: -O',- KevUka ВН (»,1ft Uradni organ Karntner Yolksbunda in porocevaini list načelnika civilne uprave Jjihflja vjsako eoboto / Uprara Kralnburg, poštni predal 37. Uredništvo na Bledu, / Naročnina (se plača v naprej) mesečno z dostavo na dom RM — 50 po poŠti fietrtletne !•' 2^2^ 'veljh skupno za obeit^lM. Odjavo naročnine tega tednika sprejme samo uprava do 25. tekc^ega meseca za prihodnji meseo. / Oglasi RM —12 za mmmeter stol pee (glej St. 6 krainburg, 9. avgusta 1941 I. leto 70 RM oonik). Ponovno veliki uspehi nemških oboroženih sil v 45 dneh r 895.000 ujetnikov, 13.145 tankov, 10.388 topov in 9.028 letal ^ glavnega staaa objavlja vrhovno povdjstvo oboro- MOlI Z& StdUltS ЈП RUSlJO Kakor je razvklno iz številnlli poročil, ne poseduje sovjetsko vodstvo nobene zanesljive slike v položaju. Nemško vrhovno poveljstvo ee trdno tlrži stališča brezpogojne resnico, veiidar se je tokrat zadržalo preobširnih poročil, ker no% dati ^^ražniku dragocenih razjasnitev. U-pra\1čenft ^1 ja nemškega naroda, da bi bil dnevno obveščen o potek« je morala tokrat stopiti v ozadje. Ja, ni se moglo preprečiti, ^ so . v domovini nastale napačne predstave in sovražno inozemstvo je ' '^^Sirjalo lažne vesti. Sedaj je prišel Čaš. ki vpričo nove opoi*acijske dobe omogoči, dati pojasnila o poteku mogočne borbe, ki .se je pričela s predorom Stalinove linije. Med Cmim morjem in Finskim zalivom ,je bilo vsfed terena lu katne postavitve cilja mogoče predreli fronto na treh mestih in to: južno od Fripekkega močvirja, v smeri na Smolensk, in južno od Ptaprtes jf^zera. treh sledečili skupnili poroč№h se opisuje boj Aomkaj vp**ta vi jenih *Ulrinekih moči, v zaključnem četrtem poročila «e shčvi skupni izid epecicij, Qporaci.je na finskem bojišču in boji vojne mornarice se bodo P®^je objavile. ...». i'olcm ko. ie bila 'Dyim#! do pvinnko*:« in Rige s težkimi boji zavzeta in Le-4оп*кп očiščena sovražnika, isc je znaSlu аМаф gcncrailfeldmaršala viteza v. Leeb .pml nalogo' prodreti Stalinovp linijo, ki poteka, vr.dolž, letttnsko-sovјеЦке meje in istočasno potolči' sovjetsko ni*-mado v Estonski. V drznih napadili, se ie posrečilo temi ^d vodštvom generalnega polkovnika Bnsfhf stoječi armadi iii tej v svojem odseku 'bojujoči ле Qklppni četi generalnega polkovnika Hoppnerja, prodreti močno /.grajene iu žilavo hranjene postojanke južno od Pti-ршј јадега. Ostraw, Porcliow In PJesken so podia j)o truikem jn t^edgm boju. S teni so bili dani pnxlpogoji zu mipiid proti severu zn v smeri Leningrada. — ykljub najslabšim cestnini razmeram iti zagrenjeni obrambi ih . največjim' žrtvam čet, se je; роиесИо levemu krilu napre^ sedirj • M', je .v- tt»ni bojnem; mUeku zaje-Ui fS^.doh ti jetnikov, tZAl iMijnih vor.ov: . in • 2.-100 ■ topov. . . . -Zračno bmdovjc p.o«i- poveljstvom ge-., HPrhlHfpa polkovnika Liihra, se je. odli-operacijah ))()sebno odlikovalo. . 'pri tem je sestrelilo 980 letal sov jet-sk^ sile ali pa jih bilo nu ileh unH-cMiii..tno')2. v' Velika/laž . ; Od k veznega vodje W. Schićk-в Z zatonom caristične Rusije ja prišel do državnie oblasti režim, kateri je zagotavljal milijonom ruskih der lavcev in kmetov »osvoboditev iz jarma plemstva in veleposestev,« Nastal je baje »sovjetski- taj dejavnosti«, HvaliU so po Vsem svetu z nwasiiS^-rio propagando in 8 prav judovisko I'a-buli#ičnim življenjem, »pfb^sti: itt lepote* v tem raju. V večleti«. krvoJ-Ipčnosti so si obremenili ves^t г inili-jonskimi žrtvami ravno oni, diantmje-: valci tako slavi jene prostosti, in čini-tel ji državne »lepote« in Častiti jivbsti. Mnogo držav, je bilo presenečenih s to prop^ando; notranji nemiri so se razširili m^ dotične narode, razdvojili so v živinskem sovraštvu ljudi; razdejana, sta bila mii' in sloga. Cilj krvnih rabljev v Kremi ju je Wla ust^ova tfikozvane svetovne diktii-ture delavcev in kmetov po svetovni revoluciji. - . Eaz^tl bi se Wl moral sovjetski pekel n|i vse. kulturne narode, т-г pe-kgl z milijoni od gladu poginjenih žr_ tev; tedaj bi se bili zadovoljili, lahkomiselni blodili krvoločtieži. Razposlali so f»q, vsem tevetu fabra^ie, i^jene etrokdvnjalje ža agi^tqi'je in brganit zatolrje. Vsj^ej in povsod Ro ^aplain- v' .f liizaeije so si ргШгојШ Ш . osvojili alf pa So ustanavljali Uegalne o^aniia-(^зе - in- t©r^ slmpui^ -^ykaW . јбJravno kazialo/ Vselej je pfežal šovjetski imperializem in. vedno ro-vairal in strogo obdržal syoj cilj. . ; so v to &yrht> ogromne;, denarne vsote, ki ^ jih iztiskali iz tlačanov, --.iz Itcriega/. zasužnjenega čfcelavca. .^ah so ovirati, /pri la^tneni. mr^u 'siwznanje rešttichih ražme^ in VI*:.'--"" • -; .-jt 'V", .v. strm 8. — itev. e. karawakkbn-вотб fiohatu, 9. атрмкл 194». sioer so г doslej nepoznanim tenorjem strogo prepovedali izvoz za vse državljane ter hermetlčno zapirali vse meje. Temelj vsej notranji politični vzgoji Sovjetov pa je bila vseskozi lažnji-va trditev Komiterne, da je življenje v Sovjetiji, akoravno ni vselej zadovoljivo, vendar »paradiž« v primeru s življenjskimi razmerami v kapitali-etičnih deželah. Osvoboditev svojega ljudstva od kapitalističnega jarma, se je zato morala izvesti s komitepio, h kateri pripada proletarska dolžnost. Za obiske v velikopoteznem obsegu organiziranih delegacij inozemskih delavcev, so se ustanovile tovarne in naselbine za propagando, ki spominja na veliko zgodovinsko predsliko Potemkinovih vasi. »Obvarovane* in zastražene od komintemih propagator jev, so bile te delavske delegacije pripeljane k pridobitvi« boljševiške revolucije in na to kot fanatično prizadevajoči za ko-munstične ideje, odpuščeni v svojo domovino, Na premeten način razkrita propaganda komiterne je hotela zopet oživeti potom boljševiških univerz in drugih duhovitih osebnosti v marsikaterih krogih slovanskega ljudstva na Vzhodu in na Balkanu davne pobožne želje in ideje panslavizma. Se tako krvavo klanje po vkorakanju boljševiških armad v Vzhodni del Poljske in na Baltik niso mogle zrušiti teh nad. Brez dvoma je dokazano, da je srbski generalni prevrat kateri je na to privedel do zloma bivšo jugoslovansko državo na katerih sanjah je slonela vsa vseslovanska ideja. Marsikatere tiskovne izjave nekega baje učenega profesorja, ki je v tem času poizkusil te ideje, katere se dosedaj še niso v zgodovini obnesle; ustanoviti ponovno.podlago za ustvaritev velike slovanske države. Bolj-^viška Rusija sama nam daje danes za to dokaz, kot dosedaj največja slovanska država, da je sedaj odpovedal njen vojni stroj in ji sedaj na novo grozi pogin ter da je vseslovanska ideja ostala samo fantazija. Nastopile so danes moči reda v ev_ ropekem okviru ob strani nacional-socialistične Nemčije, da končno zavedno osvobodi svet pred to kugo. V drznem zmagoslavnem pohodu so nemške armade prekoračile in uničile boljševiška pristanišča. Globoko v Rusiji ne stoje danes samo nemški vojaki, temveč stojijo ob njihovi strani skoraj vse evropske dežele. Vsi ti vidijo sedaj ta raj, ki je zaslepil kmeta in delavca in imajo pred seboj jasno sliko Potemškine pote-gav^ine. Vidijo strahote in grozote boljševikov, ravno tako, kot lakoto in nepopisno bedo skoraj 25 letne sovjetske kulture. Ko se ti vojaki vrnejo po zmagoslavnih bojih v svojo domovino, potem bodo najbolj navdušeni borci proti zadnjim ostankom, proti poslednji simpatiji za boljševizem in kar je enakega. Ob koncu borbe na vzhodu je zma. ga nemških in njim zavezniških armad, ter popolno uničenje boljševiške vlade in njene ideologije, ki hoče usmrtiti drage narode. Na vzhodu je stopila vojna moč k veliki odločilni borbi — enako sveti križarski vojski. Kakor železni oklep stoji domovina zedinjena z vojno močjo na vzhodu in pripravljena, da pomaga k zm^ kulture in reda nad grozno zmešnjavo. Vsak, ki sabotira zmago in oslablja domačo fronto, po maga moskovskim rabljem in izda domovino. Velika laž o »raju« delavcev je razkrinkana pred vsem svetom. Oni pa, ki so mislili kazati simpatijo za komunizem z »rdečim nageljnom«, se več ne upoštevajo kot nenavami fan-tasti. Naši vojaki prelivajo svojo kri za osvoboditev Evrope; ta žrtev nam je predraga in nam ni mogoče brezbrižno gledati, kako se njih dediščina tepta z nogami. Kuga boljševizma pa bo popolnoma izruvana in zatrta; zato nam je porok samo: Adolf Hitler. (Nadaljevanje s 1. strani) Velika zmaga pri Smolensku v sredini vzhodne fronte so čete general feldnuir^ala v. Bocka zmagovito končale veliko bitko pri Smolensku. Cns in žilavofiti boja ji dajejo v nepreglednih udarcih proti boljševistični vojski zgodovinsko edinstvene poteze. V skoraj štiritedenskih borbah so armade general-feldmaršala v. Kluge, geralnega pol- Velikanske izgube sovjetov S temi, v današnjih posebnih uspehi naše vzhodne fronte, so se ta javi jena skupna števila povečala od 4.423 topov in 6.233 letal na skupno voz, 10.388 topov in 9.082 letal. S tem so doseženi uspehi, ki za veliko presegajo najdrznejša lastna pričakovanja. Njihovo resnično vrednost se da samo tedaj spoznati, če se pomisli na to, da presegajo krvave izgube tega žilavega in zagrizeno bojujočega se sovražnika, število ujetnikov za večkratno. Oddelki vojske, oborožene SS in zračnega brodovja so v boju proti temu do sedaj najhujšemu sovražniku pretrpeli nečlovške napore in se $ tem odlikovali s hrabrostjo in vztrajnostjo. Premišljeno nemško vodstvo, neprekosljiva kakovost orožja, izredna izvežbanost in vojno izkušnje čet, predvsem pa junaštvu nemškega vojaka se je zahvaliti, da se je poročUili objavljenimi številčnimi v vojnem poročilu od 11. julija ob-400,000 ujetnikov, 7.615 bojnih voz, 895.000 ujetnikov, 13.145 bojnili mogla razbiti sijajno opremljena sovjetska vojska. Ne sme se pozabiti na ogromne pohode pehotnih divizij, ki so vštevši boje. napravile deloma čez 1000 km. Vse te operacije in posebno v takih razširjenih krajih se morajo pripisati samo odlični organizaciji poročevalne službe in dobri zvezi z zaledjem, kakor tudi dejstva, da se je posrečilo že danes vzpostaviti železniško omrežje v zasedenih ozemljih skoraj v popolnem obsegu tja do bojišča. V svesti svoje premoči in v gotovosti končne zmage, je nemška vojska pripravljena, sedaj v novem odseku nadaljevati г uničujočim bojem, ki ga je pričela z vrsto velikih zmag. -o#o- Zažigaloa peč za штШе poelanlifwa - Cenfrara morilcev f ? Nezasiiiana odkiitja • Prefsftava pri sovleUklh zastoanlldh V Berlinu In Parizu Berlin, 9. avgnsla. 2e nekaj dni po izbruhu sovražnosti med Nemčijo in sovjetska Rusijo je zvedela nemška vlada o tem, da je sovjetska vlada podvzcla preiskavo nemikega poslaništva v Moskvi ne^.sredno po odhodu zastopnikov nemše diplomacije. Iz tega stališča so izvedle merodajne nemške oblasti preiskavo v bivšem sovjetskem poslaništvu v Parizu in Berlinu. Izid preiskave v bivšem sovjetskem poslaništvu v Parizu ki je bilo nazadnje spremenjeno v konzulat, je še v večje pojasnilo, če se vzame v poštev, da so člani konzulata pravočasno v položaju, da so mogli v popolnem miru vse važne akte in material uničiti in tudi veliko število ostalih reči še pred tem spraviti na varno in s tem za vedno odvzeti vpogled svetovni javnosti. Pregle-vanje je potrdilo prepričevalni vpogled na delovanje špijonaž in sabotaže GPL v tujih deželah in je na novo zatrdilo, da so diplomatski zastopniki sovjetske unije kot eksponenti komiterne, centrala vojnih hnjskačev in revolucionar-nga gibanja v posameznih deželah. Popolnoma izolirano krilo poslanstva, v katerem so se nahajali službeni prostori GPU se lahko zaznamuje kot tehnično najbolj rafSrano opremljene delavnice vlomilcev in morilcev. Posamezni dohodi k tem širnim prostorom so bili zavarovani s težkimi oklopnimi vrati, tako da je odpiranje s tehničnimi in specialnimi napravami trajalo več ur, Ne-propustljivo zidovje, težka oklopna vrata, tajne opazovalne linice, strelne li-rajo, tajn opazovane linice, strelne linice do hodnikov in do posameznih sob in kot središče električni kreniatorij z banjo, v kateri raskosavajo mrliče, to je inventar in poleg tega brezštevilno vlo-milno orodje, vrtalni stroji, aparati za kisik, plinske maske. 20 lisic za vezanje rok in strupene ampule vseh vrst. Poleg obširnega oddajnega materiala se je našlo kompletne sprejemne naprave s priborom in nadomestnimi deli med temi transportni aparati v kovčkih, mor-zejeve tipke, ojačevalne naprave in stotine slušalk za radio, kakor tudi razni sprejemal« i in filmski aparati dokazujejo da je celokupni diplomatski in konzularni aparat Sovjetov v Parizu bil opremljen v svrho poročevalne službe. Nadalje je bil zaplenjen časovni užigač in deli užigača strojnice, avtomatske pistole, 6 pistol s pripadajočim magazinom in nad 3.500 nabojev MG streljiva, kakor tudi kovčeg in druge posode z močno kovnika StraussR in generalnega polkovnika v, VVeicha, kakor tudi oklopni oddelki pod generalnim polkovnikom Gu-(trianom in generalnim polkovnikom Ho Ihom prizadejale sovražniku neverjetno krvave izgube. — Okoli 310.00« ujetnikov je padlo pri tem v naše roke, 3.205 bojnih voz, 3.120 topov in nepregledne množica drugega vojnega materiala je bilo pri tem zaplenjenega ali uničenega. Zračno brodovje generalf eldma ršala Kesselbringa je pri tej zmagi odločilno Potek te bitke v podrobnostih se bo sodelovalo. Sovjetsko zrakoplovstvo je izgubilo v tem bojnem odseku 1.098 letal, objavil v jutrišnjem poročilu vrhovne oborožene sile. eksplozivnimi razKtreljivi. V delavnih prostorih prejšnjega sovjetskega vojaškega atašeja v Parizu so nadalje zaplenili strojnice in pistole, cigaro z razstrelivom, časovne . užigače, ^ vež nabojev mu-niclje In celo dva padftlh z* pedobmn^. Velike kemične ;)eči v mučilnicah GPU centrale so bile močno vzidane in pripravljene za zažiganje, ljudi. Tedaj je sigurno, d« niso samo svoje dni pogreAa. nega voditelja ruskih emigrantov generala Milerja tam nsmrtili in sežgali, ampak da so tudi generala Kutepova in drnge osebnosti belih emigrantov in m-vjetske opozicije v Franciji umorili na isti način in spravili s poti. Preiskava sovjetskega poslaništva v Berlinu je zelo podobna n pridobljenimi vtisi v Pariza . Po svetu o Carigrad. Skupina sovjet^H» diplomatov, ki se trenutno mudi v Turčiji, je členila, da ne bo potovala dalje v Moskvo. Turška vlada je odredile, da morejo sovjetski diplomati, ki ве noče-joj vrniti v bolševiški paradiž, ostati do konca vojne v Turčiji. O Carigrad. Anatolska agencija poroča, da je bilo 11 frcmcoekih ladij, ki so pribežale v Aleksandretto, razorože-nih in interniranih. O Sofija. Bolgarski uradni tisk objavlja nove protižidovske ukrepe. V vsej Bolgariji imajo židjp na razpolago.semo 21 zdravniških mest, 20 advokatskih, 7 zobozdravniških, 4 inženerska. Samo 187 Židov bo smelo imeti trgovine z živili, 37 pa trgovino z konfekcijo in. samo eden tekstilno ovarno. O Vichy. Bivšega notranjega ministra v raznih vladah francoske ljudske fronte, Marxa Dormoya je ubila eksplozivna bomba, katero mu je nekdo nastavil pod posteljo v hotelu »Empereur«. O Sofija, številni ruski emigranti, ki prebivajo v Bolgariji se priglaSajo v prostovoljske skupine za boj proti sovjetom in bolševizmu. O Helsinki. Finska vlada je odpovedala diplomatske zveze z Anglijo, čeprav je angleška vlada še pred kratkim izjavila, da ona za zdaj ne misli pretrgati takih zvez s Finsko O Ankara. Kakor poročajo z pooblaščenega mesta, se bodo napovedana pogajanja za sklenitev nove nemško-turške Kanadski ministrski penzionlst preda Ghurchllu »bakljo zmage«. Pred kratkim je predal kanadski miniatr-Bkl penzlonist Makenzlc, W. Churchillu t Londonu v AhglfJO prepeljano bakljo вта-ge. v takih predujmih na zmago je bil Churchill še vedno velik. Mogoče poeodt on svojo, »bakljo zmage« Stalinu. trgovinske pogodbe pričela v začetku septembra. O New York. Iz Ottawa poročajo, da je bil vojvoda od Kenta v gostih predsednika kanadsko vlade Mackensije Kinga. Vojvoda Kentski bo v Kanadi obiskal letalska vežbaliSča, nato pa bo odpotoval v zapadno Kanado. Grozoviti ПШОГ talcev — 20 estonskih žena le Žrtev Helsinški, 5. avgusta. V mestu Reva! so usmrtili na grozen način talce, 20 najodličnejših žena je bilo umorjenih. V noči je bil na cesti ustreljen višji boljševiški častnik. Ker 36 ni posrečilo najti krivca, so popolnoma slekli 20 najodličnejših žena na glavnem trgu. Zvezali so jih tako, da se niso mogle ganiti in privezali na kole, eno poleg druge dva metra oddaljene. Nato so privezali vsaki pripravljeno ročno granato okoli, vratu tako, da je visela ravno na prsih. Ukazali so mestnemu prebivalstvu, da mora biti navzoče pri usmrtitvi. Švedska ovrže angleSko laž Berlin, 9. av^sta. Švedski tisk protistavlja lažnjivim angleškim poročilom glede^ izgub neutralnega plovstva v vojni, katero je Anglija zakrivila, resničen seznam izgub, Število izgub znaša od izbruha vojne 516 ladij s skupno 2,345.773 BRT. Natančnejše kakor s temi številkami se Angliji ne more povedati resnice o neutralnih žrtvah vojne^ ki jo je hotela sama Anglija. Meseca julija je našlo smrt 260. junija 51 neutralnih mornarjev. Skupno je šlo v smrt od začetka vojne radi Anglije 3.359 neutralnih mornarjev. Sobota, 9. avgusta 1941. K A R A W A N K E N - B O T E Stran 3. — štev. 6. i - ' №3 Novi vzgojitelji prispeli Riga pod varstvom nemških čet Stalin je dal povelje... On sam, cUktfttor obljubljenega sovjetskega paradiža, je pustil požgatl Industrijsko niesto Wlteleek. Kaj ga briga, da sedaj tisoči begajo okrog brez hrane In strehe. 1% naše domovine Centralni matični nrad ▼ Krainbargu. V zasedenih pokrajinah nekdanje kranj-ske dežele se zdaj izdajajo rojstni, poročni in smrtni listi y centralnem matičnem uradu v Krainburgu. Z vprašanji in predlogi, ki zadevajo izdajo navedenih listin, se ne obračajte več/ na žtipnišča ali županstva, ampak na imenovani urad. Vsem vprašanjem priložite znamko za odgovor; V korist hitre-lou poslovanju se morajo navesti vsi potrebni podatki za dokumente, ki jih želite. Krainlwrg. OskrbovaliSćeza tuberkulozne (protituberkulozni dispanzer) v Krainburgu nadaljuje tudi v bodoče, kakor doslej svoje delo in sicer 'O ordinacijske ure določene za vsak ponedeljek in četrtek od 15. ure naprej. Sprejem za pregled se vrši od 14 do 15 Ure. j ,^®tsch. (Prvi poziv poslov o-ProSlo nedeljo je priredila krajna Karntner Volksbunde v službeni Postaji Watsch svoj рууј poziv poslovodij, katerega so se udeležili vsi bo-"oči poslovodje v Polnem številu. Pričel "e je poziv z veselo koračnico, katere so se udeleženci naučili v večernih nemških *e6ajih. V jasnem in nazornem govoru je okrajni vodja P. Ladstatter iz Kamnika označil koračno smer in razdelitev dela. Velika je pripravije-nost sodelo-vanje pri velikanskem delu Ftlhrerja. Končal se je poziv z veselo pesmijo in ® pozdravom na Fiihrerja. Radmannsdorf. Sklep prvega Sol-®kega tečaja. Mestna šolska mladi-"a se je nedavno zbrala z nastavljenim ^((iteljstvom na holmu h sklepu prvega šolskega tečaja. Navzoči so bili med dru-e^i; zastopnik načelnika civilne uprave HauptsturnrfUhrer dr. Glaser z šol-zastopnikom radovljiškega okrožja '&sche, mestni župan Babnik in dfugi Kosti.. Voditelj pouka, meščanski ' ®'j Reichel je pozdravil goste. Nato je hvalil otroke kot redne, čiste in pridne učence. Pokazali so tudi otroci, česar so se že naučili. Navzoči so šolskemu vodstvu in učiteljstvu srčno čestitali k velikemu uspehu, ki bo trdna podlaga nadaljnemu šolanju. - St. Martin v Tnchein-u. 240 odraslih pri nemškem pouku. Ob koncu prvega nemškega tečaja se objavlja, da je obiskovalo 240 odraslih iz občine, ki šteje 700 prebivalcev. Na odhodni svečanosti sta se župan in krajevni vodja Karntner Volksbunda zahvalila učiteljicam za njihovo delo in upajo, da bo njihovo delo obrodilo zažtljene sadove. St. M&rtin v Tucheiu-u. Raz delitev živil N SV. NSV je 1. avgusta prvič pri nas razdelila živila. Ker pa vsi revni iz okraja niso mogli biti obveščeni, kajti mnoge družine stanujejo po dve do tri ure daleč v gorah, in ti ki stanujejo v bližnjih krajih so bili večkrat oi)daro-vani, bodo od sedaj naprej nadzorovale osebe, ki poznajo kraj in ljudi ter stale tako ob strani brhkim sestra NSV. Wocheiner Feistritz. (Bohinjska Bistrica). Motorna nezgoda. Radi nepazljivosti se je vozač v Stiegena prevrnil v cestni jarek, on in njegov to vari* sta se težko poškodovala. Motor je bil popolnoma razbit. Veldes (Bled) 9. avgusta. Prvi otroški vrtec v Južni Koroški. V četrtek je otvoril zvezni vodja Koroške zveze, Wilhelm Schick na Bledu т prisotnosti načelnika civilne uprave Kutshere, prvi otroški vrtec. (V prihodnji izxlaji obmo o tem obširneje poročali). Prcdassel (Predoslje). Klicu Koroike ljudske zweze se je naše prebivalstvo pol-noStevilno odzvalo. Z delom okrajnega vodje Samonlgga, je izvršena podrobna organizacija, Vaa glavna mesta v organizaciji so zasedli najsposobnejši ljudje, ki bodo v stanu izpolniti odrejene jim nalog^. Koroška ljudska zveza je oaredje stvarnega dela za kulturni In socialni dvig naroda. Naša mladina z navdušenjem hodi v Solo, Preko 44.000 Obiske valcev spriBieiii v Veldea, 8. avgusta. 400 vzgojiteljev in vzgojiteljic, iti so pred 3 tedni dospeli na Južno Koroško in so prostovoljno žrtvovali svoj dopust, so se pretekli teden zopet poslovili in so se u-maknlU drugemu turnusu vzgojiteljev.. V Aslingu se je izvršila izmenjava preteklo soboto med drugo skupino vzgojiteljev, ki je bila določena za nemški pouk na Južnem Koroškem. Na peronu, na katerem se je zbrala veUka množica ljudi, ki so se prišli poslovit od odhajajočih vzgojiteljev, je vladalo veselo razpoloženje. Te je nagovoril pred kolodvorom župan iz Asslinga, Anton Luckmann, s prisrčnimi besedami, kateremu je prav tako. prisrčno odgovoril pokrajinski upravitelj Dlaska. Pil pozdravu v svečano okrašenem domu K&rntner Volkdbunda so prisostvovali načelnik civilne uprave, namestnik pokrajinskega vodje Kutschera, voditelj Kilrnmer Volksbunda Schick, kakor tudi zastopniki stranke, oblasti in šolstva. Pokrajinski upravitelj Dlaska je podal v svojem govoru kratek pregled o dosedanjem delu. 22.184 otrok je obiskovalo dopoldan- nemškega teCaja • Sve © © A-:.,:': /TRK . Л(7Г^- : f v\ '^■ ■/■■ *ГТ^'': ' '•- , .;. .., <• /•♦.v ttSmm Nov dokaz sovjetskih napadalnih namenov. V torbici nekega sovjetskega majorja se. je našla ta risba. Pri zaslišanju je častnik izjavil, da se je moral že pred mnogimi tedni udeležiti te&ja y katerem ao se poučevala gornja znamenja. Brezobzirni nastop proti komunistom na Južnem Koroškem Ornem smrtnih kazni Izvršenih v e 1 d e t, 9. avgusta. Nepončljivi ko dneh s sabotažnimi dejanji motiti obnov Kranjske. Nemške oblasti so takoj ener IJe teh dejanj. Izredno sodišče, ki je bilo postavljeno za obsodbe komunističnih nasilnih hudodelstev na zasedenem ozemlju, je dne 1. avgusta 1941 radi prepovedane posesti orožja in radi udeležit ve komunističnih sabotažnih dejanj obsodilo na smrt Ignacija Hrena, strojarja iz Steina, starega 32 let, Leopolda Dremeljo, brivskega pomočnika iz Steina, starega 20 let, Mirka Exlerja, trgovkega pomočnika, iz Steinbiichla, starega 20 let in Alojzija Olnviča, lončarskega pomočnika iz Mannnsburga starega 27 lei Sodba se je takoj izvršila. Policija je prijela oboroženo komunistično drhal, ki se je klatila, po gozdovih c^craja Krainhurgo. Brotivila se je položiti orožje. Upor je bii takoj strt in drhal uničena. Pri tem ^e bila 8 npomikov ubitih. Тдко bo T bodeče kaznovan vsak upor. Enako se kaznuje oni, ki daje upornikom pottaho, tor#T poMbno tudi oni, ki munistični elementi so skušali у zadnjih o na zasedenem ozemlja Koroške in glčno poprijele in odstrojiile povzročite- jim da stanovanje, živež in obleko, ki jim posreduje poročila ali ki so mu znani ukrepi in nameni upornikov, ne da bi jih naznanil policijskim oblastem. Od načelnika, civilno uprave za zasedeno ozemlje Koroške; in Kranjske postavljeno izredno sodišče je dne 6. avgn-sta 1942 20 letnega slikarja napisov Milana Ko-lariča iz Perau, 28 letnega strojnega ključavničarja Stanka Kališnika iz Perau. 20 letnega strojnega ključavničarja, Kaaimirja Cerneta iz Steinbiiche-Ia in 32 letnega zidarja Ivana Finžgarja. iz Jauerburga radi na udeležitve komunističnih zborovanjih, na katerih so se pripravljala in sklepala dejanja terorja, radi dejanj pri premišljeni poškodbi javnih uredb in naprav in radi deliktov zoper varnost življenja in lastnine, kakor tudi radi tega, ker so kljub prepovedi nosili orožje, obsodilo na smrt. ^ Sodb se je takoj izvršila. j stran 4. — štev. 6. KABAWANKEN-BOTE Sobota, 9. avgusta 1949. Dr. F. J. Lnkas: Ausschneldenl AufhebenI — Izrežitel Shranitel т£јб^1шш in. ршМЈшш ^шиеЈг mtth/Htlsjeli иш1 pjmMheh s. LEKCIJA 1. Die Bank ist aus Holz. Die Tiire ist aus Holz. Das Kleid ist aus 8toff, aus Liemen oder aus Seide. Der Rock ist aus Stoff. Das Taachentuch ist aus Leinen Oder aus Seide. Die Nadel xet aus Eisen oder aus Stahl. Die Bluse ist aus Seide Oder aus JLeinen. Die Uhr ist aus; Nickel, Siiber, Gold. Das Messer ist aus Eisen. Das Buch iwt aus Papier. Die Kiste ist aus Holz. Die Scnachtel ist aus Karton. Die Mauer ist aus Stein. Das Fenster ist aua Glas. Der Ring ist aus Silber oder aus Gold. 2. Der Tisch, die Bank, die Tiire, der Kasten und die Kiste sind aus Holz. Das Messer ist aus Eisen. Der Ring und die Uhr sind aus Gold. Die Bluse ist aus Seide. Dae Buch ist aus Papier. Die Schachtel ist aus Karton. DflB Taschentuch ist aus Leinen. Die Mauer ist aiis Stein. Das Fenster ist aus Glas. Der Ring (die Uhr) ist aus Silber. Die Uhr ist aus Nickel. Der Anzug, die Hose und der Rock sind aus Stoff. 3. Ta urad je že zaprt. Marsikateri avto je zelo drag. Kmet je vedno marljiv. Te steklenica je polna vina. Kakšno vreme je danes? Danes je lepo vreme. Kakšna je ta voda? Ta voda je zelo mrzla. Katera voda je topla? Ta ali ona? Ona voda tam je topla, ta je samo mlačna. Poštni wad je že zaprt. Svojilni zaimek v ednini Mannlich mein — moj dein — tvoj sein — njegov (moški posestnik) ihr — njen (ženski posestnik) Ihr — Vaš (direktni govor) unser — naš euer — vaš ihr — njihov (več posestnikov) Weiblich meine — moja delne — tvoja seine — njegova (m. posestnik) ihre — njena (ž. posestnik) Ihre — Vaše (direktni govor) unsere — naša eure — vaša ihre — njihova (več posestnikov) Ravnotako: kein (m&nnl. und sachl.), keine (weib.) was fiir ein? (ustreza: welcher, welches?) was flir eine? (ustreza: welche ?) Torej : F.in Bauer, kein Backer, mein Vater, dein Tisch, sein Arzt, ihr Hut, Ihr Mann, unser See, euer Lehrer, ihr Grofivater, was fiir ein Rechtsan-walt? E^ine Mutter, keine Badeanstalt, meine Fran, delne Bluse, seineHose, ihre Nadel, Ihre Zeitung, unsere Kinder-gartnerin, eure Flasche, ihre Badeanstalt, waf flir eine Kellnerin? Ein Amt, kein Auto, mein Buch, dein Kind, sein Haus, ihr Kleid, unser Dorf, euer Gemeindeamt, ihr Fenster, was fUr ein Jahr? Lesetibung 1st das meine Zigarette ? Je, das ist Ihre Zigarette. 1st das eine Feder? Nein, das ist keine Feder, das ist ein Bleistift. 1st das Euer Haus? Ja, das ist unser Haus. 1st das Euer Tisch? Nein, das ist nicht unser Tisch, das ist ihr Tisch. 1st das ihr Zimmer? Je, das ist ihr Zimmer. Unser Haus ist grofi, euer Haus ist klein. Mein Tisch ist nmd, sein Tisch ist eckig. Mein Heft 1st blau, sein Heft ist griln wie eine Wiese, ihr Heft ist braun und Ihr Heft ist rot. Ist Ihr Bleistift spitz? Nein, er ist leider stumpf. Schade! Wo ist unser Tisch? Hier links ist Euer Tisch. Wo ist sein Stuhl? Dort rechte ist sein Stuhl. Wer ist unser FUhrer? Adolf Hitler ist unser Fiihrer. Meine Uhr ist aus Gold, woraus ist Delne Uhr? Meine Uhr ist auch aus Gold. 1st das Ihr Hut? Ja, das ist mein Hut. Woraus let dieser Hut? Dieser Hut ist jnue Stroh. 1st Ihre В1ше aus Seide? Nein, sie ist aus Leinen. Unser Zimmer ist sehr groB aber Euer Zimmer ist leider klein. Mein Fenster ist Tag und Nacht off en. Unser Fenster ist auch Sommer nud Winter off en. Sein Anzug ist zwar alt aber er ist wie neu. Woraus ist Ihr Taschentuch? Aus Leinen. Seine Krawatte ist sehr teuer, sie ist aus Seide. Mein Bleistift ist sehr wertvoll, er ist aus Gold. Woraus ist Ihr Bleistift? Mein Bleistift ist aus Holz. 1st das der Stoff fUr Ihr Kleid? Nein, das ist nur der Stoff fiir meine Bluse. Wo ist meine Zigarettenschachtel ? Hier ist sie. Tvorba množine. Pri določnem spolniku »der, die, das« najdemo v množini enotno obliko »die«. Ravno tako: Einzahl: welcher, -e, -es jeder, -e, -es dieser, -e, -es jener, -e, -es mancher, -e, -es keiner, -e, -es Mehrzahl: welche alle diese jene manche keine Ravno tako: Ravno tako se glasi množina svo-jilnega zaimka: meine, deine, seine, ihre, Ihre, unsere, eure, ihre. Splošna pravila o tvorbi množine. Besede moškega spola: Besede moškega spola, ki se končujejo na -el, -en, -er, ostanejo v množini neizpremenjene: der Spiegel — die Spiegel aer Keiliier — die Kellner der lirunnen — die Brunnen Dostikrat se spreminja v množini glas Ca v a; u v li; o v o). der Garten — die Gaiten der Vogel — die Vogel der Bruder — die Bruder Beispiele: Wie sind diese Besen? Diese Besen sind kurz. Die Brunnen s.nd meist tief. In Afrika sind die Brunnen selten und daher sehr wertvoll. Manche Kellner sind flink und hoilich, aber iiiclit alle. Manche sind aucii uniioflich und langsam. Die Fischer sind geduldig. Diese Stiefel smd schwarz, sie sind aus Leder. Nicht alle Spiegel sind aus Glas, manche sind aus Metali. Diese Schlussel sind aus Eisen. Jene Schlussel aus Aluminium sind seiir leicht. Unsere Garten sind schon und grofi. Meine Briider sind alle erwaclisen. Sind Ihre Briider auch schon erwaclisen? Nein, meine Briider sind noch klein. Wo sind Ihre Briider? Meine Briider sind in Wien. Diese Mantel sind aus Gummi. Ilire Mantel sind modem und schon. Diese Apfel sind rot, jene Apfel sind noch griin. Fast alle Apfel sind gut und rund. Binige Zahlen. 1 eins 7 sieben 2 zwei 8 acht 3 drei 9 neun, 4 vier 10 zehn 5 fiinf 11 elf 6 sechs 12 zwolf Naloge : 1. Was ist das Gegentell von: rund, lang, hoch, spitz, scharf, kalt, inte-ressant, uninteressant, warm, grofi, gut, rein, breit, hoflich, schlecht, klein, schmal, schmutzig, stumpf, nieder, kurz, eckig, alt, schwarz, jung, weifi? 2. Was ist: rund, hoch, spitz, scharf, interessant, rein, breit, eckig, alt, jung, weifi. 3. Postavi sledeče stavke v množino: Dieser Besen ist schlecht. Dieser Koffer ist aus Leder. Unser Brunnen ist tief. Hier ist kein Spiegel. Wo ist der Lehrer? Mein, Mantel ist neu. Dieser Apfel ist noch nicht reif. 1st Dein Bruder schon erwachsen?. Ihr Stiefel ist schmutzig. Dieser Vogel ist sehr selten. Welcher Kbffer ist aus Karton, dieser oder jener? Hier ist mein Bruder. Ist das Ihr Grofivater? Kako je nekaj nemških vojakov razbilo napad sovjetskih tankov, opisuje vojni poročevalec Armin Eich-holz: Bilo je pozno zvečer, ko je bilo mesto J... po hudi krajevni bitki zavzeto od oklopne divizije sestoječe iz tankov in motociklistov. Podčastnik Baumeister je dobil povelje obvarovati cesto na vzhodni strani mesta, približno 100 metrov s svojimi oklop-mi oddelki in strojnicami. Sam na sprednji straži se je zaril s svojim topom, da ga ni bUo mogoče videti in je postavil zanesljivega čuvaja, ki je opazoval. Noč je bUa mirna. 2e se je mislilo, da so se boljševiki nmnknili po predaji mesta, ko se je zaslišalo proti jutru polagoma približa joče lahko škripanje oklopnih verig, ki je hipoma vsakega lovca oklopnic opozorilo na bližnji alarm. Že so se pojavili iz gozda prvi, drugi, tretji. Iz tisočmeterske oddaljenosti so takoj otvorili ogenj na skrajni rob. Podčastnik ob topu se še ni dal motiti. Svoje postojanke ne izda. Pustil je, da se približajo prvi trije tanki na 500 metrov, potem jih je šele vzel na muho. Takoj na to so nenadoma pričeli boljševik nadaljevati svojo pot v cik-caku. Posrečilo se jim je, da so se vedno bolj bližali k krajnemu roku, dokler se niso pribli-okoU 30 m topu. Podčastnik, ki je bU ob enem za-povednik topa in pri merilu topa, ni izgubil živcev. Hladnokrvno nameri na prvi tank. Strel — tank je obležal. Boljševiki so se splazili ven in telebmli v klasno polje. Granata jih je je pobila. Med tem je. drugi pridirjal mimo, se ustavil približno 20 metrov izza njega. Prav taio je poizkusil tretji, da prodre mimo njega v mesto. V nekaj trenutkih je podčastnik z dvema vojakoma naravnal top in streljal. Drugi tank je gorel. Iz njega se priplazi težko ranjen vozač, ki se je upira je na eno roko skušal splaziti naprej. Iz drugega je hipno skočila postava, ki se je takoj izgubila v klasnem polju. Drugi val boljševiškega napada je sledil. To ^t se je pojavilo 8 tankov, obstali so, ko so zagledali goreče tanke, nekateri so takoj stre-IjaU na položaj, na katerega je ravno v tem trenutku prišel donašalec strdiva. Podčastnik zopet pusti tanke, da drvijo mimo, dokler ni ugoden čas za streljanje. To pot niso boljševiki uporabljali cik-cak poti. Eden za drugim so šh v ogenj, dokler niso zadnji trije odbmeli in zbežali nazaj v gozd. Že 8 tankov je ležalo sedaj na poti. Toda kljub temu so skušali boljševiki še enkrat s preostankom svojih tankov, še enlo-at so se drznih zadnji štirje približati na 500 m, ko sta od teh dva gorela, sta se ostala •«dva končno umaknila. Podčastnik si otre znoj s čela. 10 sovražnik tankov leži okrog njega, deloma goreči, deloma na kupu. Evropa pod kontrolo Moskve? London, Washington In Moskva „razdelijo" Evropo Rim, 9. avgusta. Ves evropski tisk, ki ni zasužnjen koristim demokratičnih držav povdarja članek londonskega »Timesa« pod. naslovom »Mir in sila«. »Times« je enkrat snel običajno krinko in objavil naslednje tri načrte za bodoči mir: 1. Bodoči mir bo mogel temeljiti samo na sili, seveda na oboroženi sili. 2. Ta oborožena sila za stražo nad novo ureditvijo sveta po angleški in ameriški mirovni zamisli bosta Ang-Uja in Združene države. 3. V Evropi bodo morale Združene države in Anglija imeti na razpolago prevladujočo kontinentalno silo, ki bo lahko v njihovem imenu opravljala poUcijsko službo. Ta sila ne more biti ne Francija, ne kaka osna država, ampak le Rusija. Z drugimi besedami se pravi, da si London, Washington in Moskva razdelijo evropski svet na tri kose. Evropski del bo večinoma pripadel Rusiji, ki bo v stanju obvWati ga spričo svoje velike oborožene sile. Anglija in Amerika seveda računata tudi na uničujoči učinek bolše-vizma. Evropski narodi poznajo usodo, katero sta jim določila Roo-sevdt in Churchill. Tiste države, ki. iz lenobe ali iz straukarstva ali iz vojaškega strahu, ali iz bolševiške bojazni ne čutijo dolžnosti sedanjega časa, ne izdajajo samo Evrope, temveč sebe same. Evropa ni več vprašanje časti in razumnosti, temveč zakonite obrambe. Evropa ima roparje sedaj pred vratmi in pred hišnimi okni, katere bo treba prepoditi. Stalin hote tešili iistine NitroCilo IjDdskemn komisarin Fotemkina Rim, 9. avgusta. Rimski »Piccolo* javlja, da je naročil Stalin namestniku, ljudskemu komisarju Potem« kinu, naj prenese tajne listine ljudskih zunanjih komisarjev v vamoet. Potemkin je dal prenesti arhiv na skriven kraj vzhodno od Urala. Worter. Afrika (s) — Afrika Apfel (m) — jabolko Besen (m) — metla braun — mjav, -a, -o Bruder (m) — brat Brunnen. (m) — vodnjak daher — odtod erwachsen — odrastel fast — skoraj Feder (w) — pero Fischer (m) — ribič flink — hiter, brz Fiihrer (m) — vodja fiir — za Garten (m) — vrt geduldig — potrpežljiv griin — zelen Gummi (m) — gumi hoflich — vljuden, -a, -o Hut (m) — klobuk Karton (m) — lepenka, karton kein — noben Kofer (m) — kovčeg Krawatte (w) — samoveznica langsam — počasi Leder (s) — usnje leicht — lahko Leseiibung (w) — čitalna/Vaja Mantel (m) lažč meist — vtv a Metali (s) — ina modem — moderno Nacht (w) — noč nur — samo reif — zrel, -a, -o rot — rdeč, -a, -e schade! — žal! selten — redek, -a, -o schlecht — slab, -a, -o schmal — ozek, -a, -o schon — lep, -a, -o schwarz — čm, -a, -o Sommer (m) — poletje Spiegel (m) — zrcalo spitz — oster, -a, -o Stiefel (m) — škorenj Stroh (s) — slama tief — globok, -a, -o und — in unhoflich — nevljuden, -a, -o uninteressant — nezanimivo Vogel (mm) — ptič was fiir ein — kakšen wertvoll — dragocen, -a, -o Winter (m) — zima Zigarette (w) — cigarat« Zimmer (s) — soba zwar — Bicer Sobota. 9. avgnsta 1941. KARAWANKEN-BOTE stran 5. — Stev. & ВЕквннтидснина Bebifft: Erfassung der Hochschiiler. Stotliche Hochschiiler und Hoch-schiilerirmen, die in den besetzten Ge-l>ieten Karntens und Krains ihren onientlichen Wohnsitz haben, haben sich, wenn sie an einer deutschen Hochachule weiterstudieren wollen, schriftlich beim Chef der Zi-■^vemaltung, Abtelilung Schulwe-sen, in Veldes, zu melden. iMe Meldung hat Name und Anschrift des Horers, bisher besuehte Hochachule Semesteranzahl, und die fiir ein Weiterstudium in Be-^cht kommende Hochschule zu be-inhalten. EJin kurzer Lebenslauf mit einer Darstellung des bisherigen Studium-tortganges ist beizuschliessen. Dr. Franz Koschier e. h. OBVESTILO Zadeva visokoSolcev. Vsi visokošolci in visokošolke, ki imajo stalno bivališče na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske, se mo-»•ajo, ako hočejo nadaljevati študije na nemški visoki šoli, takoj pismeno ^jjaviti pri načelniku civilne uprave, ®welek za prosveto na Veldes. Pojava naj vsebuje: ^ priimek slušatelja, Obisk dosedanje visoke šole, število semestrov in kateri visoki šoli pride v poštev Oadaljni študij. Priložiti je kratek življenjepis in poročilo dosedanjega poteka študija. Dr. Franz Koschier l.b r. ^osopfs „Karawanken-Bote" se noroči samo pri raznašaicih časopisa JUpenvereln" prevzel slovenske planinske koče Deutscher AJpenverein je prevz^ vse planinske koče in domove na zasedenem območju v svojo upravo. V Julijskih Alpah, v Karavankah, v Savinjskih planinah in na Pohorju bo začel Alpenverein spet delovati. »Tagespost« pravi da bo Pohorje zlasti pridobilo na veljavi kot izleti-šče spo^ještajerskih mest Maribora, Celja in Ptuja. Obseg prevzete posesti je naslednji; V Julijskih Alpah koča na Mojstrovki (1523 m), Staničeva koča (2332 m), Aleksandrov dom (2408 m), koča pri Sedmerih jezerih (1686 m), Malnarjeva koča (1343 m), koča v Tamarju (1108 m), koča v Krnici (1218 m), Aljažev dom (1010 m), koča n^ Kredarici (2515 m), Vodnikova koča (1805 m), koča na Bogatinu (1548 m), Skalaški dom na Voglu (1548 m) in Orožnova koča (1349 m). — V Karavankah: Koča na Golici (1582 m), Valvazorjev dom (1180 m). Dom na Uršlji gori (1696 m), Kadilnikova koča (1836 m), koča na Črnem vrhu, na Rožci, na Storžiču, na Zelenici, Roblekova koča na za-padnem robu Begunjščice, Prešernova koča na Stolu (2492 m). Dom na Kofcah (1500 m) Uletova koča na Peci (1654 m) in še nekatere manjše koče. V Savinjskih planinah so prevzete naslednje koče: Cojzova (1391 m) južno od Grintovca, Češka koča (1543 m) pod Grintavcem, Dom na Kamniškem sedlu (1884) m in Frischhaufov dom na Okrešlju. Slovenska kmečka delavska sloga v Zagrebu Zagreb, 9. avgusta. Od ustanovitve neodvisne hrvatske države deluje v Zagrebu »Slovenska kmečka dravska zveza«. Njen predsednik Pavle Horvat je že prej imel tesne zveze z vodilnimi političarji v Zagrebu. V prevratnih dneh je Horvat hitro našel stike z odločujočimi ustaškimi krogi. Takoj ob ustanovitvi hrvatske države jei pozval vse Slovence naj se BITENZ JOHANN Schlosserei, Fahrrad-und Nahmaschinen-Handlung Krainburg BITENC JOHANN ključavničarstvo, trgovina s i^olesi in šivalnimi stroji Krainburg Hausfrauen, Landwirte, Meister — besorget eure EINKAUFE bel NA KRAINBURG G. M. B. H. Eisenwaren, Glaswaren, Porzellan, Fdrben, Lxicke — Baumaterialien GROSSHANDEL KLEINHANDEL Heinrich Podjawerschek heri^enmode ORIGINAL „HINKO" -HOTE I KRAINBDRQ (bel der Eirche) (vTWf ^HtUiowtiz GALANTERIE MODE KRAINBURG prilag(^ijo novem stanju. S svojim odločnim nastopom je preprečil marsikatero negotovo usodo Slovencev v hrvatski državi. V sporazumu z ustaškimi krogi je izvršil popis Slovencev v novi državi ter jih je hkrati vpisal v »Slovensko kmečko delavsko slogo«, ki naj bi postala splošna narodna zastopnica naših ljudi v hrvatski 'državi. »Sloga« je prav pridno na delu in skuša v okviru danih možnosti preskrbeti zaslužka brezposelnim Slovencem, ki bivajo na Hrvatskem. Prav tako je ta »Sloga« oskrbovala neštete slovenske vojake, ki so se po polomu vračali iz Zagreba v svoje domače kraje. Posebno važen problem bodo tisoči slovenskih priseljencev, ki jih kmalu pričakujejo zlasti v nekdanji Vrbaski banovini. Hrvatska državna vlada se bo trudila, da nudi tem priseljencem nove življenjske možnosti, ki jih bodo oni priznani slovenski pridnosti in žilavosti docela izrabili v splošno korist. Pisarna »Slovenske kmečke delavske sloge« se nahaja na Starčeviće-vem trgu št. 4., nasproti glavnega kolodvora v Zagrebu. Smrtna kazen za atentatorje na nstaSke akademike v Zagrebn Zagreb, 8. avgusta. V zvezi z a-tentatom na ustaške akademike v Zagrebu, je bilo 5. avgusta objavljeno naslednje uradno poročilo: »Včeraj je neka skupina iz zasede napadla skupino ustaških visokošolcev. Napadalci so vrgli štiri bombe, od katerih so bili štirje ustaški visokošolci ranjeni, štirje napadalci so bili prijeti na licu mesta ter po naglem sodišču takoj ustreljeni. — Zaradi tega napada je bilo aretiranih 98 Zidov in komunistov, ki so biU kot duševni povzročitelji tega napada postavljeni pred naglo sodišče ter obsojeni na smrt. Vseh 98 obsojencev je bilo takoj tudi ustreljenih. Iz Hrvatske v promet so prišU novi hrvatski bankovci. Dosedaj so pripeljali na Hrvatsko iz tiskarne v Lipskem za 650,000.000 kun v bankovcih. Do konca meseca jih bodo pripeljali še nadaljnjih 600,000.000. Zamenjali jih bodo za dinarje, kolikor jih je še v prometu na Hrvatskem. Na Hrvatskem so odkriU mnogo petrolejskih vrelcev in Hrvatska bo lahko postala izvozna država za petrolej. Razna podjetja so sedaj na delu pri vrtanju. Tujsko-prometna pogajanja med Nemčijo in Hrvatsko v Zagrebu ao bila te dni uspešno zakjučena. Pogodba bo podpisana na prihodnjem sestanku obeh odborov!. Pogodba določa v glavnem ( koliko smejo jemati potniki s seboj denarja, ko potujejo iz ene države v drugo. Za-. enkrat smejo vzeti iz Nemčije na Hrvatsko potniki s seboj do RM 400 iz Hrvatske v Nemčijo pa 500 RM. ANDREAS JEGLITSCH Gemischf-warenhandlung I LEES BEI VFLDES liiiiiiiiiiiimiiHiiiiniiinniiiiiiiiiiiiiiniini Naš list je KarawaolieD-Bole llliilllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIUIIIIII Manufaktur-warenhandtunq ^lekezndUsiek Krainburg Franz Crobath MANUFAKTURWARENHANDLUNG KRAINBURG Pawitschitsch Kondltorel Butschar Dampfb&ckefe# KRAINBURG Spezerei und Koloniale GROSSYERTEILUHG TERTSCHON ALBIN. KRAINBURG - SlUa" Schuhe Hcmdarbeil in Sport-, Berg-u. Sirassen-schuhen. Stiefelerzeugungl BITENZ JOSEF Scbuhmacherei KRAINBURG Stmn e. •— etev. 6 KAR A.W A N K E N - B O T E ANDREJ JEGLITSCH ft. Ш авђ. H. (fioethepiatz) Fuhrung von laufenden Konieit. Enigegennahme УОД Elnlagen auf Sparbuch. Dar le h en aller Art. imtstnirdeB vdn 8 —12 Olir. Uradne ore za stranke od 8. — 12. nre Vodimo tekoče račune. Sprejemamo hranilne vloge na hranilne knjižice. Dajemo posojila. MODNA IN GALANTERIJSKA TRGOVINA i. .V - A. AdamUsch Krainhurg 0л(аи1ег1^а. - mćdno blcujo- SAVNIK KRAIHBURG Manufaktuira KRAIHBURG Adolf Zavrtanik . ?V ^ .. Lee» Velđe9 Baumwoltspiiinerei und Weberei Noumarkfl E4« Glansiitan^^ & Aiid- G^ssiier Spinnerei, Weberei, Gfamfdrbdrei und ^ , ВЊкке^ $tUćkbleičhe unči Лр|> retu r /& M, Scktiiiil^r^tkilz Н11111111Ш11Пт1ШПП1НУ1П1Ш1и111У11Ш.11111НШ11111П11111111Ш11Ш11111111111111111111НУ111ии11Ши1Ш11111Ш111111111111111111 Lees bei Yeides miiiiiiMiuiimiiiimimminininiiiiiiiii Mtiun pjfuutkti:^ ./■J-'X'-f : ' -r- j * •• •' • s * Л.' ■ M- . ■ S*egelmpi"ken — EmoilschiWer . lietefl Vosch ufid sauber^ ;;; . tHEOBĐR R^BltSCIl, Ш 'h\'v rgovina z itteš. blagom LEES . BEI VELDES errenhUfe JOHAj^JANZ Moški klobuki JOHANN JANZ Sprejemajo 8* klobuki v^pravifo. K H Al N BUR O IZDELOVANJE HARiViONlK «Ios. JPleles •T. VEIT #. Say (Poitno laeie) Obersčhule, prej državna realna gimnazija . ' ■ v Krairiburgu , .; Vsi dijaW ih klijakinje ргејбпјб državne realno gimnazije v KrslnburgU' naj se javijo ob spodaj; navedenem čcsii v poslopju dekliške ljudske Sole. Prijava se izvrši po raziedih, ki jih je,dpti6ni obiskoval v preteklem Šolskem letu 1940,41. S spboj naj prinese zadnje gol sko Spričevalo. , dne 12. avguafa 1941: 0^14 po uri razred i.a, I.b, I.e. ■■ v,, , ob 15.80 uri razred H a, II.b,H.V, ob 17.00 url razred III.a, "ln.b, SM«)a, dne 13. avgusta 1941: ' . ^ ob 14.00 uri razred IV.a,. iV.b,' JV^c,"" ob 15.80 uri razred V.a, V.b, Vl.r—• ■ ob 1^.00 uri i^azrod VII./ Vlll, . V Ulcde ,&prejijma v jirvi razred te „Oboiv ' ecimje" v Krainburgu bo pozneje objavljeno. Voditelj „Oberschuie" У Krainburgu jeideniir' ■ . yalinih-'.ftjaitotfev J , Sploinq y/ticawic3?-: ■■ 3^a dela iii poptav'iiai, Delo solidrlQ, cene žrfierne . • RaehT^ifid^'yonSiahTr, . meine Sabloe'eexathbU ien uijiJ Sepaiafoppn ■■ 5o 11 d'e iMusN h ruд д I G N AT z M A J N I K Allgetncint BaijschlpKcret' K RAIN B UR G Ф је(ке 4шееАе fiaas €ik^ldj4d0 Hitiers Be «9ung in alien Pre (Hag en vorratig BUČ H- UND HANDLUNG It.(S.(jamerlag and hruckemdQrnttn KRAtNBURG ' ' : Auf Wyoseh .■; e masse ' AMO^iS'StoER Б11|Ш!ВЗЖЕ v -. .. j.. - :;K R A I N B U R G .scHtag^^ ,, Y.' hlelfyiegmiignisse in Rassland erkbm Sie mit ansem Xarten ' K6rte: Die proM jm Qsten , v; ЛМ • Karte VoriVRuššla'n'd, ^'80'. -^''#90 ;Ka%..vp;n'Еи : ^ • najch: ... i,'.. BUCH, UNp PA ЗСпгпШ - v ;; ;. KRAINBURG : Sobota, 9. avšasta 1ЈВ148. |м«|ј ogrittail OpQzorHol Gospa, ki je 9. 8. ha sejiu« v Krainburgu kupila o*, pate in ni imela drobiža za lOO ДМ, kakor tudi prodajalec ne, 80 prosi, da vrne denar, ki ga je pri menjanju dobila preveč, na Upravo „Karawanlcen - BotCj, Sejalni stroji — mlatllnice . koBilnice — kultivatorji |n V" * vel drugi kmetijski stroji se i", i ^Jbljo pri zastopstvu tovarn« *r „JE2EK" pri RUPAR JERNEJ kljueavnieargtvo LAAK I Vertangt Cn alien 6ašfhausQm und' l^rafiken Inserirajfe v našem lisfu I Gebe.Wasserschaffela in LbhnarbeitI Reifeisen wird beigesteWL Dam lesene šKafe v deJol ■ , Železo ŽQ_ . . ' obroče, d o sta v I jant.. '/ A n f r n a e •• . •. F*© П u d b' e : Sut2.Qr> - Marburp д.Огди, KasserngastdT, T ■?Г 4; ) % Manufakturna trgovina Manufakturna trgovina Peter Arnšek Krainburg: mia .LEPEBHANDLUNG ;k R AiKi-B a'RG ■ Л , 1. 4iolz- ' ftosariaaru. ■Kbrbwaren- •' ; han'dtuno; sche^en 30HANN HIŠCHITZ KRAIHBURG Bucbsei) mocher D AM EN- OH b HERREN- iSOERTASdHtN .KRAIHBURG C ' ф.