Trgovinska in obrtna zbornica je imela dne 29. oktobra 1885. svojo redno sejo, kateri je predsedoval predsednik Josip Kušar v navzočnosti vladinega zastopnika gosp. c. k. dvornega svetnika Rudolfa grofa Chorinskega. Seje so se udeleževali ti-le gg. zbornični svetniki: Ivan Baumgartner, Ivan Dogan, Oroslav Dolenec, Ivan Nep. Horak (podpredsednik), Alojzij Jenko, Anton Klein, Maks Krenner, Kari Luckmann, Mihael Pakič, Ivan Perdan, Vašo Petričič, Josip Ribič, Fran Ks. Souvan in Jarnej Žitnik. Predsednik konstatuje navzočnost v sklepčnost potrebnega števila zbornikov, otvori sejo in imenuje ove-rovateljema zapisnika današnje seje gg. Ivana Baum-gartnerja in Antona Kleina. I. Odobri se zapisnik seje z dne 9. oktobra t. 1. II. Zbornični tajnik poroča o delovanji zborničnem v času od dne 29. junija do 29. oktobra t. 1., kar se na znanje vzame. To poročilo obsega med drugim sledeče: 1. Ukaze vis. c. kr. trgovinskega ministerstva zadevajoče: a) Navodila o onem v Rumunijo uvoženem blagu, ki se ima po pogodbini tarifi ocariniti. V to svrho treba blagu izvirne potrdnice, ki jo imajo izda-vati v odpravnem kraji bivajoči rumunski zastopnik, oziroma okrajno oblastvo ali pa načelnik carinskega urada, kateremu se blago za izvoz v RuiDuuijo napove; b) trgovino z netilnim blagom ob zapadnem obrežji afrikanskem, v Egiptu in južni Ameriki; c) rabo francoščine ali italijanščine v trgovinskem dopisovanji rabijo, kedar pošiljajo svoje cenike itd.; d) navodila o natančni oznambi kot uvozno ali prevozno blago, kedar se pošilja v Švico; e) zopetuo premeno nekaterih postavk ruske carinske tarife; f) naznanilo, da se bodo o pravem času izdala potrebna navodila o sestavljanji statističnega poročila za 1. 1885 ; g) opozorjenje na spomenico, priobčeno v listu „Au-stria", ki jo je spisal in trgovinskemu minister-stvu predložil trgovec Jurij Hiitterot v Trstu razpravljajoč načine in sredstva, katera bi utegnila biti primerna, da bi se povzdignila trgovina z iztočno Azijo; h) opozorenje na poročilo o trgovinskih razmerah perzijskih, priobčeno v listu »Austria", katero je spisal vodja c. k. konzulata v Teheranu, stotnik konjiče g. Rudolf Fuchs; i) opozoreuje na razpravo o izvršbi razsodeb avstrijskih in ogerskih sodišč v Bolgariji. Ta razprava, priobčena v listu »Austria", podaja prizadetim trgovcem jako važne poduke o trgovinskih razmerah v Bolgariji; k) doposlatev normalnega uzorca tkanine, iz katere se imajo napravljati prepisane hlače za uniformo državnih uradnikov ; 1) poročilo, da se je odpravilo samotrštvo z žigicami in cigaretnim papirjem na Grškem; m) naznanilo, da je francoska vlada oporekla napravo, s katero je bila naznačila riž in enako blago kot vojno preimitnino (contrebant), ako se je uvozilo na Kitajsko; n) navodila o upisovanji (trgovskih) znamk (mark); o) opozorjenje na poročilo c. k. konzulata v Belem-gradu, priobčenem v listu „Austria", o razmerji avstrijske in ogerske izvozne trgovine v Srbiji. To poročilo nasvetuje sredstva, kako naj bi se 36 izvozna tr^oviua pomnožila,, in navaja imenoma mnogo poštenih in zaupnih trgovskih tvrdek v Belemgradu in druzih večih mestih na Srbskem, ki tudi izterjavanje in kupčijska posredovanja dobro oskrbujejo. 2. Razpise vis. c. kr. državnega vojnega ministra zadevajoče oskrbovanja vsevrstnega blaga za vojniško opravo itd. 3. Dopise c. k. deželne vlade zadevajoče: a) Poročilo, da je vis c. k. trgovinsko ministerstvo oaobrilo računski sklep zbornični za 1. 1884; b) poročilo, da se je odobrilo zadrugovanje političnega ograja kamniškega; c) poročilo, da se je pričelo podučevati na obrtni napredovalni šoli v Kamniku; d) poročilo, da se je mozeljski občini političnega okraja kočevskega dovolila preložitev letnega sejma; e) poročilo, kam naj se uplačujejo globe zaradi prestopkov obrtnih propisov. 4. Napravo obrtnih knjig v domačo rabo zbornice. III. Gosp. zbornični svetnik Mihael Pakič bere odsekovo poročilo o zborničnem proračunu za 1. 1886. Poleg tega določile so se potrebščine z 4473 gold., ki so se od onih v leta 1885. za 94 gold. 50 kr. pomnožile, in sicer po največ radi tega, ker se je za obrtne napredovalne šole in pa za pisarniške potrebščine več preračunilo. Dosedanji nakladni odstotek popolnoma zaleže za potrebščine, odsek predlaga torej: Zoornica naj vsprejine proračun ter naj ga po c. k. deželni vladi poda v potrjenje Nj. vzvišenosti trgovinskemu ministru. Zbornica je potrdila vse proračunske postavke z edino spremeno, da je v eno točko spojila točki „plačaw in „nagrade tajniku". To pa proračuna ni nikakor po višalo, in se je vsprejel potem odsekov predlog. (Dalje prihodnjič.) 43 Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) IV. Zbornični tajnik poroča o zadružnih pravilih cesarjev in brivcev, omenjajoč na drobno vse nedo-statke, ki naj bi se čim prej odpravili. Vsled tega bi se morala pravila nekaj prenarediti, nekaj dopolniti, tako, da bi se zlagala z normalnimi pravili, ki jih je izdalo vis. c. kr. trgovinsko ministerstvo, kajti §. 25 zadružnih pravil je protiglasen §. 128 obrtne novele, kakor tudi še več druzih točk. Poročevalec torej predlaga: zbornica naj v zmislu odsekovega poročila izreče c. k. deželni vladi željo, naj bi odredila, da se zadružna pravila cesarjev in brivcev po zakonu prenarede in popolnijo. Predlog je bil vsprejet. V. Gospod zbornični svetnik Ivan Baumgar tner bere v imenu L in II. odseka sledečo prošnjo: „Visoko c. k. ministerstvo za trgovino! Imajoč trgovinske in obrtne zbornice po zakonu z dne 29. junija 1868. tudi namen, da iz svoje inicijative dajejo na vedo visokim oblastvom lastna zaznanja, usoja si najudanejše podpisana trgovinska in obrtna zbornica izreči svoje mnenje o načrtu zakona zadevajoč zavarovanje delavcev proti nezgodam ter podati nasvete v visoko naklonjeno oceno. Ako je zmatrati načrt tega zakona le kot pričetek onih naprav, s katerimi naj bi se uredila in zboljšala razmerja delavcev, pritrjuje mu najudanejše podpisana trgovinska in obrtna zbornica z veseljem, ker je po nje neusiljivi misli postala neizogibna ter neodložna naloga visoki vladi, kakor tudi vsem prizadetim krogom, da teže pripraviti delavce v praviluejše razmerje z gospodarji, nego je to dosedaj bilo, in pa dati jim pristojen družben stan, tolažilno čut in mirno zavest, da bi mogli v slučaji nezgode, ki jim je prouzročila nezmožnost ali še celo smrt, upati pomoči pred gladom in silo za-se in za svoje družine Toda s tem načrtom zakona se, po mnenji najuda-nejše podpisane zbornicj ne doseže svrbe, da bi se čisto odpravila nezadovoljnost delavcev in da bi se popolnem preprečile sedanje družbene težnje, kajti zavarovanje proti nezgodam, omejeno le na en del delavcev in obrtnih strok, mora vzbuditi pravično nevoljo v vseh od zavarovanja izključenih. Ravno tako ne more zadovoljiti zavarovanje samo proti nezgodam, ne da bi bilo zjedi-njeno s to napravo tudi zavarovanje za preskrbljenje v starosti, kajti taka nepopolna zavarovalna naprava bi utegnila zapeljati v delu osivelega delavca, ki čuti, da se mu vedno bolj bliža nezmožnost za delo, da si sam napravi nezgodo, da bi bil deležen dobrot zavarovanja proti nezgodam in bi rešil s tem sebe in svojo družino potrebe in bede. Razmišljajoč vse take slučaje, zmatra najudanejše podpisana trgovinska in obrtna zbornica splošno zborovanje delavcev in nizih uradnikov proti nezgodam, onemoglostim ter nezmožnostim za delo tudi vsled visoke starosti, za edino pravo preskrbljenje njihovega dobrega in za edino poroštvo proti razširjevanju onih družbenih tokov, ki se delavcev vedno bolj polastujejo in ki prete kakor kuga, da jim zamorijo zdravo čut za spolnjevauje dolžnosti, pošteno prizadevanje in veselje za delo. Ako se da razumnemu in poštenemu delavcu priliko, da preskrbuje sebi ali svoji družini nujne potrebščine za slučaj bolezni, onemoglosti ali vsled ostarelosti prouzročene nezmožnosti za delo, zgodi se s tem vse, česar si le želeti more. Čuti se s tem varnega pred beraško palico, povzdigne se mu nravno čuvstvo, v družbi se čisla kot nekaki boljši član in se mu mora sploh vzbuditi spoznanje, da more, spoštovaje delo, le na ta način spolnovati dolžnosti proti svoji družini, gospodarju in proti družbi. Potrebna bremena zavarovanja za vse slučaje se dajo zmagovati le tedaj, ako je zavarovanje na najob-sežuiši podlagi osnovano, tedaj je nepogojno potrebno, da se osnuje državno zavarovanje in da se obvezno zavarujejo vsi delavci trgovine, obrti, rokodelstva in deloma gozdarstva in kmetijstva (in sicer onih kmetovanj, ki plačujejo čistega zemljiškega davka brez državnih doklad najmanje 100 gold.). Začasno bi bili izključeni delavci in nižji uradniki službujoči pri železnicah in pri plovstvenih društvih notranjih jezer, rek in prekopov, in sicer tako dolgo, dokler se ne sestavi natančna statistika, da bi se uvrstili v primerni razred nevarščine. Potem naj bi se vsprejeli v obvezno vesoljno državno zavarovanje zavarovanja dolžni tudi teh stanov. Popolnoma izključeni bi pa bili: a) Kakor uže §. 4 v minuli sejni dobi vis. državnega zbora po vis. vladi predloženega načrta o zavarovanji proti nezgodam določuje, vsi državni, deželni in občinski služniki javnih zaklad s stalno plačo in s pravico do umirovnine, ako s tem njim zagotovljene dobrote niše manjše od onih, ki bi jih dajalo nameravano državno zavarovanje; b) vsi delavci na onih parnikih in jadrnicah, ki vzdržujejo mednarodno trgovino. V ravno napominanem vladinem predlogu se omenja, da se je v sosedni nemški državi s prva mislilo osnovati državni zavarovalni urad, potem pa da se je to opustilo, češ, da bi se po osnovi in uradovanji držav- 44 nega zavarovalnega urada opravila preneokretno in šab-lonsko reševala. Najudanejše podpisana trgovinska in obrtna zbornica pa misli, da bi bil najboljši državni zavarovalni urad, kateremu bi podpadah pokrajinski zavarovalni uradi, kajti da-si tudi ima ta marsikaj nedostatkov, je v vsakem obziru vendar-le edino prava ustanova državni zavarovalni urad kot središče po celi državi razpeljanega v pokrajinske zavarovalne urade razdeljenega zavarovalnega omrežja in so njegove koristi mnogo veče nego nedostatki. (Dalje prihodnjič.) 51 Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) Uprava, oskrbovana po vseh udeleženih strankah, tudi ne more biti draga. Obče koristi je namreč, da se udeležujejo uprave država, dežele, gospodarji in delavci, in da je posvetovalna udeležitev gospodarjev in delavcev kot častno opravilo brezplačna. Osnova takega splošnega, po celi državi razširja-jočega se zavarovanja, naj bi ne bila preveč zamotana, in meni tedaj najudauejše podpisana trgovinska in obrtna zbornica, da je neizbežno potrebno, naj bi se vršila na sledeči način: 1. Po določenih vrstah nevarščine, 2. po postavkih zavarovalnine tem vrstam primernih, 3. po mezdiui ceni ali po vrstah zaslužkov. Vsa določila v osnovo teh razvrstitev naj bi strokovnjaki po dosedanjih izkušnjah in po statističnih podatkih natanko razsodili. Nedostatki, ki bi se utegnili pojavljati iz uporabe takih določil, naj bi se s časom s primernimi boljšimi napravami in premenami odpravili. Številni postavki teh treh številnih skupin, ki bi se poskusoma uporabljali, predlagajo se v naslednem osnovnem načrtu in bi se utegnili potrditi pravimi. Glede izplačevanja odškodnine pripomni najudanejše podpisana trgovinska in obrtna zbornica le še, da zahteva pravičnost in da nimauje nravno upliva na delavca, ako bi se izplačevale odškodnine za onemoglost in starost v rastočih svotah, in sicer postopnih z zavarovalno dobo, kajti saj vendar ne more biti vse eno, ali je bil delavec uže zavarovan 5, 10, 20, 30, 40 ali celo 50 let, ko zadobi pravico, da zahteva odškodnino. Sicer so pa vsled postopnega izplačevanja tudi zavarovalni stroški nižji, nego ako bi se ustanovila takošna odškodnina s 60% plačila. To je tudi velike važnosti, kajti zavarovalna ustauova more le tedaj na nameravan izdaten način vspešno delovati, ako so dolžnosti vza-jemnice prav razdeljene. Združenje zavarovanja v bolezni z zavarovanjem za slučaj nezgod in nezmožnosti vsled ostarelosti priporočati je iz sledečih nagibov: Največ sedanjih bolničnih blagajnic vsake vrste zahteva od letnega zaslužka 2° 0 uplačevanje zavarovalni, proti kateremu uplačilu menda še nikdar niti eden udeleženec nič ni ugovarjal. Strokovnjaki pa so potrdili, da je zadostoval le 1% zavarovane mezde, da so ostale živetne take podporne blagajnice za obolele, ako so se primerno razširile. Da po avstrijskem zavarovalnem zakonu za slučaj nezgod v izplačevanje odškodnin zadostuje zavarovalnina po največ 1V2% zavarovane letne mezde, dokazali so v zavarovanstvu veljavni možje — med drugimi c. k. vladui svetnik in vodja zavarovalno-tehničuega oddelka v ministerstvu za notrauje zadeve, Julij Kaau, v svoji knjižici o presoji načrta za avstrijski zakon o zavarovauji delavcev za slučaj nezgod, stran 6. Denimo k temu 2I/,i°/o še druga 2l/«% za starostni no, iznašal bi za vse zavarovalne dolžnosti skupni zavarovalninski postavek 5% letnega zaslužka zavarovancev iz obrti pravilnega nevarnostnega razreda, ako bi bila udeležba v meri predloge avtrijskega zavarovalnega zakona proti nezgodam. Statistični podatki nemške države pa očitno dokazujejo, kako se postopicema manjšajo odstotni postavki bremen, kolikor se zavarovanje širi. More se torej iz-vestno trditi, da bi se dosegla najcenejša uplačila o najviši zmožnosti izplačevanj zavarovalnih svot, ako bi se zavarovali delavci vseh začetkoma omenjenih stanov celega cesarstva. Vsled tega bi tudi zadostoval še nizi postavek od prej imenovanega s 5% kot skupna zavarovalnina za pravilne nevarnostne razrede 2. nevarnostne vrste. Ta denarstveni prid sam uže dostaja, da bi se pritrdilo združenju vseh zavarovanj — za slučaj bolezni, nezgod, onemoglosti in nezmožnosti za prislužek vsled ostarelosti. V mali dokaz, kako se po velikosti udeležbe množi zmožnost uplačevanja, oziroma cena zavarovalnin-skih postavkov, navaja najudanejše podpisana trgovinska in obrtna zbornica sledeče statistične podatke in prera-čunjene primere: Avstrijska rudarska obrt izkazuje v svoji spomenici nezgod: izmed 110.674 članov ua leto 48 ponesrečenih, to je 0004%. Onemoglost vsled druzih vzrokov je postala v 699 članih, kar z ozirom na gorenje število članov 0-6 °/0 da. Avstrijsko društvo v zavarovanje proti nezgodam izkazuje v svojem letnem poročilu za leto 1884. izmed 126.939 zavarovancev za mezdino zavarovanje s svoto 67,482.510 gold. za slučaj smrti in onemoglosti, in s svoto 23.675 gold. dnevne odškodnine za slučaj začasne nezmožnosti za prislužek sledeče statistične škode: Leta 1884. imelo je izplačati 1500 škod, izmed teh; 98 (0*076 % za smrtne slučaje z odškodnino ..........., 51.256 gold. 268 (0.264 %) za onemoglost z odškodnino 47.106 „ 1224 (0'966 %) za začasne nezmožnosti z odškoduino v znesku ...... 33.154 „ skupaj . 131.516 gold. Občna podporna blagajnica za delavce in onemogle na Dunaji izkazuje za dobo od leta 1870. do 1884., tedaj za 15 let, - o povprečnem številu zavarovancev 17.740, sledeče povprečne škode: Izplačauje za 104.965 obolelih z 2,047.051 dnevi bolehanja iu za 3760 smrtne slučaje. Te številke, prevedene za eno leto in 1000 delavcev, dajo 7693 dni bolehanja in 1413 smrtnih slučajev. Statistika nemške države daje te-le poda ke : V štirimesečni poizvedi za leto računjeno bilo je izmed dveh milijonov zavarovancev blizu 88.722 nezgod, in sicer 85.056 začasne nezmožnosti za prislužek z 1,649.577 duevi bolehanja, 1680 onemoglosti in 1986 smrtnih slučajev. Poleg te poizvedbe se sme tedaj šteti na 10.000 delavcev in na eno leto: 13 osmrtnih nezgod, 12 nezgod trajne onemoglosti, 575 nezgod začasne nezmožnosti za prislužek in 8248 dni bolehanja, toraj blizu eden dan bolezni za delavca. Napoveduje pa se v statistiki nemške države iz leta 1882., zvezek LIH. v dodatku, da se bode v bodoče računilo na 100.00J delavcev le 105, & večemu 137 osmrtnih nezgod, blizu ll/2°/oo; 87, k večemu 1L3, onemoglosti blizu 1V4 %o- (Dalje prihodnjič.) 52 59 Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) Ako zlagamo navedene statistične podatke v računanje, na katero se opira predlog najudanejše podpisane zbornice, pokažejo se sledeče številke škod v goldinarjih za L00O delavcev, v drugem petletji zavarovanja po avstrijski največjini druzega mezdinega razreda (300j[gld.) poleg spomenice avstrijske rudarske obrti za leto 1882. str. 6, onemoglih 0*75 po 25 odstotkov rente, toraj po 75 gold. da skupaj......506 gold. 25 kr. poleg izkaza dunajske splošne podporne blagajnice za delavce in onemogle: 1413 osmrtnih slučajev po V« od 300 gold........2119 „ 50 „ 7993 dni bolehanja po 90 kr. . . 6923 „ 70 „ za 1000 delavcev skupaj .... 9549 gold. 45 kr. in torej za 1 delavca blizo 9 gold. 55 kr. stroškov. Po nemškem napovedanji: osmrtnih nezgod lVaVoo in onemoglosti 1,4,,00 po 25% aH 75 gold. v enakem manjšem razmerji se šteje 6 osmrtnih slučajev po i/q da ............206 gold. 25 kr. od 300 gold. da.......900 „ — „ 1000 dni bolehanja po 90 kr. . . 900 „ — „ za 1000 delavcev skupaj .... 2006 gold. 25 kr. in za enega delavca torej blizo 2 gold. stroškov. Iz tega sledi, da bi moral vsak zavarovanec po obsegu avstrijsKe statistike v zavarovanje uplačevati 9 gl. 55 kr.; po obsegu statistike nemške d-žave pa bi vsak zavarovanea uplačeval le 2 gold., da bi se pokrivali stroški, ki bi jih imelo vesoljno državno zavarovanje. Dokazano je, da sme poleg statistike nemške države računiti za vsacega delavca en sam dan bolezni na leto, ako bi jih bilo zavarovanih dva milijona; dunajska, občna podporna blagajnica za delavce in onemogle pa izkazuje za dobo 1870/1884. 7'69 dni bolehanja za vsacega delavca na leto ob povprečni udeležitvi 17.740 delavcev. Računimo torej za slučaj vesoljnega obveznega zavarovanja k večnemu tri dni bolehanja — kot povprečno število za oba statistična podatka — za delavca na leto, nabere se v petdesetletni zavarovalni dobi zavarovalnine, glavninice in obrestnih obresti sedemkrat toliko, koli-koršna je bila zavarovana letna mezda, ako je delavec v tej dobi zavarovalnino tudi uplačeval, kakor kaže pri-dejano računsko kazalo. Delavcu, ki bi bil 50 let zavarovan io bi le za 3 boleznine dni na leto stroškov imel, nabralo bi se v tej dobi zavarovalnine , glavnice in obrestnih obresti 20G0 gold. 84 kr. Vse številke tedaj jasno govore, da bi bilo životno obvezno vesoljno zavarovanje vseh delavcev osnovano na podlagi tega predloga. (Dalje prihodnjič.) Nabira zavarovalnin, glavnice in obrestnih obresti v petdesetletni zavarovalni dobi ob 3 dneh bolezni na leto. ii b o ; —, zni Letni prebitek 1 Leta zavarovalni' d mezda 5*/0na zavarovalnin; Uplačilo za 3 dni bole: na leto Skupni letni prebitek Ostanek <><] zavarovalnine 4°/fl obrestna imovina Imovina iz minolega leta 1 JI raz. f. 300 f. 15.— a 50 s. f. 1.50 13 50 3 50 2 •* 13 50 54 13 50 27 54 3 ¦• •• • * 13 50 1 10 2rt 54 42 14 4 •¦ :: 13 50 1 69 4-2 14 57 33 5 • • 13 50 2 29 57 33 7 3 12 6 •¦ »j 13 50 2 92 73 12 89 54 ^ i 77 •• 77 13 50 3 58 so 54 106 62 , 8 71 -• 77 13 50 4 26 106 n 2 124 38 9 H 77 •• 13 50 4 D7 124 :iJS 142 85 10 •¦ ¦ 13 50 5 71 142 85 162 06 11 ¦• •• M 13 50 6 48 102 00) 182 04 12 n 77 13 50 728 182(4 202 82 13 11 D n 13 50 811 202,82 22443 14 n M ¦• 13 50 8,98 22443 24091 *5 j? št 77 77 13 50 987 240 91 27028 16 *« 13 50 10 89 270 28 294 59 17 n ;7 77 13 50; 1178 204 59 319 s; 18 •• 75 77 13 m 12 79 31087 340 10 19 n 77 " 13 50, 13 85 340 10 373 51 20 - 77 •• 13 50! 14 94 ! 373 51 4(>1 95 21 ?7 77 77 13 50 1608 401 95 i 431 53 22 jj 77 77 13 50 17,20 431 53 402 29 23 •* 57 •¦ 13 50, 18 49 462 29 494 28 24 77 •7 •• 13 50, 19 77 494 28 527 55 25 77 77 75 13 50, 21 10 527 55 502 15 26 7? •7 75 13*50 22 49 562 15 598 14 27 77 :; 77 13,50; 23 93 598 14 635 57 28 77 J5 77 13 50 25 42 035 57 674 49 29 •7 77 13 50 26 98 074 49 714 97 30 77 77 • 7 13 50 28 60 714 97 757 0 7 31 77 77 77 13 50 30 28 757 07 800 85 32 77 7) yj 13 50 32 03 .800 85 846 3s 33 » 77 ¦¦ 13 50 33 86 846 38 893 74 34 ?? •¦ >j 13 50 35 75 893 74 942 99 35 7? •¦ *• 13 50 37 7'2 942 99 994 21 |36 77 77 yj 13 50 39 77 994 24 1047 48 37 77 77 • 1 13 50 41 90 1047 48 1102 88 38 77 77 77 13 50 44 12 1102 88 1160 50 39 *• •1 13 50 46 42 1 00 50 1220 42 40 77 77 77 13 50 48 82 1220 42 1282 74 41 57 '7 77 13 50 51 31 1282 74 1347 55 42 77 13 50 53 90 1347 55 1414 95 43 • 77 75 13 50 56 60 1414 95 1485 05 44 7j 77 77 13 50 59 40 1485 05 1557 95 45 77 71 77 13 50 62 32 1557 95 1033 77 46 *« 77 77 13 50 65 35 1633 77 1712 62 47 • 4 77 77 13 50 68 50 1712 62 i794 62 48 77 • • 77 77 13 50 71 78 1794 02 1879 90 49 77 75 13 50 75 20 1879 90 1968 60 50 77 11 13 50 7S 74 1968 60 2060 84 68 Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) Sicer je pa ločenje zavarovanja za slučaj bolezni od zavarovanja proti nezgodam, s preskrbljevanjem v starosti ali ne, tudi zaradi tega neugodno, ker se v slučaji nevsnirtne nezgode le prav redkokrat da določiti, je li dolžnost izplačevanja odškodnine podporni blagaj-nici za bolne ali pa zavarovanju proti nezgodam. Ako bi se pa vsa zavarovanja združila, take težkoče bi se niti ne pojavljale. Izvestno se more tudi reči, da bi osnova po državi prirejenega zavarovalnega urada ne bila prav nič težavna, ako bi državni zavarovalni urad, oziroma pokrajinski zavarovalni uradi vsprejeli tudi opravljanje zavarovanja za slučaj bolezni, ker bi se po upravni udele-žitvi delavcev in gospodarjev mnogo uprostila ter bi bila cenejša. Za tako obširno delovanje, kakor bi ga imelo državne zavarovanje, je prosta in točna razvrstitev opravil nepogojno potrebna. Neizbežno potrebna je tedaj tudi tesna in natančna razvrstitev zavarovalnine s stalnimi postavki, ki bi bili toliko visi, kolikor veči bi bila ne-varščina; naposled bi bilo potrebno tudi zavarovanje po določeni mezdi, oziroma po mezdnih razredih. Sicer nimamo zanesljivega merila, po katerem bi se mogli določiti taki dostavki; toda resna in trdna volja, naj bi se pričelo s takim ljudomilim delom, našla bi za začasno naredbo dovolj opore v sestavljenih statistikah nemške države, avstrijske rudarske obrti, avstrijskega zavarovalnega društva proti nezgodam in več druzih podpornih blagajnic in na podlagi teh bi se dalo vsaj približno pravo zadeti. Glede uplačevanja zavarovalnine misli najudanejše podpisana trgovinska in obrtna zbornica, naj bi za to veljala pravila, kakoršna so propisana zadružnim bla-gajnicam za bolne in naj bi uplačevali zavarovaluino po Va gospodarji in po 2/3 delavci; to pa zato, ker mora nepogojno blagodejno uplivati na delavca, ako po naj-večem sam za-se skrbi, in ker se gospodarjem ne morejo nalagati pretežka bremena. Zavarovalnine bi uplačevali gospodarji ter bi bili ti tudi za to poroki. Z uplačevanjem V3 zavarovalnine ter z upravno udeležitvijo store gospodarji dovolj in zagotovljajo s tem tudi nekako nravno ter gmotno poroštvo, skrbeti zato, da se bode vse ukrenilo, kar bi uteguilo zmanjševati bolezni in nezgode. S tem pa bi se zmanjšali tudi upravni stroški in dosegli ugodnejši postavki zavarovalnin. Niti najboljše primerjauje med »dolžnostjo poroštva" in ;;zavarovanjem pruti ne/godam* bi ne moglo imeti boljšega vspeha in je tedaj razdelitev doneskov po navzočem predlogu tudi naj pravičnejša in najumniša. Utegnil bi kdo pomišljati na razdelitev zavarovalnin po V3 za gospodarja in po ,2/3 za zavarovanca ter ugovarjati, da bi se delavec s tem preveč obremenjeval. Take ugovore preprečiti, na) se navede tu primer, iz katerega se razvidi: a) koliko imtta uplačevati gospodar in zavarovanec po navzočem predlogu za vse tri zavarovalne st oke, in b) koliko pa le za dve zavarovalni stroki, to je za zavarovanje proti nezgodi in za zavarovanje v bolezni. a) Po navzočnem predlogu bi bilo plačevati zavarovancu obrtnega pravilnega nevarnostnega razreda o letnem zaslužku 30U gold. 5% zavarovalnine s 15 gold.; od teh bi plačal !/3, to je 5 gold. gospodar, zavarovanec pa 2/3, to je, 10 gold.; b) po sedanji mnogostrani navadi plačeval bi zavarovanec v podporno blagajnico od letnega zaslužka 300 gold. 2'Vo .... 6 gold. — kr. in 10% od teh 6 gold. gospodar — „ 60 „ tedaj skup . 6 gold. 60 kr. Po izrecilu c. kr. vladnega svetnika Julija Kaana iznašala bi zavarovalnina za zavarovanje proti nezgodam o letnem zaslužku 300 gold. iy2°/o ali 4 gold. 50 kr., in bi plačeval zavarovanec */4 ali l gold 12 '/2 kraje, gospodar pa 3/-i a^ 3 gold. 37y2 kr. Po primeru b) bi se plačevalo torej za zavarovanje proti boleznim in nezgodam zavarovalnin vsega skupaj 11.10 gold., in sicer bi plačeval zavarovanec 7.127« gl., gospodar pa 3.97V« gold. Razvidno je iz teh dveh primerov, da bi imel zavarovanec po navzočem nasvetu za vse tri zavarovalne stroke le 2.87 V^ gold. več na leto plačevati iu gospodar 1.02y3 gold. Pomislilo naj bi se torej na vse koristi predlaganega vesoljnega zavarovanja, t. j. zavarovanja za slučaj bolezni, nezgod in nezmožnosti za prislužek vsled onemoglosti, tudi zaradi starosti, in ni sumneti, da bi vsi prizadeti tako male prestroške prav radi prevzeli, kajti saj bi imeli upanje do muogo večih dobrot. Vrhu tega je pa tudi v prid ustanovi, da se glavni del uplačila odloči zavarovancem, Ker so le oni sami uživalci in ker jim je tudi moralna dolžnost, paziti na to, da se zavarovalnine točno vplačujejo in da se njim pripadajoče odškodnine pošteno ter vestno izplačujejo, kajti v tako obsežni ustauovi je ravno poglavito sodelovanje uživalcev najboljše poroštvo za pošteno poslovanje in nje živetnost. (Dalje prihodnjič.) 108 Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) VI. a) Gosp. zbornični svetnik Ivan Perdan poroča o prošaji uekega krojača , naj bi se mu v izvrševanje obrti odpustila svedočba vzmožnosti, Prosilec je dokazal, da je več ko šest let delal kot pomagač; poročevalec predlaga tedaj, naj se prošnja z ozirom na visoki ministerski razpis z dne 16. septembra 1883. 1. št. 26701 priporoči c. k. deželni vladi. Predlog se vsprejme. b) Gosp. zbornični svetnik Anton Klein poroča o prošnjah nekega krojača in neke pekarice, naj bi se njima v izvrševanje zadevajočih obrti odpustila svedočba vzmožnosti. Prosilca sta dokazala, da sta čez dve leti kot pomagača d lala; poročevalec nasvetuje tedaj, naj se prošnji priporočite c. k. deželni vladi. Nasvet se vsprejme. c) Gosp. zbornični svetnik Anton Klein poroča dalje o prošnji nekega kovača, naj bi se mu v izvrševanje kovaške obrti odpustila svedočba vzmožnosti. Prosilec je dokazal, da je čez štiri leta koval kot pomagač in da je dve leti samostojuo izvrševal obrt. Glede na to nasvetuje poročevalec, naj se priporoči njegova prošnja 7 ozirom na vis. ministerijalni razpis z dne 14. ja-uuarija 1884. št. 46987 c. k. deželni vladi. VIL Gosp. zbornični svetnik Franc Ks. Souvan poroča o prošnji trgovcev in obrtnikov v Železnikih za spremembo poštnega voznega reda v prometu med Loko in Železniki. Prošnja teži na to, naj bi se ob 3/4t na osem zjutraj v Loko dospevajoča pošta vračala uže ob % 9. uri zjutraj in ue še le ob !/4 na deset, ter naj bi dohajala v Železnike ob enajstih namesti ob pol dvanajstih predpoludne; dalje naj bi popoludanska pošta odhajala iz Železnikov v Loko še le ob 5 uri namesti uže ob pol štirih, kakor se zdaj vrši. Odsek ima naprošeno premembo poštnega voznega reda v občnem pridu popolnoma osnovano, torej nasvetuje: zbornica naj najtoplejše priporoči to prošnjo c. k. poštnemu in telegrafskemu vodstvu v Trstu. Nasvet se vsprejme. (Dalje prihodnjič.) 115 Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje in konec.) VIII. Gosp. zbornični svetnik Karol Luckmann naznani, da se je kot član sveta državnih železnic udeleževal posvetovanja v sejah dne 26. in 27. oktobra 1. 1885. in se krepko potegoval za koristi po njem zastopanih krogov. H koncu obširnega poročila našteva poročevalec občni prid in posebno tudi po njem samem predlagane Kranjsko zadevajoče nasvete, ki jih je sklenil svet državnih železnic: 1. Vrhovno vodstvo državnih železnic se zaprosi, naj bi na progi Ljubljana-Trebiž opustilo vlak 1715, namesti tega pa naj bi vredilo vlak 1711 (ki bi dohajal v Ljubljano okoli polu enajstih dopoludne). 2. Po nasvetu gosp. vodje Luckmanna se visoka vlada opomni, naj čem hitreje trajno in popolno odpo-more prometnim pomanjkljivostim in odpravi mnoge ne-dostatnosti na državnem kolodvoru ljubljanskem, in to posebno, kedar bode sklepala podredno pogodbo s c k. priv. južno železnico. 3. Pripoznava se, da je Ljubljana po sedanjih pristaniških tarifah oškodovana, ali sedaj bi se ne dala izvršiti splošna enakost z ozirom na načela merodajna za promet v pristaniščih, vendar naj se teži na to, da bi se najvažnejšemu blagu za Ljubljano ustanovile tekmovne tarife; oziralo naj bi se po možnosti, se ve, tudi na trgovinske koristi pozadnjih postaj. 4. Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo se na temelji §. 19. osnovnih pravil zaprosi, da naj bi se svet državnih železnic poprašal za svoje mnenje, če možno prej, ko zadobijo veljavno moč tarifna določila, ki jih nameravajo prenarediti avstrijske železnice za prevažanje brznega in tovornega blaga, živečih živali itd. (oddelek I. tarif za blago z dne 1. septembra 1883. 1.), ako bi se s to prenaredbo povišale tarifne cene. 5. Visoka vlada se zaprosi, naj bi na to delala, da bi se za prevažanje moke in žita v krajnem in avstro-ogerskem prometu dosegle take tarife, ki bi kolikor možno odpravile pritožbe raznih mlinarjev. Tarife vplivajo na mlinsko obrt pojedinih kronovin, toraj naj bi se v posvetovanje o teh tarifah dozvali strokovnjaki iz vseh kronovin, kjer se ta obrt izvršuje, in naj bi se vdeležili tega posvetovanja tudi pooblaščenci prizadetih železnic, kakor tudi člani sveta državnih železnic. Potrebni pripomočki in vprašanja naj bi se vdele-žencem o pravem času poslali. 6. Svet državnih železnic izraža živahno željo, naj se mu da o pravem času prilika, da bi mogel izreči svoje mnenje o uže odobrenih voznih načrtih, ako bi se dodatno morali neizbežno bistveno prenarediti. 7. Visoko trgovinsko ministerstvo se zaprosi, naj bi delalo na to, da se v pogodbah z Italijo dosežejo čem najruožoiše ugodna določila glede skrajšanja dostavne dobe. 8. Vrhovno vodstvo državnih železnic se naprosi, naj bi o prenaredbah voznih redov pismeno vpraševalo za mnenje članov vis. železniškega sveta, iii zastopajo odnosne dežele, kedar bi se prenaredbe ne mogle predložiti svetu državnih železnic. 9. Visoka vlada se opomni, naj bi se, kolikor le možno, oziralo na prošnjo štajerskega poljedelskega društva, da bi se za prevažanje živine vredile tarife po težkoti in ne po številu glav, kakor do sedaj. 10. Visoka vlada se opomni, naj bi z vsemi sredstvi za to skrbela, da privatne železnice z različnimi tarifami za iste proge ne bodo prednosti dajale pojedi-nim skupinam vdeležencev na kvar drugim skupinam. 11. Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo se zaprosi, naj bi vendar čem prej dovršilo z avstrijskimi železniškimi upravami trajajoče pogajanje glede nasvetov, ki jih je podala skupina IX. tarifae enkete, zadevajoče preosnovo avstrijskega tarifstva za blago, in naj bi naznanilo vspeh članom sveta državnih železnic še pred zborovanjem v mesecu maju. Naposled poročevalec še pripomni, da je v posvetovanji o načrtu poletnega voznega reda za 1. 1886. priporočal, naj bi se za bodoče poletje na progi Trebiž-Ljubljana zopet uvel vozni red, kakoršen je bil poleti 1884. leta. Gospod predsednik se v imenu zbornice najtoplejše zahvaljuje gospodu poročevalcu za toliki potrud. 116 124 Trgovinska in obrtna zbornica (Nadaljevanje iz 9. lista „Novic". Splošno državno zborovanje odvzelo bi tudi poje-dinim pokrajinam in občinam marsikaj bremen, ker bi se s tem uboštvo in beraštvo zabraujevalo. Bilo bi tedaj le pravično, ako bi se tudi pokrajine zavarovanstva na-ravnosi vdeleževale. Glede deuarstvenega poslovanja, oziroma glede mogočega dobička, ka&or tudi glede primanjkljeja, nasve-tuje se sledeče: Mogočega prebitka iz vplačanih zavarovalnin nad stroški devala bi se l/3 v lastno založno zaklado, J/3 v državno založno zaklado in */3 v pokrajinsko založno zaidado na dobro vesoljnega državnega zavarovanja. V ravno takem razmerji bi se tudi kak primanjkljej iz teh založnih zaklad pokrival. Rečena tretjina naj bi se razdeljevala med zavarovalne založne zaklade pokrajinske v razmeri članov, in sicer na podlagi 1000 članov kot edinka. Izdatki imenovanih zaklad naj bi bili le začasni ter naj bi se čisto zabranili z veanioi prigledovaujem in uravnavanjem tarif. Na ta način bi se država in pokrajine denarstveno dotikovale z zavarovalno ustanovo, toraj naj bi se pa tudi vdeleževale nje uprave v zmisli naslednjega osnovnega načrta. Na podlagi navzočih razprav dovoljuje si najuda-nejše podpisana trgovinska in obrtna zbornica predložiti sledeči osnovni načrt za vesoljno zavarovanje delavcev. 1. Svrha »vesoljnemu zavarovanju" bi bila: zavarovanje delavcev in nizih uradnikov za slučaj bolezni, nezgod, onemoglosti, kakor tudi zavarovanje za preskrb-ljevanje v starosti. 2. Za zastop in poslovanje naj bi se osnoval „dr-žavni zavarovalni urad" s podpadajočimi »pokrajinskimi zavarovalnimi uradi". Pokrajinski zavarovalni uradi naj bi imeli tudi sa-mostalne oddelke v posredovanje za službe. 3. Ne glede na starost naj bi bili dolžni zavarovati se vsi delavci obojega spola in vsi nižji uradniki trgovinstva, rokodelstva, obrtništva, gozdarstva in polje- delstva — slednjega le iz onih kmetovanj, ki plačujejo zemljiškega davka brez državnih doklad najmanje 100 gold. av. velj. 4. Zavarovanje naj bi bilo dopuščeno tudi manjšim gozdarjem in kmetovalcem, kakor tudi njihovim delavcem , ki bi sicer v to ne bili obvezno dolžni, če bi se ga hoteli vdeleževati v smisli zavarovalnih določil. 5. Glede zavarovanskih pravic in glede doplačevanj naj bi veljala posebna določila v naslednjih slučajih: a) ako bi Dili o vzprejemu v zavarovanje moški delavci, stari čez 60 let, in ženske, stare čez 50 let, hromotni, imeli bi pravico le do polovice sta rostne odškodnine; b) učenci in vajenci mlajši od 18 let uplačevali bi do dovršene te dobe le pol zavarovalnine; zarad tega bi pa imeli pravico tudi le do polovine odškodnin za bolezen in onemoglost. Toda po dovršenem 18. letu vzprejeli bi vse zavarovanske pravice. Tudi bi se še le od te dobe računila zavarovalna doba glede starostnih odškodnin. 6. V upravo državnega zavarovalnega urada bi imenovali: a) visoka vlada '/3 članov, bj gospodarji vseh pokrajin y3, in c) y3 zavarovanci po razmerji članov pokrajinskih zavarovalnih uradov. 7. V upravo pokrajinskih zavarovalnih uradov bi imenovala politična deželna oblastva v sporazumu 1 deželnimi odbori: a) y3 članov, b) y3 bi volili gospodarji, in c) !/3 bi volili zavarovanci dotičnih pokrajin sami. Vsem odbornikom toliko državnega zavarovalnega urada, kolikor pokrajinskih zavarovalnih uradov, naj bi se volili namestniki, ki bi opravljali njih službe, ko bi oni ne utegnili. Navzoče predlagani osnovni način uprave zavarovalnih uradov se strinja s predlogo zakona o zavarovanju proti nezgodam v §. 16. 8. Uradnike državnemu zavarovalnemu uradu bi imenovala visoka vlada; uradnike pokrajinskim zavarovalnim uradom pa bi imenovale pokrajinske zavarovalne uprave z odobrenjem političnih deželnih oblastev. Plačila po rečenih oblastvih imenovanih uradnikov naj bi se uravnala po pravilih za državne uradnike s pravico do umirovine. (Dalje prihodnjič.) 132 Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) 9. V pravico izbora gospodarjev ia zavarovancev bi bilo potrebno: a) da so avstrijski državljani; b) da uživajo državljanske pravice; c) da so dovršili 24letno dobo. V pravico izbornosti bi se zahtevalo: a) da so avstrijski državljani; b) da uživajo državljanske pravice; c) da so dovršili 30letno dobo. 10. Načelstvo bi se volilo navadno za dobo 6 let. Po dovršenem tretjem letu bi se polovica članov umaknilo in bi se po novih volitvah nadomestili. 11. Zavarovanje delavcev bi se vršilo po dveh glavnih razredih, in sicer: a) I. glavni razred, z dvema nevarnostnima vrstama oi obsegal zavarovance trgovinstva, rokodelstva, malega obrtstva, gozdarstva in poljedelstva; b) II. glavni razred, s tremi nevarnostnimi vrstami, bi obsegal ^zavarovance vseh obrtnijskih strok. Ta razvrstitev kakor tudi postavki zavarovalnin (priloga A.) bi se rabili začasno in potem na podlagi izkušenj preurejevali. A. Zavarovalni razredi po nevarnostnih stopnjah in začasni postavki zavarovalnine. I. Glavni razred. 1. Nevarnostna vrsta bi veljala za: a) vse zavarovance trgovinstva, rokodelstva in druzih obrti, ki ne rabijo strojev . . b) vse zavarovance gozdarstva in poljedelstva, ki plačujejo zemljiščinega davka brez državnih doklad najmanje 100 gld., in pa vseh obrtstev, ki ne rabijo strojev 2. Nevarnostna vrsta bi veljala za vse zavarovance obrtstva 1. nevarnostne vrste, ki rabijo parne stroje ali tudi stroje s prirodnimi močmi ali z živalimi gonjene.............. v % 4 — 4 10 5 — Zavarovalnina Doklada zavarovalnini II. Glavni razred. 1. Nevarno stna vrsta bi veljala za: a) vse zavarovance tvorniških podjetij v obče, ki niso pozneje imenovana..... 5 — b) vse zavarovance tvorniške tkaine obrti . 5 5 c) vse zavarovance tvorniškega kovinstva, tvorniške papirne in usnjarske obrti . . 5 10 d) vse zavarovance tvorniške strojne in orod- niške obrti........... 5 15 2. Nevarnostna vrsta \ bi veljala za: a) vse zavarovance kameninske in zemljin- ske obrti........... 6 — b) vse zavarovance tvorniško-, žganjarskih, mlinarskih, gorivnih in svetivnih obrti . 6 5 c) vse zavarovance tvorniških skrobinskih, spodijskih, klejevinskih in sladkorskih obrti............. 6 10 d) vse zavarovance tvorniških, lesarskih, rez-barskih in kemijskih obrti..... 6 15 3. Nevarnostnavrsta bi veljala za: a) vse zavarovance tvorniških obrti za raz- pokne stvari.......... 7 — b) vse zavarovance tvorniških stavbinskih obrti............. 7 5 c) vse zavarovance rudarstva, fužinarstva in solišč............. 7 10 V občni prid bi se priporočalo, naj bi se v zmisli predloge zakona o zavarovanji proti nezgodam dovoljevalo znižanje tretjinskih doneskov zavarovalnin do najviše 25% gospodarjem, ki bi v primeri z drugimi podjetniki , vidno zmanjševali odstotke v njihovih delavcih pojavljajočih se bolezni in nezgod po svoji ljudomili previdnosti in po zboljševanji naprav v svojih podjetjih. Vplačevanje zavarovalnin bi zadevalo po % gospodarje in po 2/3 delavce. Mogoči prebitki izposlovanj hranili bi se po */3 v lastni založni zakladi, po 1/3 v državni zavarovalni zakladi in po '/3 v pokrajinski zavarovalni zakladi. V ravno tem razmerji bi se tudi mogoči primanjkljeji iz teh založnih zaklad pokrivali. Nabira zavarovalnin, glavnice in obrestnih obresti v 501etni zavarovalni dobi za tri dni bolehanja na leto razvidi se v tabeli, katera je bila v 8. listu „Novic" priobčena. 12. Zavarovanje teh razredov (t. 11) bi se vršilo po sledečih 6 mezdinih vrstah za 300 delavnikov na leto: I. vrsta letne mezde gold. 150.— II. „ „ „ „ 200. III. n ,, f, „ 4oU. IV. „ „ „ „ 600.— V 7oO__ Y • • n n » n • ^w* Zavarovanje mezde ali mezdine cene bi bilo dano na izvoljo zavarovancem; vendar pa bi bilo potrebno, da bi to odobravali gospodarji, ker bi doplačevali zavarovalnine. Zavarovana mezdina cena naj bi bila primerna pravemu zaslužku; nikakor pa bi ne smela biti veča od zaslužka samega. Ako bi bili zavarovanci po znižanji zaslužka pri-morani, da iz više v nižo mezdino vrsto preidejo, odločevale bi se odškodnine za tak slučaj v prestopnem letu ne po novi mezdini vrsti, marveč po prejšnji visi. Se le drugo leto bi se vredila plačila po novi niči vrsti. Ako bi nasprotno zavarovanec prešel iz nižje v višo mezdino vrsto, pričela bi se plačila po izbrani visi vrsti tudi še le drugo leto. Premena iz nižje v višo mezdino vrsto bila bi pa dopuščena le do 30. zavarovalne dobe in o polnem zdravji zavarovanca. Ako bi zavarovanec vsled brezzaslužka ne mogel plačevati zavarovalnine, naj bi se ga z vplačanjem zavarovalnine tri mesece čakalo. 13. Pogrebnine bi se plačevalo prvih 10 let zavarovalne dobe 5°/0 od zavarovane mezde, potem pa do najviše 10% vsako petletje 1% ve^- Iznašala bi toraj pogrebnina v zavarovalnih dobah: od 1. do vštetega 10. leta . 5% 11 15 fi°/ » 16. „ „ 20. „ . 7 /0 n ^o. „ „ 60. „ . 9 /0 in od 31. leta naprej nepremenno 10%. 14. V prilogi B. so razmerjene odškodnine za bolne in bi veljala za-nje sledeča določila: B. Bolniške odškodnine za 300 delavnikov na leto. 133 Mezdini razred V prvi boleznini dobi do uštetega 3. meseca V drugi boleznini dobi t. j. v 4., 5. in 6. mesecu V tretji boleznini dobi, t. j. od 7. do všetega 12. meseca 60odstot. zavaro- oOodstot. zavaro- 40odstot. zavaro- vane mezde vane mezde vane mezde dnevna odškodnina I. gld. 150 30 25 20 II. „ 300 — 60 — 50 — 40 III. „ 450 -— 90 — 75 — 60 IV. „ 600 1 20 i — — 80 V. „ 750[ 1 50 i 25 i ------ VI. „ 900 1 80 i 50 i 20 Odškodnine bi se izplačevale za vse delavnike in praznike, izločno nedelje. Ako bi bolezen trajala več ko 12 mesecev, izplačevale bi se za daljno dobo odškodnine onemoglih. Ako bi pa bile te više od odškodnin tretje ali celo druge boleznine dobe — kar bi nastalo po zavarovalni dobi 31 in več let — izplačevale bi se te uže po minuli drugi ali tudi prvi boleznini dobi. (Dalje prihodnjič.) 142 Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) Ako bi bolezen, prej ko so minule te tri boleznine d6be, nehala tako, da je bolni postal onemogli, pričelo bi se uže od tega časa odškodovanja za onemogle, ki so razmerjena v prilogi C. C. Odškodnine za onemogle. Zavarovalna doba Izplačila rent onemoglim v odstot. zavarovane letne od do leta mezde i. 6. 11. 16. 21. 26. 31. 36. 5. 10. 15. 20. 25. 30. 35. 40. 20 25 30 35 40 45 50 55 41. leta poč enši trajno 60 D. Odškodnine starostnih rent. Zavarovalna doba Izplačila rent po ostarelosti ne- od do vzmožnim delavcem v odstot. zavarovane letne leta mezde 1. 5. 6. 10. *) 11. 15. 20 16. 20. 25 21. 25. 30 26. 30. 35 31. 35. 40 36. 40. 45 41. 45. 50 46. 50. 55 51. leta poč enši trajno 60 *) Delavec ali njegovi dediči bi se odpravili s polovico za-varovane letne mezde. Vse te odškodnine bi se ne mogle niti prodati niti zarubiti. 15. Rente nadživečih bi iznašale: a) Za vdovo usmrtenega ali umrlega do njene smrti ali zopetne omožitve in za vdovca, če in kolikor časa bi bil nezmožen za prislužek, 40% rente odmerjene usmrtenemu ali umrlemu; b) za vsako nadživeče zakonsko ali nezakonsko dete do dovršenega 15. leta 20°,0 rente odmerjene usmrtenemu ali umrlemu. Rente nadživečega zakonskega in otrok skup bi ne smele presegati 80% rente odmerjene umrlemu; ako bi bile po ravno imenovanih postavkih višje, znižale bi se razmerno pojedine rente; c) za sorodnike umrlega, ako jim je bil edini redDik (hranitelj), če bi bili potrebni, do njihove smrti 40% rente umrlemu odmerjene; d) vdova, ki bi se zopet omožila, odpravila bi se z enolotno zavarovano letno mezdo. Izplačevanje rent otrokom ali vdovcu, ki bi se zopet oženil, ostalo bi nespremenjeno in bi vživali otroci svoje rente do najvišjega deleža 40% rente umrlemu odmerjene. 16. Vsa druga določila predloge zakona o zavarovanji proti nezgodam se zlagajo v pomislih razsnovanib v tem osnovnem načrtu. Po nevrivljivi misli zbornice bilo bi neizmerno velike koristi, ako bi vis. c. kr. ministerstvo hotelo blagovoljno na to delati, da bi se tako osnovano obvezno vesoljno državno zavarovanje istodobno pričelo ne le tostran države, marveč tudi na Ogerskem in v sosednih državah, ker bi se tako najboljše varovala vzajemnost bremen vseh vdeležencev ustanove, zlasti trgovine, rokodelstva, obrti, kakor tudi gozdarstva in kmetijstva. Opiraje se na navzoče ugovore proti predlogi zakona o zavarovanji proti nezgodam in na daljne razprave v privitem osnovnem načrtu za vesoljno državno zavarovanje delavcev, usoja si najudanejše podpisana trgovinska in obrtna zbornica zaprositi: Vis. c. k. ministerstvo za trgovino naj bi blagovolilo to prošnjo natanko pretresti dati ter visoko naklonjeno na to delati, da bi se kolikor možno na-njo oziralo o preurejevanji zakona o zavarovanji proti nezgodam, ki se je bil predložil visokemu državnemu zboru v minuli sejni dobi. Poročevalec predlaga potem sledeče: Slavna zbornica naj pritrdi tej prošnji položeč jo vis. c. k. trgo- Opomnja. Le deloma onemoglim plačevala bi se odškodnina v razmerji onemoglosti. Starostnine nezmožnih plačevale bi se po uzorcu D. vinskemu ministerstvu, prepise pa naj pošlje vsem drugim trgovinskim in obrtnim zbornicam. Gospod zbornični svetnik Anton Klein priporoča ta predlog, ki se je tudi vsprejel. 143