farmo v Rusiji, kjer so jim razkazali manjši kolhoz. Med ogledom kolhoza so Slovenci opazili, do so vsi Rusi ostriženi na balin. Ko so jih vprašali, kaj se je zgodilo, so pojasnili, da kolhoz ni izpolnil plana odkupa volne, ker je med ovcami razsajala bolezen. Da bi bil plan izpolnjen, so žrtvovali svoje lase. Kljub temu pa so se vsi smejali. „ Zakaj so se smejali ?“ „ Ker so pomislili na sosednji kolhoz, ki ni izpolnil plana prodaje jajc. “ Simon iz Šentjurja Nas lahko nasmejete? Pošljite svoje vice na urednistvo@sentjurskenovice.si. Z veseljem jih bomo objavili. novice Naslednja številka Šentjurskih novic izide v torek, 7. junija 2016. šentjurske novice izhajajo vsak prvi torek v mesecu. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si. Telefon uredništva: 03 75745 10. Sedež izdajatelja: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur. Uredništvo: Nina K robat, Tomaž Pritekel], Metka Pirc, Bojana Jevšenak, Bogdan Raliten, Ljudmila Conradi, Valerija Motaln. Nejc Mihelak. Lektoriranje: Alja Ferme. Oblikovanje: Matjaž. Šrekl, Uroš Štruc. Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Letna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 9,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. Poslušalci © Uferiltm IstegftsE TO JI MIHI ©USUTBCB Sfaa ■SSflsB '«fl §3 ipmsftdbtutžflUr agfe^ff* RADIO ROGLA, najbolj poslušan tudi v preseku občin Šentjur, Rogaška Slatina, Podčetrtek, Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Kozje, Bistrica ob Sotli, Štore, Dobrna, Slovenske Konjice, Vitanje, Vojnik, Zreče, Slovenska Bistrica, Makole, Oplotnica, Poljčane. Rogla Aktual Ra SLO L Radio Center Radio 1 Celje Val 202 Štajerski val Kaj prikazujemo V grafu? Poslušanost (tedenski dosegvtisofili) izmerjena meil vsemi prebivalci zgoraj omenjenih občin v marcu 2016. Vir grafa: Radiometrija, 2016 (marec), moški in Jenske, 10 do 75 let, zgoraj omenjenih občin, velikost vzorca 415 oseb. *Vir podatka: Radiometrija, tedenski doseg v marcu, moški in ženske, 10 do 75 let, velikost vzorca vsa Slovenija (6606 enot). o MALER d.o.o. slikopleskarstvo, fasaderstvo ■« m. dr z GORIČICA 14 C, 3230 ŠENTJUR www.maler.si, info@maler.si, robert.kuglerl @gmail.com Tel.: 041 651 056 gXo^^cXd TRADICIONALNI DNEVI ŠPARGLJEV in ČEMAŽA :Osr,L\ ,PRI