Bojan Borstner Vzročnost - očrt realistične teorije V pričujočem prispevku poskušamo opredeliti osnovne poteze realistič- ne teorije vzročnosti. Zato m o r a m o na začetku predstaviti osnovne ontološ- ke p o d m e n e , na katerih temelji naš pristop. I. Ontologija 1. Metafizične k o m p o n e n t e MRI: Obstoj (eksistenca) stvarnosti je logično in konceptualno neod- visen od epistemskih (spoznavnih) pogojev-stvarnost obstaja neodvisno od spoznav£yočega. MR2: Stvarnost j e spozna(t)vna do neke mere, v nekaterih pogledih (ceteris par ibus) . Spoznavajoči in tisto, kar se spoznava, sta povezana vzroč- no. Skladno s tema teza lahko govorimo o dveh dimenzijah, k i j ih v analizi stvarnosti m o r a m o upoštevati. Prvaje eksistenčna dimenzija , ki zaveže rea- liste, da spre jemajo obstoj takšnih bitnosti kot so kamni, drevesa, mačke (zdravorazumske bitnosti) in elektronov, protonov, mezonov, kvarkov, ge- nov,... (znanstvene bitnosti). Druga j e dimenzija neodvisnosti, ki poudar ja p o m e m b n o s t dejstva, da bitnosti obstajajo neodvisno od tistega, k i j ih (lah- ko) spoznava. Če pog ledamo zagovornika idealistične pozicije, potem vidi- mo, da idealist ne zanika obstoja teh bitnosti (zdravorazumskih in znanstve- n ih) , ampak zanika nj ihovo neodvisnost - samostojnost. Idealist tako trdi npr . , d a j e obstoj zdravorazumskih bitnosti določen z neko menta lno - du- ševno aktivnostjo - d a j e odvisen od sposobnosti naših duhovnih zmožno- sti. Zato, da si realist, še ni po t rebno sprejemati prepričanja, da določene bitnosti obstajajo neodvisno od mentalnega. Toda, če začneš premišljati o teh stvareh, po t em se kot realist nu jno znajdeš v poziciji, ko moraš priznati, da odnos bitnosti do zavesti ni odnos eksistencialne odvisnosti - mačke imajo dvoje oči, štiri noge, ... , kvarki so obarvani in neobarvani, ... , ker imajo te bitnosti ' takšnost ' ter totost kot j ih pač imajo neodvisno od tega ali l judje obstiyamo ali ne, kar lahko s t rnemo v naslednji tezi: Filozofski vestnik, XX (3/1999), str. 107-124. 107 Bojan Borstner MR3: Stvarnost se ne bi bistveno razlikovala od tega, kakršna je danes, četudi ljudi ne bi bilo. Toda hkrati j e tudi res, da v trenutku, ko ljudje obstajamo in ko kot rea- listi začnemo premišljevati o odnosu med obstojem bitnosti in našo zavestjo - - v trenutku, ko postane realizem refleksiven in reflektiran, se pojavi vpraša- nje resnice / korespondence. Vsekakor j e treba metafizično in epistemološko (semantično) stran ločevati in v nasprotju s klasično descartesovsko pozicijo vztrajati pri tem, d a j e v prvi vrsti po t rebno odgovoriti na metafizična vpra- šanja. Realistje ekstrovertiran, kar pomeni, da lahko govori o stvareh, ki real- no obstajajo, ne da bi si belil glavo s vprašanji o samem govoru. Realist ni realist zato, ker daje določene semantične trditve, ampak zato, ker le teh ne daje - se ne gre igre, ki bi m u j o pripisal in predpisal antirealist. Realisti se razlikujejo predvsem po tem, česar ne rečejo, kar j e nekaterim pravovernim videti zelo pohujšljivo, vendar mislimo pri tem le na to, da npr. modalni rea- lizem ni doktrina, d a j e modalni jezik najbolje okarakteriziran s korespon- denčno teorijo resnice. Realist lahko postane introvertiran. Začne ga zani- mati odnos med besedo in stvarjo in tako n u j n o pr ide do semant ike in korespondenčne teorije resnice. Toda to ni tista nu jna startna točka. Seman- tični realizem le še dodaja argumente za tisto, kar označimo kot metafizični realizem1. 2. Ontološke teze 0 1 Svet vsebuje številne posameznike. Posamezniki so partikularije pr- vega reda - so stvari skupaj z njihovimi lastnostmi in relacijami. Številčnost posameznikovje empirično vprašanje in j e lahko odločeno le aposter iorno (če j e sploh odločljivo) v procesu znanstvenega raziskovanja. 0 2 Lastnosti in relacije so temeljni gradniki stvarnosti. Katere lastno- sti in relacije so (lahko) v stvarnosti, ne more biti določeno a priori, ampak a posteriori na osnovi celote najboljše znanosti. 0 3 Lastnosti in relacije so univerzalije in niso pomeni predikatov. Med predikati in univerzalijami ne moremo vzpostaviti nikakršne bazične pove- zave. 0 4 Posamezniki, lastnosti in relacije so gradniki stanj stvari (SOA). Gradniki niso deli in ne moremo uporabljati odnosa del - celota med posa- mezniki, lastnostmi, relacijami ter stanji stvari. Mereološka vsota posamez- nika in lastnosti (a+F) ni avtomatično stanje stvari ' a j e F', saj zgolj obstoj posameznika a in lastnosti F še ne zagotavlja, da a j e F. 0 5 V stvarnosti so enostavne in kompleksne lastnosti. Kompleksne last- nosti imajo konstituente, ki so sami lastnosti. Vendar pa kompleksnih last- 1 Več o metafizičnem realizmu v Borstner 1995, poglavje 1. 108 Vzročnost — očrt realistične teorije nosti ne smemo enačiti z lastnostmi, ko t j ih zagovarja D. Lewis, ko pravi, da »... imeti lastnost j e pripadati razredu.« (Lewis 1986, 244) 0 6 Kompleksne lastnosti imajo konstituente, ki so: (a) kompleksni - imamo torej kompleksnost brez enostavnih konsti- tuentov. (b) enostavni - enostavne lastnosti, ki pa j ih je lahko ali končno ali ne- skončno po številu, kar pomeni , d a j e kompleksnost lahko ali končna ali ne- skončna. II. Teorija vzročnosti 1. Kot smo povedali že na začetku, poskušamo poiskati teorijo, ki bi (vsaj) imlicitno definirala pojem vzročnosti. Pri tem pa naš cilj ni teorija, ki bi bila zgolj kont ingentno resnična. Teorija vzročnosti, ki j o iščemo, bi mo- rala biti analitično resnična in bi morala zagotoviti analizo pojma vzročno- sti, ki bi bila resnična v vseh možnih svetovih. 2. Začeli b o m o s teorijo, ki s e j o običajno jemlje kot osnovo vseh (so- dobnih) analiz vzročnosti - Humovo teorijo. H u m e j e v Razpravi o človekovi naravi (T) ponudil naslednji par defini- cij vzročnosti: »Vzrok lahko de f in i ramo kot 'p redmet , k i j e p r e d h o d e n in stičen z dru- gim in kjer so vsi p redmet i , ki so podobni prvemu, postavljeni v podob- no relacijo p r edhodnos t i in stičnosti do tistih predmetov, ki so podobn i d r u g e m u . ' Ce bi bila ta definicija ocenjena za zmotno, ker j e izpeljana iz p redme tov tuj ih vzroku, po tem j o lahko nadomest imo z drugo defini- cijo in sicer: ' V z r o k j e p redmet , k i j e p r edhoden in stičen z drugim in tako p o e n o t e n z n j im, da predstava prvega določa duh, da tvori predsta- vo drugega, in vtis prvega, da tvori bolj živo predstavo drugega. '« (Hume, 1975, 170) Za H u m a izjave o konstantni konjunkciji niso resnično vzročne izjave, saj so le formulacija univerzalnega sovpadanja in ničesar drugega. Sami po- goji konstantne konjunkcije zanj niso zaznavni. Zato se takrat, ko vzpostav- lja zahtevano konstantno konjunkcijo, Hume ne sklicuje na različne izkuš- nje posameznih primerov vzročnosti. Pretekli primeri so zanj zgolj psihološka osnova za tvorbo vzročne trditve, kar pa ne more biti uporabl jeno v proce- su upravičbe teh trditev. Za to potrebuje evidenco, ki pa j e še nima, ker j e to rezultat pr ihodnj ih dogodkov. Kot trdi Hume, posploševanje, ki ga ure- sničujemo v kontekstu analize vzročnosti, ni logično nu jno in je zgolj izraz naše sklepalne navade. Takrat, ko prvič izkušamo dogodek El , nismo v sta- 109 Bojan Borstner nju (z apriornimi sredstvi) trditi, da mu bo sledil dogodek E2. Ni nikakršne nujne zveze med dogodki tipa E1 in E2. H u m e j e bil prepričan, d a j e logič- na nujnost edina oblika nujnosti in, ker med dogodkoma ne obstaja logič- na nujnost, potem j e videti, da ni nikakršne logične sklepalne procedure , ki bi lahko zapolnila prepad med E1 in E2. Iz tega se običajno izpelje sklep, d a j e naša predstava vzročnosti na določen način n u j n o povezana s predsta- vo konstantne konjunkcije dogodkov.2 3. Humovo pozicijo lahko povzamemo v naslednjo (začasno) opredelitev: (HC) (i) vzročnost ni neposredno opazljiva. (ii) vzročnost ne more biti osnovna, nezvedljiva relacija med dogodki. (iii) vzročnost j e zvedljiva (reducibilna) na nekaj drugega. (V Humo- vem primeru na predhodnost in stičnost) 4. Zdi se, da imamo tako le eno pot za pojasnitev vzročnih relacij in vzročnih zakonov - namreč redukcionizem. Vzročna relacija kot relacija med dogodki (stanji stvari) j e tako zvedljiva na dejstva o drugih odnosih med do- godki. Kot ena od možnosti za utemeljitev redukcionizma se ponu ja prin- cip logične supervenience, ki ga formuliramo na naslednji način: (LS) Dva svetova wl in w2 se skladata v vseh lastnostih in relacijah iz neke množice S, če in samo če obstaja enolična preslikava f tako, da (i) za vsakega posameznika x v svetu wl in lastnost P v množici S velja, da x ima P, če in samo če korespondirajoči posameznik x* v w2 tudi ima lastnost P in obratno; in (ii) za katerikoli niz posameznikov x l , x2,. . . , xn v wl in katero- koli relacijo R v množici S, x l , x2,... , xn so v relaciji R, če in samo če kores- pondirajoči posamezniki xl*, x2*, ..., xn* v w2 so tudi v relaciji R in obrat- no. Rečemo lahko, da če so lastnosti in re laci je iz množ ice T logično supervenientne na lastnostih in relacijah iz množice S za katerakoli svetova wl in w2, potem, če se wl in w2 skladata glede na lastnosti in relacije iz mno- žice S, se morata skladati tudi glede na lastnosti in relacije iz množice T. S pomočjo (LS) lahko definiramo vzročni redukcionizem: (CR) Katerakoli svetova, ki se skladata glede vseh nevzročnih lastnosti in relacij med posameznimi dogodki ali stanji stvari, se morata skladati tudi glede vseh vzročnih relacij med njimi. Vzročne relacije so logično superve- nientne na nevzročnih relacijah in lastnostih. 2 Sklep, ki g a j e izpeljal iz Humove pozicije Castañeda (1984, 19), j e zelo poučen za osnovni namen našega teksta: »Hume j e tako gotov, da trk ene krogle ob d rugo povzroči, proizvede gibanje trčene krogle vedno, k a d a r j e t rčena, čepravje proučil le malo instanc. Bistvo je , da H u m e vzpostavi vzročno posplošitev z indukcijo iz singu- larne vzročnosti!« 110 Vzročnost — očrt realistične teorije 5. Proti redukcionizmu Ali j e vzročni redukcionizem res edina pot za pojasnitev vzročnosti? Z naslednjim pr imerom bomo poskušali pokazati, da to ni res. 5.1 Argument na podlagi možnosti nepovzročenih dogodkov (prirejen pr imer iz Tooley 1990) Izhodišče Tooleyevega primera predstavlja ugotovitev, da sama ideja o nepovzročenih dogodkih ni nekoherentna, kar pomeni, d a j e možno, da ob- staja svet, kjer predmet i (včasih) dobijo npr. lastnost Q, ne da bi bil za to kakršenkoli vzrok. V tem svetu sta resnični naslednji trditvi: (i) Je, zakon da za nek predmet x x-ovo posedovanje lastnosti P za dolo- čen časovni interval dt povzroči: ali da dobi lastnost Q; ali da dobi lastnost R. (ii) Nikoli se ne more primeriti, da bi za nek predmet x x-ovo posedo- vanje P v določenem časovnem intervalu dt povzročilo, da bi posedoval obe lastnosti ( Q i n R). Vzemimo, da p redmet a v svetu w, ki je imel lastnost P v določenem ča- sovnem intervalu dt, dobi obe lastnosti (Q in R). Skladno z zakonom iz (i) j e ali pridobitev Q povzročena s posedovanjem P v določenem časovnem in- tervalu dt ali pa j e to veljavno za R. Toda na podlagi (ii) se ne more prime- riti, da bi posedovanje P v določenem časovnem intervalu dt lahko povrači- lo posedovanje obeh ( Q i n R). Torej se mora primeriti le eno od vzročnih stanj stvari, vendar celota dejstev, ki zadevajo nevzročne lastnosti in relacije med dogodki, zakoni, ki veljajo v takem svetu, in smer povzročanja v vseh možnih vzročnih procesih, ne zadošča, da bi lahko fiksirali, katero od mož- nih vzročnih stanj stvari dejansko obstaja. Zagovornik redukcionizma bi lahko odgovoril na ta primer takole: Ce j e zakon, da predmeti vedno dobijo ali lastnost Q ali lastnost R, potem ko po- sedujejo lastnost P v določenem časovnem intervalu in če, kot dodatek, vča- sih dobijo še obe lastnosti, potem v takih okoliščinah mora veljati naslednje: (iii) Je zakon, da za nek predmet x x-ovo posedovanje lastnosti P v do- ločenem časovnem intervalu dt ali povzroči, da x poseduje Q, ali povzroči, da x poseduje R, ali, končno, povzroči, da x poseduje obe ( Q in R). Takoj vidimo, da takrat, ko velja (iii), ne more veljati (ii). Vprašanje je le, kaj j e evidenca za (iii), saj j e v tezi prisotna redukcija vzročnega zakona na neko (drugo) vrsto pravilnosti. Realist lahko odgovori, da je poteza, ki jo je storil redukcionist, prine- sla zgolj premik problema, ki j e bil predstavljen na začetku (možnosti ne- povzročenih dogodkov), na drug nivo in nikakor ne rešitve problema. V pri- meru, ko skladno s (iii) p r edme t dobi obe lastnosti Q in R potem, ko j e določen časovni interval dt posedoval P, lahko rečemo, d a j e neko kasnejše stanje stvari povzročilo obe - stanje, da a ima Q; stanje, da a ima R. Vendar 111 Bojan Borstner p a j e h k r a t i (in e n a k o ) m o g o č e , d a j e p o v z r o č e n o le p o s e d o v a n j e Q i n j e p o s e d o v a n j e R n e p o v z r o č e n d o g o d e k - in o b r a t n o . P r e d n a m i so t a k o tri raz- l i č n e m o ž n o s t i g l e d e n a v k l j u č e n e v z r o č n e r e l a c i j e in k a t e r o o d s t a n j s tvar i p o t e m d e j a n s k o j e , n e m o r e bi t i d o l o č e n o n a o s n o v i de j s tev , k i so p r e d l a g a - n a v r e d u k c i o n i s t o v i osnovi . 5.2 V n a d a l j e v a n j u b o m o anal iz i ra l i i z h o d i š č n o o p r e d e l i t e v ( H C ) sk lad- n o z d o s e d a j d o b l j e n i m i rezu l ta t i . J a s n o j e , d a p r e c e j f i lozofov s p r e j e m a p r v o p r e m i s o v ( H C ) k o t n e k a j , k a r j e p o v s e m e v i d e n t n o , r e s n i č n o : »Kot v e m o vse o d H u m a ( 1 7 4 8 ) n i m o - g o č e v z r o č n i h relaci j n e p o s r e d n o opaz i t i ; n i t i n i s o i n t r o s p e k t i v n o opaz l j ive .« ( G o l d m a n 1993, p o g l a v j e 11) A l i j e t o zgo l j e d e n o d p r e d s o d k o v , ali p a j e v tej t rdi tvi z r n o resn ice? U p o r a b i l i b o m o H u m a s a m e g a k o t o s n o v o za i zg rad- n j o poz ic i j e , ki n a s p r o t u j e t a k š n e m u s a m o u m e v n e m u s p r e j e m a n j u t eze , d a v z r o č n o s t n i ( n e p o s r e d n o ) opazl j iva . H u m e j e v d v e h o p o m b a h v Raziskova- nju človeškega razuma (E) anal iz i ra l p r e d s t a v o m o č i in v t e m k o n t e k s t u j e o p o - zori l n a vtis, k i j e o s n o v a za p r e d s t a v o ( in p o j e m ) m o č i : »Lahko bi trdili, da nam daje predstavo sile in moči odpo r , na katerega nale t imo pri telesih, ki nas pogosto silijo, da u p o r a b i m o silo in zbe remo vso moč. Ta nisus ali močno prizadevanje, ki se ga zavedamo, j e prvotni vtis, iz ka te rega je posneta predstava. Toda , prvič, moč pr ip i su jemo veli- kanskemu številu predmetov, pri katerih sploh ne m o r e m o predpostav- ljati tega odpora ali uporabe sile, npr . najvišjemu bit ju, ki ni naletelo ni- kol i n a n o b e n o d p o r ; d u h u p r i o b v l a d o v a n j u p r e d s t a v in u d o v ; običa jnemu mišljenju in gibanju, kjer uč inek nepos redno sledi volji brez n a p o r a ali zbiranja moči; neoživljeni materij i , ki ni sposobna tega občut- ka. Drugič, to čustvo napora pri p remagovanju o d p o r a n ima n o b e n e zna- ne zveze s kakršnimkoli dogodkom: kar m u sledi, vemo iz izkustva, ven- dar tega ne m o r e m o vedeti a priori. T r e b a j e priznati , da tvori živi nisus, kakor ga poznamo iz izkustva, čeprav n a m ne m o r e posredovati n o b e n e na t ančne in točne predstave o moči, precejšen del te navadne ne točne predstave, k i j e ustvarjena o njej.« (E, VII, i, 6 7 / R, 121-122) »Nobeno živo bitje ne more sprožiti g ibanja zunan jega telesa brez ob- čutka nekega nisusa ali napora; in vsako živo bi t je občut i uda rec ali su- nek zunanjega gibajočega se p redme ta . Te občutke , ki so omejen i na ži- va bitja, in iz katerih ne moremo ničesar izpeljati a priori, smo pripravljeni prenašat i na nežive p redmete in domnevat i , da imajo prav takšne občut- ke, kadarkoli prenašajo ali spre jemajo gibanje. Kar zadeva energi je , ki se kažejo, ne da bi j ih povezovali s kakšno predstavo p renešenega giba- nja, upoštevamo samo stalno izkustveno povezavo dogodkov; in ker ču- t imo z navado u t r j eno povezavo m e d predstavami, p renašamo ta obču- tek n a p r e d m e t e , saj ni n ič bo l j n a v a d n e g a ko t to, da p r i p i s u j e m o zunan j im telesom vsak notranj i občutek, k i j i h ti povzročajo v nas.« (E, VII, ii, 7 8 / R, 123) 112 Vzročnost — očrt realistične teorije Humovo pozicijo lahko povzamemo takole: obstajajo primeri, v kate- rih lahko normalno uporabl jamo pojem moči ali vzročnosti in kjer lahko naj- demo izvorni vtis, katerega posnetki so naše predstave moči ali vzročnosti. Na drugi strani pa so posamezni primeri, kjer tudi uporabl jamo te pojme, vendar pa sta moč ali vzročnost (občutki moči ali vzročnosti) odsotni. Zato pogosto storimo napako, ker moči pripisujemo vlogo v naravnem redu fizi- kalnih dogodkov, ki pa j o moči nimajo - n imamo legitimne osnove za to, da bi v neživi svet projicirali določene občutke, ki so značilni le za živa bitja. Naši občutki moči niso povezani s sredstvi nujne povezave do soslednih do- godkov in njihovih rezultatov ne moremo pripisati a priori. 5.3 Marsikdo se bo vprašal, zakaj smo sploh analizirali ti dve opombi, saj se zdi, da so rezultati ravno taki, kot smo jih poznali iz prejšnjih odlom- kov v T, in ki smo j ih povzeli v (HC). Vendar obstaja pomembna razlika. Naša p o d m e n a j e , d a j e izvorno pojmovanje vzročnosti izpeljano iz občutka tele- sne moči - prenašanja energije. Humova pozicija v teh opombah pa ravno opozarja na to, da imamo ( v določenih primerih) vtis moči in ne zgolj pred- stavo, ki bi temeljila na sklepalnem razmerju in navadi. Seveda pa je za za- govornike možnosti creatio ex nihilo takšna pot pojasnjevanja vzročnosti nas- pro tna njihovi osnovni podmeni . Toda sed£y j e teža dokazovanja na njihovi strani in tako dolgo, dokler ne predstavijo boljših argumentov od naših, to možnost izključimo. Ko govorimo o našem izvornem pojmovanju vzročnosti, se seveda zave- damo možnosti, da lahko nadaljnji razvoj znanosti pokaže, da temu našemu »naivnemu« pojmu vzročne povezave v naravi ne ustreza ničesar. V tem pri- meru pač spremenimo sam pojem vzročnosti. Glede tegaje pojem vzročnosti sličen pojmoma prostora in časa. Vsak od njih se lahko v procesu znanstvene- ga razvoja spremeni, vendar pa mi nek pojem potrebujemo, da sploh lahko začnemo ta proces. In začetna pojmovanja so izpeljana iz »naivnega« izkustva. Kako pa naj razložimo drugi del Humovih opomb, kjer pravi, da so naši občutki moči in sile zgolj občutki, k i j ih imajo živa bitja? Ali meri s tem na to, da so to le sekundarne kvalitete in j ih mi zmotno pripisujemo material- nim predmetom? Ali pa poskuša poudariti razliko med kvalitetami, ki j ih j e moč razlikovati od dejanja duha, v katerem so zaobsežene, in tistimi kvali- tetami, katerih ni moč razlikovati? Dejstvo je, da Hume ne zagotovi eviden- ce ali argumenta , ki bi podpiral predlog, da so občutki moči in sile analog- ni občutkom bolečine bolj kot pa občutkom barve ali oblike. Sila, tako kot barva, j e lahko v predmetu , četudi j e nezaznana. Sila j e primarna kvaliteta in vzpostavlja neakcidenčno zvezo določene vrste med različnimi pojavi, ki so dani v izkustvu.3 Ob tem ne smemo pozabiti, da so aktivne in pasivne sile 3 Verjetno najboljši filozofski argument za zaznavo sile je predstavil E. Fales (1990, 113 Bojan Borstner ter moči manifestirane (in vedno, kadar so manifestirane) v vzročnih pro- cesih. To lahko razložimo z idejo, da manifestacija vključuje vzročno delo- vanje enega predmeta na drugi predmet . V primeru, ko manifestacija sile in moči dejansko vključuje neko vrsto (trans) akcije, ki gre od enega pred- meta na drugi predmet, potem lahko rečemo, da imamo tranzientno vzroč- nost. (Tomaž Akvinski in René Descartes sta tipična zagovornika te pozicije v zgodovini filozofije). Vzorčni pr imer za t ranzientno vzročnost j e Newto- nov Tretji zakon, ki pravi, d a j e akcija vedno povezana z reakcijo - akcija je ena stran interakcije in tako sta obe sili - aktivna in pasivna - obeh predme- tov vključeni v tako dejanje. 5.4 V tem kontekstu pa moramo opozoriti še na nekaj primerov proce- sov, ki bi j ih običajno hoteli opredeliti kot vzročne, vendar ne ustrezajo zgor- njemu opisu. Tipičen primer za to na jdemo pri Nancy Cartwright, ko pravi: »V proučevanju radiokativnega razpada uporabl ja kvantna fizika dva različ- na pojma - stimulirano in spontano emisijo. Stimulirana emisija ima določ- ljiv vzrok ... spontana emisija p a j e slučajen in nepovzročen dogodek.« (Cart- wright 1989, 109) Na prvi pogled se zdi, d a j e teza o spontani emisiji kot nepovzročenem dogodku lahko izvor različnih zmotnih interpretacij, ker nasprotuje tezi o vzročnem determinizmu in splošni vzročni maksima, da ima vsak dogodek vzrok. Vendar p a j e možno primer, ki ga opiše N. Cartwright, razložiti tako, da j e bila njena intenca poudariti , da v pr imeru spontane emi- sije ni nikakršnega zunanjega vzroka za ta proces, kar pa ne izključi možno- sti, da obstaja nek »notranji« vzrok za to spremembo. Fizikalne analize ka- žejo ne le, da ni zunanjega vzroka za spontano emisijo, ampak tudi, da ni nikakršne interakcije med deli delca, ki radioaktivno razpada. Te ugotovi- tve pa ne nasprotujejo možnosti, da spontano emisijo razložimo kot prime- rek imanentne vzročnosti - tiste, ki ostaja v stvari (tipičen primer za to j e Spi- nozov Bog, k i je imanenten in ne tranzienten vzrok vseh stvari). Tako lahko rečemo, da delec kot celota, k i je v določenem stanju, povzroči, da pride do radioaktivnega razpada. Tovrstna razlaga vključuje tudi podmeno o tako ime- novanih časovnih delih stvari, kar pomeni , da n imamo zgolj t renutnih bit- nosti, ampak bitnosti, ki trajajo določeno (daljše) časovno razdoblje. Pod- meno o časovnih delih stvari vpeljemo na osnovi analogije s prostorskimi deli 16), ko j e opredelil pet značilnosti čutenja pritiska (prostorska lokacija, veličina, smer v prostoru, posameznost, algebra), ki so »... na t ančno tiste, ki so privzete tudi v fiziki in so na tančno predstavljene s sredstvi vektorskega računa.« Ali po t r ebu jemo še kaj? Morda bi lahko uporabili še zelo poenostavljen p r imer zaznave relacije, ki temelji na domnevi, da obstaja podobnost med zaznavo prostorskih relacij in vzročnih relacij. Vzemimo, da a (partikularija) je levo od b (partikularije). Zaznamo, d a j e a levo od b. Stanje stvari [a je levo od b] povzroči stanje stvari [zaznavo z vsebino ( a j e levo od b) ] - tako dobimo zaznavo vzročne relacije. 114 Vzročnost — očrt realistične teorije stvari - vse prostorske stvari, ki niso prostorsko atomarne, imajo prostorske dele. Sprejetje časovnih delov stvari poraja tipično vprašanje: Kaj j e princip (po)enotenja, s katerim so taki neprekrivajajoči se časovni deli povezani med seboj tako, da tvorijo določeno posamezno stvar, ki obstaja skozi določeno časovno obdobje? Tisto, kar se nam najprej ponuja kot odgovor, j e časovna kontinuiteta (po analogiji s prostorsko), vendar pa je jasno, da to ne more biti zadosten razlog.4 Se več, zelo verjetno je, da časovna (prostorska) kon- tinuiteta niti ni nujni razlog za enotnost stvari. Tisto, kar p a j e nujno, j e vzroč- na povezava (sled), k i j e izražena v dejanskem povzročanju časovnih delov. To lahko ponazor imo s pr imerom molekule vode - H 2 0 : zgolj konti- nui ran obstoj molekule vode ne vključuje sile, kar lahko pomeni ali: (i) da ni vse povzročanje stvar sile ali (ii) da ni nikakršnega vzroka za kontinuiran obstoj določene moleku- le vode. Kot smo že prej pokazali na primeru spontane emisije, tudi v tem pri- meru n imamo nikakršnega zunanjega vzroka (sile), vendar p a j e takrat, ko govorimo o kont inuiranem obstoju določene molekule vode, upravičeno tr- diti, da p redhodn i časovni deli molekule povzročajo kasnejše časovne dele iste stvari - molekule vode. Ne obstaja rodovna razlika, ampak samo vrstna razlika med imanen tno in tranzientno vzročnostjo.5 III. Predlog za singularno teorijo vzročnosti Izhodiščna p o d m e n a v tem predlogu je teza, d a j e singularna teorija vzročnosti u temel jena z možnostjo, da sta dva dogodka (stanji stvari) vzroč- n o povezana, vendar pa ta relacija ni instanca nekega zakona - temeljnega ali izpeljanega. Singularna vzročna sekvencaje vzpostavljena zaradi določe- nih lastnosti vzroka (SOA1) in učinka (SOA2). 4 Dobro so znani primeri z izničenjem in ustvarjanjem določenih partikularij, kjer ni vzpostavljena nobena povezava med temi procesi (na primer Lewis 1986a, poglavje 4). V takem primeru ni mogoče reči, d a j e prostorskočasovna kontinuiteta ohranje- na, ker ni nobene vzročne povezave med prvim (izničenim) in drugim (ustvarjenim) predmetom, k i je povsem enak prvemu. 5 Skoraj povsem enako tezo zasledimo pri A. Newmanu v shemi, ki temelji na petih osnovnih tipih vzročnih relacij - relacija sile; izmenjava energije; mehanski sproži- lec; informacijski sprožilec; iniciativa svobodne volje. Tisto, kar vse te tipe dela za vzročne relacije, j e dejstvo, da takrat, kadar so take relacije vzpostavljene med dvema partikularijama, ena od partikularij lahko spremeni svoje osnovne atribute ravno zaradi te relacije. (Newman 1992, poglavje 6) 115 Bojan Borstner Kaj bi to pomenilo v primeru analize dogodka »Jure Koš i r je izpustil vrata na tekmovanju v slalomu.«: (i) Ju re Koširje izpustil vrata. (ii) Zapeljal j e v luknjo in ni mogel (več) narediti zavoja, ki bi bil po- treben. (iii) Lastnost luknje (npr. globina) j e odgovorna za to, da s e j e prime- ril ta dogodek. V pojasnjevanju dogodka običajno poskušamo dati najprej odgovor na vprašanje: kaj je bil vzrok za to, da j e Ju re Košir izpustil vrata? Nato pa nas zanima, če je ta posamezna vzročna relacija (med luknjo in zgrešenimi vratci) instanca nekega zakona, in če j e instanca, kako vemo, d a j e dejansko tako, kot smo opisali v naši pojasnitvi. V odgovoru na drugo vprašanje j e treba ta- krat, ko j e neka povzročevalna relacija ugotovljena, izolirati lastnost vzroka, k i j e »odgovorna« (zahteva) za to, da pride do učinka. Na znanem primeru »Kajenje povzroča raka« lahko vidimo, kako po- teka taka osamitev. Analiza se začne s telesom, nato gremo k vedno manj- šim in manjšim enotam (organi, celice, molekularna struktura celic,...) tako dolgo, dokler ne pridemo do oblike rakaste celice, k i j e tista lastnost, ki pov- zroča raka. Vendar pa ima ta, reduktivna, strategija veliko pomanjkljivost, ker j e pogostokrat za kompleksne sisteme neuresničljiva ali p a j e celo izven območja naših spoznavnih in komputacijskih zmožnosti. 1. Protidejstveniki in singularna teorija vzročnosti Kot vzorčni primer za protidejstveno teorijo vzročnosti j eml j emo teo- rijo D. Lewisa (»Causation«, »Postscript to Causation« v 1986) in jo bomo uporabili za analizo modificiranega pr imera »Jure Košir«: (i) Poškodba ko lena je povzročila padec Jure ta Koširja na slalomu. Imamo dva singularna dogodka - c (poškodba kolena); e (Koširjev pa- dec) - tako, da c-ju sledi e. Vzročno odvisnost definira Lewis tako: »... e j e vzročno odvisen od c, če in samo če družina O(e) , neO(e ) j e protidejstveno odvisna od družine O(c) , neO(c) . Kot smo rekli: kadarkoli se e pojavi ali ne pojavi j e to odvisno od tega, če se pojavi ali ne pojavi c. Vzročnost mora biti vedno prehodna; vzročna odvisnost pa ne nu jno ; tako lahko imamo vzročnost brez vzročne odvisnosti.« (Lewis 1986, 167) Protidejstvena teorija vzročnosti se srečuje z mnogi problemi, od kate- rih je eden najbolj perečih ravno problem odsotnosti (omission) nekega de- javnika v procesu vzročnosti: (ii) Pomanjkanje moči v kolenu Jure ta Koširja povzroči njegov padec. 116 Vzročnost — očrt realistične teorije Zadnjo tezo lahko interpretiramo: »Če ne bi bil izgubil moči v kolenu, po tem ne bi bil padel.« Izhodiščna teza (ii) in n jena interpretacija sta lep primer, kako zago- vorniki protidejstvenikov vidijo in pojasnjujejo vzročnost. Hkrati pa ne sme- m o spregledati, da celo Lewis kot eden najpomembnejših zagovornikov pro- t idejs tvene teor i je vzročnost i priznava, da obstajajo do ločene težave v njegovem pristopu, ki izhajajo iz protidejstvenikov, ki se pojavljajo v prime- ru »odsotnosti« - pomanjkanju moči. Za zagovornika singularne teorije vzročnosti j e vzročnost z »odsotnost- jo« težko opredel jena kot prava vzročnost. Resnični protidejstveniki so vse- kakor povezani s tako »vzročnostjo«, še več, rečemo lahko, d a j o vzpostav- ljajo, vendar pa »odsotnost« in njej podobni opisi nikakor niso del realno učinkujočih sil v naravi. V ozadju je podmena, da se vsaka vzročna situacija, ki se razvije, kot pač se razvije, razvije zgolj na podlagi prisotnosti pozitiv- nih dejavnikov. Tako j e jasno, da singularna teorija vzročnosti nima težav s protidejstveno razlago vzročnosti kot bomo pokazali v naslednjem primeru: (a) c povzroči e vključuje (pri tem nas ne zanima, ali j e posamezna vzročna sekvenca instanca nekega zakona ali ne): če c ne bi obstajal, potem, če v začetni situaciji (a) ni c l , ki bi kljub vse- mu povzročil e v odsotnosti c, in če e ne bi bil obstajal brez kakršnegakoli vzroka, potem e ne bi obstajal. Začetno situacijo pa lahko interpretiramo tudi na drugi način: (b) c povzroči e vključuje: če ne-c, potem, če ne obstaja nek drug vzrok ali če bi e obstajal nepov- zročen, potem ne-e. V pr imeru, ko bi bil nek drug vzrok odsoten in bi hkrati ne bilo mogo- če, da bi se pojavil dogodek, ki bi bil nepovzročen, potem dobimo še strož- j o obliko: če ne-c, potem bo ne-e res (ničen). TV. Nekaj temeljnih značilnosti vzročnosti Upoštevajoč dosedanje ugotovitve, poskušamo sedaj opredeliti osnov- ne poteze vzročnosti kot relacije, k i je : ali opazljiva v Humovem pomenu (Armstrongov pr imer direktnega realizma, ki temelji na Michottovih razi- skavah zaznave vz ročnos t i ) a l i neopazljiva (Tooleyev zagovor vzročnosti kot 0 Armstrong 1968, 1978, 1997. Za Armstronga je najboljši tisti primer, ki je najtežji za humovce - to j e primer zavedanja pritiska na svoje telo. Vsebina občutka pritiska kot se zdi, fenomenološko, ne vključuje ničesar drugega kot le pritisk na naše telo in ne sme- 117 Bojan Borstner teoretske relacije),7 vendar ni zvedljiva na druge (nevzročne) opazljive last- nosti in relacije med posameznimi dogodki (stanji stvari). 1. Vzročne relacije so opazljive ne le v vsakdanjem pomenu besede, am- pak tudi v mnogo strožjem pomenu, kar vključuje, da so analitično temelj- ne. (Armstrong 1997, Fales 1990) 2. Vzročni pojmi so teoretski pojmi in vzročne relacije so lahko ozna- čene le posredno kot tiste relacije, ki zadostijo neki ustrezni teoriji, vendar pa niso zvedljive na druge lastnosti ali relacije. (Tooley 1987) 3. Vzročna relacija j e katerakoli relacija med stanjema stvari, k i j e ne- refleksivna in asimetrična, ki izključuje vzročno zanko in ki zadosti odprte- mu stavku T. Vzročna relacija j e (teoretska) relacija med stanjema stvari in to tista relacija, ki določa smer logične transmisije verjetnosti. (Tooley 1987, 251) Tooleyeva trditev se zdi zelo obetavna, vendar ne smemo spregledati tudi primerov, ki so proti tezi o dvigovanju verjetnosti - kvantna mehanika. Vendar pa to ne pomeni, da zanikamo dejstvo, da vzrok tipično povečuje verjetnost svoje posledice. T j e odprt stavek, ki ga dobimo s pomočjo principa ramzifikacije v treh korakih: (i) Obstaja določena vzročna relacija (C) med SOA1 in SOA2. (ii) C j e treba nadomestiti z ontološko bolj eksplicitnim izrazom 'c ' - vzročna relacija, k i j e med SOA1 in SOA2. (iii) Vsi pojavi 'c' so nadomeščeni s pojavi neke spremenljivke 'v' tako, d a j e rezultat odprta formula: v(SOAl SOA2). Vzročna relaci jaje katerako- li relacija, ki zadosti tej odprti formuli. mo pozabiti, da je pritisk vzročni pojem. Možen ugovor proti temu - singularne vzroč- ne relacije ne moremo zaznati neposredno, ker j e prisoten protidejstven element v tej relaciji in za tega se ne more plauzibilno trditi, da bi bii predmet neposrednega zaveda- nja. Jasno je, d a j e protidejstvenik, k i je tu vključen, singularni protidejstvenik, in da nima ničesar skupnega z zakoni. V primeru pritiska lahko tvorimo naslednji protidejs- tvenik: Če se telesni pritisk ne bi primeril, potem ne bi izkusili občutka pritiska. Ce sprejmemo, da je zaznava tok (subverbalnih) informacij ali napačnih informacij o te- kočem stanju organizmovega telesa in okolja, potem nimamo nikakršnega problema s pojasnitvijo primera pritiska, ki vključuje protidejstveno implikacijo, kot smo jo formu- lirali prej. Pritisk na nek del telesaje registriran v možganih in je razumljen kot pritisk/ vzročni pojem, ki vključuje protidejstveno implikacijo. 7 Tooley 1987, 1990 - zanj je intrinzična narava vzročne relacije dana v posredovani zaznavi, kar pomeni, da morajemati relavantne formalne lastnosti kot factum brutum. 118 Vzročnost — očrt realistične teorije 4. Nekatere relacije med stanji stvari so izvorne relacije. Ko govorimo o izvornih relacijah (lastnostih), se nanašamo na nekaj, kar j e univerzalija in ne na (relacijski) pojem, ki je bitnost, katere obstoj j e odvisen (pogojen) z obstojem duha. Neka osebe poseduje (ta) pojem, če j e zmožna mentalnih dejavnosti, ki se izrazijo v smiselni uporabi besede za (ta) pojem. 5. Nobena relacija ne povezuje manj kot dve partikulariji - nobena par- tikularija ne more biti v relaciji sama s seboj. Zdi se, da to ne drži, saj j e povsem običajno reči, da nekdo ljubi, sovra- ži, ubije, umije , . . . samega sebe ravno tako, kot to lahko počnejo drugi ljud- je . Vendar pa takrat, ko imamo primer, da nekdo ljubi samega sebe, potem ni samo-ljubeče-stanje tisto, kar ljubi, ampak nek drugi aspekt njega same- ga. Možno bi bilo, da bi ljubil samo-ljubeče-stanje, vendar pa bi to zahteva- lo novo ljubeče stanje, stanje druge vrste, k i je različno od izvirnega stanja. To pa pomeni, da relacija ljubiti samega sebe ni izvorno refleksivna relacija. 6. Vzročna relacija j e izvorna relacija. Dve stanji stvari S in U sta vzročno povezani, če in samo če sta to dve različni stanji stvari in če: ali S povzroči U; U povzroči S; ali pa sta U in S po- sledici skupnega vzroka. 7. Vse izvorne relacije so nujno nerefleksivne relacije: (i) vzročna relacija j e izvorna relacija (ii) katerakoli izvorna relacijaje nu jno neposredno nerefleksivna. (iii) vzročna relaci ja je izvorno nerefleksivna. Tipična pr ipomba na to bi bila trditev, da bi lahko imeli izvorno rela- cijo, ki bi bila tranzitivna, vendar ne bi bila asimetrična. V tem primeru bi nekdo lahko bil v izvorni relaciji do samega sebe in bi lahko obstajala vzroč- na relacija, ki ne bi bila asimetrična, kar p a j e v nasprotju z naslednjim ar- gumentom: (A) (i) Stanje stvari S povzroči stanje stvari U in obratno. (ii) S ni identično z U. (iii) Relacija vzročnosti med S in U (U in S) j e asimetrična. (B) (i) S povzroči U in obratno. (ii) S j e identična z U. (iii) Nujno, obstaja T, k i je različno od S tako, da S povzroči T in T pov- zroči S. (zaradi lastnosti neposredne nerefleksivnosti) (K) Ne glede na to ali j e S identična ali ne z U, bo vzročna relacija med nj ima asimetrična, (iz A in B) 119 Bojan Borstner 8. Če vzročna relacija ne bi bila n u j n o asimetrična, po tem ne bi bilo nobene razlike med vzročno relacijo in nomično nujnost jo. Vzemimo dve različni lastnosti F in G in posameznika a tako, da stanje stvari Fa povzroči stanje stvari Ga in obra tno v našem svetu. Potem bi bilo možno, da obstaja svet, kjer bi veliko število stvari z lastnostjo F in vsako sta- nje stvari oblike Fx povzročilo stanje stvari oblike Gx in obratno. 9. Nomična nujnost (i) J e zakon, da karkoli, kar ima lastnost F, ima tudi lastnost G. (Ta teza j e združljiva tudi z: Je zakon, da karkoli, kar ima lastnost G, ima tudi lastnost F.) (ii) Če j e posedovanje lastnosti F vzročno n u j n o za posedovanje last- nosti G, potem mora biti zakon, da karkoli, kar ima lastnost F, ima tudi last- nost G. (iii) č e je posedovanje lastnosti F vzročno zadostno za posedovanje last- nosti G, potem mora biti zakon, da karkoli ima G, ima tudi F. (iv) č e j e posedovanje lastnosti F vzročno n u j n o in vzročno zadostno za posedovanje lastnosti G, potem mora biti zakon, da nekaj ima lastnost F, če in samo če ima lastnost G. (v) Torej, relacija nomične nujnosti ne more biti nu jno asimetrična. V. Vzročnost sama 1. Imamo popularno teorijo, ki definira vzročnost kot neko vrsto »nuj- ne povezave«: (a) Vzrokje nujni pogoj za posledico, kar pomeni, da takrat, ko j e vzrok dan, j e posledica nu jna konsekvenca vzroka. (b) Vzrokje predstavljen kot zadostni razlog za posledico. (c) Vzrokje oboje, nujni in zadostni razlog za posledico. Sprejemamo tisto, kar sta razvila Bigelow in Pargetter (1990, 271) proti taki »nujnostni« poziciji. Trdita, da vzrok ni niti nu jn i niti zadostni razlog za posledico, ker : »...je vzročnost lokalna poteza para vzrok-posledica. Kar stori eno stvar za vzrok drugi stvari j e zgolj stvar narave vzroka, posledice in transakcije, ki se pojavi med njima. Vzročnost je ... dvomestna relacija in ne nedoločljivo mnogomestna relacija. Nujni in zadostni pogoji zadevajo mno- go bolj 'globalne' stvari. Z vpeljavo vzvratnega sistemaje tisto, kar j e bilo nujni pogoj, prenehalo biti nujni pogoj. Toda intrinzični značaj vzročnega pro- cesa se ni spremenil.« 120 Vzročnost — očrt realistične teorije 2. Vzročna relacija in vzročna »nujnost« (i) Če stanje stvari S povzroči stanje stvari U, potem se ne more prime- riti, da bi U povzročilo S. (ii) Vzročna re laci ja je nu jno asimetrična. (iii) č e j e posedovanje lastnosti F vzročno zadostni pogoj za posedova- nje lastnosti G, potem posedovanje G ne more biti vzročno zadostni pogoj za posedovanje F. (iv) č e j e posedovanje lastnosti F vzročno zadostni pogoj za posedova- nje lastnosti G, potem j e G vzročno zadostni pogoj za posedovanje F, če in samo če j e G identična z F. (v) vzročna »nujnost« j e nu jno asimetrična. (vi) Torej, če j e relacija R vzročna relacija, potem mora biti asimetrič- na, tranzitivna in nerefleksivna. VI. Zakoni narave in vzročnost 1. Skladno z izhodiščno ontološko pozicijo dosledno zagovarjamo me- tafizični realizem. V pr imeru zakonov narave to pomeni, da so le ti stanja stvari druge vrste, ki vključujejo relacijo (nomično nujnost) med univerza- lijami. To pa nomično pogojuje ustrezno trditev o partikularijah prve vrste (stanjih stvari).8 2. Vzročni zakoni so zakoni, ki vključujejo vzročne relacije. Vzročni zakon vključuje posplošitev vzročnih transakcij (relacij) in ve- lja zaradi prisotnosti vzročne povezave. Če sprejmemo, da so relata v vzroč- nih relacijah stanja stvari (dogodki),11 potem je normalno sprejeti tudi, da so vzročni le tisti zakoni, ki povezujejo stanja stvari (dogodke). 3. Vzročni zakoni in nujni ter zadostni pogoji so globalni, vzročne re- lacije so lokalne. Vzročni zakoni so globalni, ker zadevajo svet kot celoto, vzročne rela- cije pa so lokalne, ker vzročna relacija med dvema stanjema stvari ni odvi- sna od splošnega vzorca dogodkov v svetu kot celoti. 8 O zakonih narave kot relacijah med univerzalijami več v Borstner 1989b, 1995. ,J Sprejemamo pozicijo M. Branda, da so dogodki in fizikalni predmeti prostorskoča- sovne partikularije. Zavzemajo določeno prostorskočasovno območje in niso natanč- no ponovljive. Temeljna razlika med njimi paje , da fizikalni predmeti v celoti zaseda- jo prostorskočasovno območje, v katerem se pojavijo, medtem ko dogodki le tega ne zasedajo v celoti. Vendar pa imamo zgolj eno ontološko kategorijo - stanje stvari, katere dve vrsti sta dogodki in fizikalni predmeti. (Brand 1984, poglavje 3) 121 Bojan Borstner 4. Vzročni zakon ima naslednjo formulacijo: Je zakon, da karkoli, x, ima lastnost F, potem x-vo posedovanje F povzroči, da j e tu neka druga stvar, y, tako, d a j e y v relaciji R z x in y ima neko intrinzično lastnost I. To lahko za- pišemo še na drug način: (a) Je zakon, da »(x) (Fx -> C(Fx) ((Ey) (y ni x) & Ryx & Iy))) «,1() 4.1 Zakon je neposredno vzročen, če j e eksplicitno o tipih dogodkov (stanj stvari) in trdi, da velja med njimi neka vzročna relacija. 4.2 Zakonje posredno vzročen, če j e o vzročnih relacijah (al i je iz nj ih izpeljan), vendar se neposredno ne nanaša na vzrok, posledico, silo. Mnogi funkcionalni zakoni so posredno vzročni zakoni." 4.3 Nevzročni so klasifikatorni zakoni - zakoni, ki izražajo način, po ka- terem so razvrščene bitnosti določenega območja. 5. Obstoj vzročne relacije sam po sebi še ni zagotovilo za obstoj zakona. Lahko bi imeli čudež - dogodek, ki predstavlja izjemo v odnosu do za- konov narave, vendar pa bi tudi tak dogodek bil povzročen. 6. Vzročna pojasnitev uvrsti stanja stvari (dogodke) pod določeno vzroč- no relacijo. 7. Vzročna pojasnitev (zakaj) ni zvedljiva na nomološko pojasnitev (kako). Neka pojasnitev j e vzročna in neka druga j e nomološka in le tedaj, ko imamo primer nomološke pojasnitve, ki vključuje vzročne relacije, bo ta po- jasnitev pojasnila ne le kako, ampak tudi zakaj. VII. Sklep Naš očrt teorije vzročnosti bomo zaključili s tezo, da če j e singularna teorija vzročnosti korektna teorija, potem je logično možno, da imamo v sve- tu stanja stvari, ki so vzročno povezana, vendar te povezave niso primerki nikakršnega zakona. Zato je možno izgraditi teorijo vzročnosti, ne da bi se sklicevali na zakone narave. Seveda pa to ne izključuje možnosti, da zakoni 10 'E' je eksistencialni kvantifikator; '->' j e znak za materialno implikacijo. 11 'Elektroni imajo naboj 4,8x10",(,esu'. Za mnoge filozofe j e to primerek zakona nomi- nalne vrste - definicijskega zakona. Lahko pa bi rekli tudi, da bi bilo treba tak zakon zamenjati z eksistenčno trditvijo, kar bi imelo za posledico, da bi imeli tako bitnosti, ki bi koinstanciirale določeno skupino lastnosti - določujoče lastnosti elektrona in to dejstvo je dokončno pojasnljivo z vzročnimi relacijami med lastnostmi, ki j ih ana- liziramo. Tako dobimo posredni vzročni zakon. 122 Vzročnost — očrt realistične teorije narave obstajajo, in da so posamezne vzročne relacije instanciacije teh za- konov. Literatura Armstrong, David, 1968, A Materialist Theory of Mind, London: RKP. Armstrong, David, 1978, Universals and Scientific Realism, vol. I + II, Cambrid- ge, CUP. Armstrong, David, 1983, What is a Law of Nature?, Cambridge, CUP. Armstrong, David, 1986, »In Defence of Structural Universals«, v: Australa- sian Journal of Philosophy, vol. 64/1, 85-88. Armstrong, David, 1989, Universals: An Opinionated Introduction, Boulder, Westview Press. Armstrong, David, 1997, A World of States of Affairs, Cambridge, CUP. Bergmann, Gustav, 1967, Realism, Madison, The University of Wisconsin Press. Bigelow, J o h n , and Robert Pargetter, 1990, Science and Necessity, Cambridge, CUP. Borstner, Bojan, 1988, »Nature of Laws of Nature«, v: Philosophy and Natu- ral Science, eds. Paul Weingartner and Gerhard Schurz, Vienna, HPT, 1 1 7 - 1 2 0 . Borstner, Bojan, 1989a, »Universals and Laws of Nature«, v: Acta Analytica, vol.IV/5, 141-155. Borstner, Bojan, 1989b, »A Realistic Theory of Universals«, v: Znanst. Rev. vol. 1/1, 71-79. Borstner, Bojan, 1995, Problemi realizma, Maribor, Akademska založba Kate- dra. Brand, Miles, 1984, Intending and Acting, Cambridge, Mass., MIT. Carroll, John , W. 1994, Laws of Nature, Cambridge, CUP. Cartwright, N. (1989) Nature's Capacities and their Mesurrnent, Oxford: OUP. Castaneda, Hector-Neri, 1984, »Causes, Causity, and Energy«, v: Midwest Stu- dies in Philosophy, IX, 17-28. Fales, Evan, 1990, Causation and Universals, London, Routledge. Grossmann, Reinhardt, 1983, The Categorical Structure of the World, Blooming- ton. Hume, David, (T) 1975, A Treatise of Human Nature, (ed.) L.A. Selby-Bigge, Oxford, Oxford University Press. Hume, David, (E) 1975, Enquiries Concerning Human Understanding, (ed.) L.A. Selby-Bigge, Oxford, Oxford University Press. 123 Bojan Borstner Hume, David, (R) Raziskovanje človeškega razuma, prevod: Zdenka in Frane Jerman, Ljubljana, Slovenska matica, 1974. Kim,Jaegwon, 1984, »Epiphenomenal and Supervenient Causation«, v: Mid- west Studies in Philosophy, IX, 257-270. Lewis, David, 1986, Philosophical Papers, vol. II, Oxford, Oxford University Press. Lewis, D., 1986a, Plurality of Worlds, London, Routledge. Mellor, H. (1995), The Facts of Causation, London, Routledge. Newman, A. 1992, The physical basis of predication, Cambridge, CUP. Quine, Wilard, 1976, »Whither Physical Objects?«: Essays in Memory oflmre Lakatos, R. S. Cohen et al. (ur.), Dordrecht . Tooley, Michael, 1987, CAUSATION: A Realist Approach, Oxford, OUP. Tooley, Michael, 1990, The Nature of Causation: A Singularist Account, CJP, Sup- plementary Volume 16,271-322. 124