St. 261 PiStiiia mm
fthaft, izviemii pondeljek, vsak Ls*Skega H. 20. L rndstropje piaiM w ae sprejemajo, rokopi Aoten Oerbec. — Lactaik
Suh ttralt n li HM
V Trstu« v soboto 3. novembra 1923.
Posamezna številka 20 cent
Letnik XLVII
•i. Ureial?'	ftan m* ^US
+ poSIjsjc .	- :*ftnkif**
Vajo. Izdaj* ~ u ^%ovoniufdr Edinost Tisk tiskarn« Edinost Hafrfuma
znata ca mese: L 7.-, 1 mtstet C19V S leta L 13.— ta celo leto L0&—* 2a taezeastvo w«eCno 4 tire več. —	urednilh« in uprave it 114f*
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi ?e računajo « Hrokosti ene kolone (72 nm) — Oglasi trgovcev ln obrtnikov mm po 40 cent osmrtnica aahvale, poslanic« ta vabila po L	oglasi denarnih zavodov
mm po L t — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije m poitljsjo isitJjučno upravi Edinosti, v Trsta, ulica sv. Frančiika Asilkeg* štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprava 11-67.
Dobri svetovalci smo!
^Manjšinska politika, kakor jo izvaja naša vlada zlasti v zadnjih časih proti jugoslovenskemu življu v Julijski Krajini, je porazno zadela do globine duše vso ogromno pošteno večino tega našega ljudstva. Zapoved človeške naravi pa je, aa to, kar razjeda dušo, prihaja z neodklonljivo silo do vidnega in slišnega izraza. V tem elementu človeške dušev-nosti — ne pa v «agitacijah in ščuvanjih rovarjev — je razlaga za sedanji odpor proti rečeni manjšinski politiki, posebno od tedaj dalje, ko je posegla na polje, najkočljivejše vsakemu zavednemu narodu: na polje šolstva, na polje, ki daje ljudstvu njegovo kulturo, mu jo ohranja in pospešuje. Zato je tako silno in grenko zavalovelo med našim ljudstvom radi sedanje preosnove ljudskega šolstva. Kdor išče razlage drugod, vara — nezavestno, ali pa tudi zavestno — druge in samega sebe.
Take poizkuse varanja in zvračanja očividnih dejstev uprizarja tržaški «Picco-lo — kakor smo ugotovili včeraj. Zanj je vse tisto, kar se je zgodilo z našo šolo in našimi učitelji, le — brezpomembne epizode, ki da jih mi brez razloga in neopravičeno izrabljamo edino za to, da kujskamo svoje soplemenjake onkraj državne meje proti naši državi.
Na to drzno in brezvestno pretvarjanje dejstva smo odgovorili mi včeraj temeljito in porazno za falzitikatorja. Ugotovili smo, da je nas «krik — kakor bi hotel «Piccolo» označiti bolne klike in proteste krvavo zadete duše našega ljudstva — namenjen Rimu, glavnemu mestu Italije, sedežu naše osrednje vlade, kjer nam krojijo usodo. In mi smo — in z nami gotovo ves razumni svet — globoko uverjeni, da bi tudi tukajšnji Italijani, če bi bili še podrejeni tujerodni vladavini in če bi padali po njih * taki udarci, istotako <.kričali». Obrekovalci našega ljudstva naj bi se le zamislili v minule čase, ki niso še daleč za nami, ko ^e našim Italijanom v Julijski Krajini krojil usodo krivični in nasilni Dunaj, ko so njihovi najboljši sinovi morali bežati iz dežele, da se izognejo preganjanju, ker so — «kričali»! Tu pa moramo že izjaviti z vso iskrenostjo, da bi mi Boga hvalili in prižigali sveče na vseh naših oknih, če bi bilo nam na šolskem in kulturnem polju dano toliko, kolikor so oni uživali že tedaj.* Toliko je bilo tega, da nimajo danes i— roko na srce! — prav nič več! Če bi naši današnji obrekovalci storili tako, bi morali — če je v njih ie še iskrica poštenja, logičnega mišljenja in razumevanja pojma narodne pravice in svobode — priznati: razumemo njihovo bol, njihove krike in proteste! Tudi če bi sicer — iz katerihkoli razlogov —■ odobravali sedanjo manjšinsko politiko, pa bi morali imeti sočutje z našo žalostjo, ali vsaj obrekovali bi nas ne!
V pokvarjenosti svoje duše nas pa ta tisk «Piccolovega» kova Še obrekuje na infamen način. Podtika nam, da ne ekričimo > radi sebe in svojega položaja — ker da nimamo nikakega pravega razloga za to —, ampak da hočemo le hujskati javnost onkraj državne meje proti lastni državi. Z drugo besedo: oni hujskajo upravo svoje in naše države, naj nas preganja radi najhujšega zločina!
Kje pa so dokazi, kje so dejstva, ki naj bi opravičila to njihovo usodno obtožbo, to njihovo zločinsko početje? Na eno edino dejstvo se morejo sklicevati, ki pa
v resnici ne obremenja nas nikakor, ker je le naravna posledica sodobnega zmago« slavja nacijonalne ideje. Nikdo drugi, nego ravno tukajšnji Italijani, nima manje pravice za zgražanje nad dejstvom, da so
_ — -	I u * I .1 ^ ^^ ~ al« aIvmI la	M#kriM1
Ptfu raplai Itafijg
Mali ir&n n ki tile mm h mm mslke
LONDON, 2. Poročilo agencije «Reuter» k angleški noti glede separatističnega gibanja v Nemčiji povdarja, da je izvid za ustanovitev raznih autonomnih držav v
naši bolni klici odjeknili tudi med našimi Nemčiji povzročil v angleških krogih veli-soplemenjaki onkraj državne meje! To [ko vznemirjenje. Nota pripominja, da ne
pravico jim odtega našim Italijanom njihova lastna zgodovina!
Zopet jih prosimo, naj se zamislijo v nedavne čase! Naj se spominjajo, kako bolno je odjeknilo v vsej javnosti v
bi nove države hotele plačati vojnih odškodnin, ker se ne bi čutile vezane na versaillesko mirovno pogodbo.
Na splošno prevladuje mnenje, da bi znal tak položaj postati zelo nevaren in bi imel
kraljestvu, vsekdar, ko so se oni oglašali [za svojo naravno posledico kršitev mirov-s pritožbami radi kake krivice, ki jim jo ne pogodbe.
je prizadejala avstrijska vlacbrvina! Pa ne To svoje stališče zaključuje Reuter-le v javnosti, ampak tudi v uradnih krogih, jeva agencija — je angleška vlada morala ki so tudi vsekdar storili svojo narodno predočiti zaveznikom.
in plemensko dolžnost, kar navadno ni Nekateri listi prinašajo vesti iz franco ostalo brez posledic ... O tem bi mogli skih diplomatičnih krogov, da bo Poincare napisati kaj zanimivo poglavje. Toda — dovolil, da bo komisija izvedencev ugoto-pustimo to!	vila v Berlinu plačilno možnost Nemčije.
Na sedanjih manifestacijah v Jugoslaviji, SEPARATISTI ZOPET ZASEDLI AACHEN
ki jih je «Piccolo» tako hlastno izrabil za BERLIN, 2. Wolfova agencija poroča iz
najhujše obtožbe na naš račun — je padla | Aachena, da so sinoči separtisti zopet zasedli
morda v afektu tudi kaka temperamentna tamošnjo vladno palačo. Davi so separatisti
beseda, ki je streljala preko cilja. A pričeli obstreljevati občinsko palačo iz sosed-
obžalujemo danes — kakor smo včeraj — njih hiš. Ob 10. uri so vdrli v municipij ter
da so dogodki dovedli do takih pojavov, i ar^|r,ali vse uradnike in ognjegasce. Belgijski
Obžalujemo to še posebno z ozirom na jojaki, ki so strazih občinsko palačo so isto-
y f -i	V - K . .-i „ i__j „ I časno razbili podzemske naprave vodovoda m
6. točko resolucij sprejetih na shodu v jc vglcd tcga deJ mesla prCplavljen. Policija jc
Ljubljani. Ta točka je pozivala vlado y polivki paiači pripravljena na boj s separa-
kraljevine SHS, naj poseže po diplomat- tisti.
re presalijah I ^ ^ ~ ^	IM«! RPUDlIkO IZM
Ali moremo mi želeti, da bi prišlo do PARIZ, 2. Poročila, ki prihajajo iz Potega? Ne moremo. Saj bi s tem — ker smo renja so pravzanrav vedno tolj redka, državljani Italije — rezali tudi v svoje Uz teh poročn jc Vazvidno. da vlada v fran lastno meso! Pač pa moramo želeti — to | Coski coni mir. V Wiesbadenu ni prišlo zopet kot državljani Italije — ( da bi j0 nikakiii izgredov.
prenehalo postopanje z nami, ki — kakor Značilne so pripombe lista «Paris Soir, se izraža <:Piccolo» — «jugo slovenskim ^i pravi, da so govorice o Renski republi-krogom, razpaljenim od sovraštva napram & vedn0 bolj redke. Tudi navdušenje onih Italijanom in od nacijonalizma», daje pariških listov, ki niso prej našli primer-pevoda za take zahteve. Tudi mi moramo besed, da bi dali duška svojemu le obžalovati, da politični dogodki motijo navdušenju nad proglasitvijo Renske re-prizadevanja obeh vlad za dosego pošte-1 publike, vedno bolj pojema. Ravno tako nega sporazuma med obema državama, postajajo državni krogi vedno bolj resni Moramo to, ker je tak sporazum ravno, za v tej zadevi. Podjetje se je rodilo mrtvo nas gospodarsko vprašanje eminentnega Uer je končalo na tako klavern način, pomena — življenjsko vprašanje tudi v I Renska vlada v Koblenzu, ki ji načeljuje nacijonalnem pogledu! S tem smo tudi Mathes, še nadalje pošilja svoje proglase odgovorili na <-Piccolovo» nesramno m v praznoto. Na ta način bo Renska repub-drzno trditev, da je naša največja jeza lika, radi katere si velevlasti neprestano proti «srbskim krogom, ker se hočejo izmenjujejo spomenice, v najkrajšem času sporazumeti, z našo državo*. jJUi, eno izginila. Sicer pa je bilo javno mne-moramo povedati z vso iskrenostjo: treba nj-c že v za£Ctku prepričano, da ne bo je, da izginejo taki kvarni elementi iz jmel0 podjetje nikakega uspeha, ako se politike na obeh straneh! In ravno ne bo posrečilo separatistom zavzeti predali «Piccola» in sorodnih mu listov so Koelna, ki je pravo glavno mesto Porenja. prava skladnica takih kvarnih elementov.	,
Beseda o .srbskih krogih, dokazuje,	S	doseže«
kako je «Piccolo» v zadregi glede veljavnih L	}' V nasprotstvu s poročili ne-
artfumentov. Naša vlada se ne pogaja s £»erih hsto\ v Parizu glede sporazuma s
«srbskimi krogi», marveč z vlado kralje- ^T8! ° katerera so P°foca.h' .da 1® vine SHS, z vlado Srbov, Hrvatov in bl1 sklenjen, so se vršila včera, zjutra, Slovencev. Ves ta troimeni narod naj P0.^?3?^, med Kruppom in francosko-sankcijonira sporazum, ako naj bo soliden bf/gijsko komisijo Že tako, pn začetku je in trajen! Pri tem pa pada z vso težo na bll.° mogoče opaziti, da so bili zastopniki tehtnico dejstvo, da je kraljevina SHS Pnz*detih strank zelo dobro razpoloženi, nacijonalna in konstHacijonalna država, ka.r.Je.bll° Pac d^bro znamenje, da bo kjer se vlada ne more odtegati pritisku frisio Jste*a d,nc do sporazuma. Po krat-
Amerika in komisija izvedencev
LONDON, 2. Iz Washingtona poročajo, da prevladuje v uradnih krogih mnenje, da bo ameriška vlada poslala v komisijo izvedencev, ki ima nalogo, da ugotovi plačilno zmožnost Nemčije, več odposlancev. Do sedaj ni vlada še odločila o tem. Ta izbera odposlancev bo taka, da bo razpršila strah, ki so ga izrazili nekateri krogi, o možnosti vstopa Združenih držav v Društvo narodov.
300.000 brezposelnih v Berlinu
Težave vzdrževanja bolnišnic in drugih dobrodenlih zavodov
BERLIN, 2. Na sestanku zastopnikov vseh strank in vseh veroizpovedi se je razpravljalo o nujnem vprašanju pomoči revnim, kojih število narašča od dne do dne. Govorniki so dokazali, da je v samem -iBerlinu število brezposelnih doseglo 300.000; število onih, ki trpijo lakoto m mraz, je pa mnogo večje. Socijalna politika, ki je skoraj odrekla, se nahaja pred neiz-vršljivimi nalogami: vzdrževanje bolnišnic in drugih dobrodelnih ustanov postaja nemogoče. Pomanjkanje najpotrebnejših živil in mleka za otroke je vedno bolj občutno. Sestanek je sklenil izdati proglas na javnost za nabiranje sredstev ter tako priti v okom bedi berlinskega prebivalstva.
Nove znamke v Nemčiji BERLIN, 2. Nemčija pripravlja izdajo novih znamk trajne vrednosti. 1. decembra bo izdala znamke po 10 pfenigov.
Promet z Reko se še ne obnovi
BEOGRAD, 2. Včerajšnji presbiro pri-aaša sledeči komunike: «Že nekoliko dni sem se širijo po naših listih vesti, da je pristala naša vlada na to, da se vzpostavi promet med Reko in Brajdico. Pooblaščeni smo izjaviti, da je ta vest popolnoma izmišljena in ne odgovarja resnici. Razume se, da je zato neosnovana tudi vest, da je ob tej priliki neki član paritetne komisije, ki je istočasno višji uradnik ministrstva zunanjih del, izjavil, da ta pristanek naše vlade ne odgovarja naziranju paritetne komisije. Ker sploh ne obstoja noben tak pristanek, bi bilo nesmiselno, da se isti v kateremkoli pravcu komentira,^
ZAGREB, 2. «Riječi» poročajo iz Beograda: Te dni so prinesle novine iz Rima vest, da je vlada privolila na to, da se otvori promet med Brajdico in Reko. Rimska «Tribuna» komentira to vest in pravi, da je to prva odredba, s katero je jugoslovenska vlada odgovorila na prizadevanje Italije, da anektira Reko. Neki beograjski listi pravijo, da je ta otvoritev prometa uspeh generala Bardierija, ki je že nekaj dni v Beogradu. Vaš dopisnik se je v tej stvari informiral na merodajnih mestih in izvedel, da je vse to izmišljeno. O obnovitvi prometa sploh ni govora. To bi se moglo zgoditi le v slučaju, da sta Delta in Baroš že evakuirana ter da so urejene razmere na Reki. Ako se dovoli, da vozijo jugoslovenski vlaki do Brajdice, to še ne znači otvoritve prometa z Reko, ampak je samo izpolnitev žive želje sušaških meščanov in gospodarskih krogov. Kar se tiče pogajanj o reškem vprašanju med Jugoslavijo in Italijo, ni nastopil noben nov moment. Pogajanja niso niti prekinjena, niti končana. Italija vztraja na aneksiji Reke.
vlada presojala sedanje valovenje v.	.
Jugoslaviji, ki je posledica njene manjšin-1 »d .je dosežen popoln sporazum, ki so ske politike v Julijski Krajini. Tako Ž? P"zadeti tudi podpisak Kruppa so za-modro, državniško dalekogledno upošte-1 stopali Sorge in ^oerster, člani upravnega vanje bi odprlo pot do sporazuma, ki ga sveta, ter ravnatelja tovarn Goerens in moramo želeti mi radi sebe in radi naše *-ungst. države. Tako izjavljamo mi iskreno in Na zasedenem ozemlju zaplenjene marke slovesno kot — dobri svetovalci!	|	Številne aretacije
BERLIN, 2. WoIfova agencija poroča: BEOGRAD, 2. Odpravnik italijanskega I Tekom preteklega tedna so francoska poslaništva v Beogradu gospod Summonte oblastva zaplenila v Porurju več bilijonov je posetil včeraj predpoldne Panto Gavri-j papirnatega denarja.
loviča, pomočnika ministra zunanjih po-j V noči od pondeljka na torek so Fran-slov ter se z njim dalj časa razgovarjal. I cozi aretirali v Mainzu 150 brezposelnih, Govori se, da je g. Summonte izjavil željo ki so stražili v tiskarnah bankovcev radi italiianske vlade, da se jugoslovensk* J ponovnih napadov s strani separatistov, vlada jasno izrazi o najnovejših predlogih Istočasno so Francozi aretirali nekatere Mussolinija za rešitev reškega vprašanja, j časnikarje in uradnike podružnice Wolfo-
vega urada. Časnikarji so bili izpuščeni po
Gospod Genttle pri Mussoiinijii
Gentile ostane
RIM, 2. Danes je sprejel ministrski predsednik Mussolini v palači Chigi na-učnega ministra. Minister je poročal Muš-
solimju o položaju, ki je nastal vsled I Bergla so socijalisti izstopili "iz vladne izvedbe njegove solske preosnove na koalicije srednjih šolah. Iz poročila g. Gentile-ja -	. .
sledi, da ni šolska preosnova povzročila PpJosna delavska zveza v Nemčiji proti stavki, tako katastrofalnih posledic, kakor poro- BERUN, 2 Wolfova agencija objavlja izjavo čajo opozicijonalni listi. Mussolini je vzel .®ploš,le delavske zveze, v kateri se predočajo
dveh dneh. Medtem pa je 150 brezposelnih bilo pridržanih v zaporu.
Vladata kriza na Namikant
Socijalisti izstopili iz koalicije PARIZ, 2. Agencija «Havas» poroča
iz
to poročilo z veseljem na znanje, se zahvalil ministru ter mu izrazil svojo solidarnost. Preosnova bo ostala neizpremenjena. S tem padejo vse domneve o kalfom menjanju naučnega portfelja.
Spor med Francijo in Švico radi vprašanja svobodnih carinskih con
BERN, 1. švicarska vlada je izročila dne 30. oktobra francoski vladi noto, v kateri stavi odločno vprašanje, ali je treba smatrati vsaka pogajanja za prekinjena ali ne. Obenem protestira švicarska vlada v svoji noti proti temu, da je Francija pomaknila carinsko mejo na politično mejo, preden so bila končana tozadevna pogajanja. Izražajoč upanje, da se bo našel vendar način za uspešno nadaljevnje pogajanj, naglasa ob koncu švicarska nota, da bo v nasprotnem slučaju edina pot, ki preostane, priziv na razsodišče Društva narodov na podlagi čl. 13. društvene pogodbe.	- .
delavcem pogubonosne posledice, ki bi jih v
sedanjem položaju prinesla splošna stavka delavcem in njihovim organizacijam. Proti stavki .so se izrekli tudi socijalisti.
Zlata tarifa v Nemčiji
BERLIN, 2. Radi padca nemške marke bodo uvedli v nemškem železniškem prometu osebno, blagovno in paketno tarifo na zlati podlagi.
Francija za so delovanjeAmerike pri reševanju odškodninskega vprašanja
PARIZ, 2. Francoska vlada je odgovorila na poročilo angleške vlade od dne 31. oktobra glede povabila Zedinjenih držav k sodelovanju v mednarodni komisiji izvedencev za ugotovitev plačilne možnosti Nemčije. Francija se z navdušenjem izjavlja za sodelovanje Amerike, pridržuje si pa pri tem vse pravice« ki jih ji priznava versailleska mirovna pogodba ter zahteva, da se bo morala komisija izvedencev omejiti izključno na to, da ugotovi sedanjo plačilno možnost Nemčije.
Črnogorski princ Peter odpotoval na Dunaj
BEOGRAD, 2. Princ Peter Petrovič Njeguš je odpotoval s soprogo na Dunaj. Verjetno je, da se princ Peter v kratkem vrne, ter se definitivno nastani v Jugoslaviji.
Grški begunci na jugoslovenskem ozemlju
BEOGRAD, 2. Vlada je izdala preko ministrstva vojne in mornarice .ter ministra notranjih del policijskim in vojnim obla-stvom naredbo, da se sestavi spisek grških oficirjev beguncev, ki so o priliki zadnjih nemirov v Grčiji prispeli na jugo-slovensko ozemlje. Vsi grški oficirji se nastanijo v Vranjski Banji, a vojaki začasno v bitoljskem in skopljanskem okrugu.
Nov jugoslovenski poslanik v Budimpešti BEOGRAD, 2. Podpisan je ukaz o imenovanju Tihomira Popoviča, dosedanjega poslanika na Dunaju, za poslanika v Budimpešti. Včeraj je g. Popovič odpotoval, da nastopi svojo službo.
RUSIJA ZBIRA ČETE NA POLJSKI MEJI
BERLIN, 2. Osebe, ki so prišle iz Rusije pripovedujejo, da se je uprlo nekaj oddelkov ruskih vojakov, ki so bili vpoklicani; to so oddelki, ki se nahajajo v moskovskem okolišu in ki so imeli odpotovati na zapadno mejo. Vojaki niso hoteli odpotovati; štirje častniki so bili umorjeni. Upor je bil takoj udušen z vso odločnostjo. Do danes je baje na poljski meji zbranih kakih 100.000 mož. (Štefani.)
Angleški glas o Jugoslaviji
LONDON, 2. General Tomson, britanski višji komisar v Bolgarski, ki se je pred kratkem vrnil v Anglijo, je objavil v «Observer-u» v zadnjih treh tednih serijo člankov pod naslovom »Nazaj z Balkana*. V dosedanjih člankih se je bavil posebno s sedanjimi razmerami v Bolgarski, dočim objavlja v zadnji številki z dne 28. oktobra pod istim naslovom članek o kraljeviniSrbov, Hrvatov in Slovencev, v katerem daje pregled srbsko-hrvatsko-slovenskih prilik.	*
Tomson pravi, da so skoro vsi Srbi centrali- f sti po prepričanju in da uvaja sedanja ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev centralizem. Hrvati in Slovenci zahtevajo ovtonomne uprave in zbore ter odstranitev srb. uradnikov s položajev v nesrbskih krajih. Radič gre dalje v svojem federalizmu: nedavno jc v svojih pogajanjih s PašiĆem zahteval nezavisno hrvatsko republiko v mejah federativne kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kateri bi bil kralj Aleksander simbol in poveljnik vojske za časa vojne. Četudi se tem Radičevim zahtevam ne more pripisovati praktična politična vrednost, ^se Radič ne omejuje na nje, temveč javno izjavlja, da je on za absolutizem sel j ako v, in proti davkom in vojni službi. Škoda je, dodaja Tomson, da se federalizem ni prikazoval z več umerjenosti in doslednosti in da Radič ni našel načina, da pledira za federalizem v parlamentu s pomočjo opozicije. Edini človek, ki bi mogel najti kompromis med srbskim centralizmom in hrvatsko-sloven&kim federalizmom, bi bil Pa-šič, znan po svoji pomirljivosti. Pašič je srbski Gladstone« potrpežljiv in umirjen državnik.
Tomson iznaša, dalje vrednost drugih političnih voditeljev, g. Davidoviča in dr. Korošca ter prikazuje posebnosti srbskega, hrvatskega in slovenskega plemena, posebno pa naglaša vrline in demokratizem Srbov. O kralju Aleksandru pravi, da uživa popularnost in da se je položaj dinastije okrepil-vsled rojstva prestolonaslednika. Končno pravi, da zavisi bodočnost kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev posebno od mlade generacije in postavlja vprašanje, da-li bodo milijoni teh mladih ljudi živeli kot državljana skupne države, ali pa se bodo razdvajali z intrigami.
Povišanje Kolhovnih pristojbin
RIM, 2. S kr. odlokom-zakonom od dne 26. oktobra 1923. št. 2275, objavljenim v uradnem listu «Gazzetta ufficiale» od 31. oktobra 1923. so bile dosedanje kol-kovne pristojbine skoro popolnoma revidirane. Nove pristojbine so stopile v veljavo s 1. novembra 1923. Pristojbine se plačajo lahko s kolkovanim papirjem, s prilepljenjem primernega kolka ali z direktnim vplačilom. Pristojbine so bile povišane od lir 018, 0'30 in 0'36 na 0 50; od 1*20 na 2'-; od 2'40 na 3'-; od 3 60 na 4'-; od 4'80 na 6'-; od 6'- na 10'- lir. V razmerju s tem poviškom se poviša kolko-vani papir od 0'30, 1'20, 2'40, 3'60, 4 80 na odnosno 0'50, 2-, 3'-, 4-, 6'-; na kolko-vanem papirju ne bo označen povišek. Onim zasebnikom, ki imajo še v posesti kolkovani papir, ne bo treba doplačati poviška po 1. novembra 1923. Kolkovani papir 6'- lir se bo prodajal po 6'- lir, kakor do sedaj. Zasebnik bo za ostale 4'- lire lahko nalepil kolke. Kolki se bodo prodajali po sedanjih cenah s pribitkom (adizionale) ali pa bo lahko zasebnik dodal druge dodatne kolke.
Pristojbine na sodnijske listine
Odlok je skrčil dosedanje število vrst pristojbin na tri, t. j. 0 50, 2'- in 3'-, v razmerju z važnostjo spornega predmeta, za razpravo pred soaniki-posredovalci (concigliatorij. Na ta način so bile dosedanje pristojbine precej znižane; ostane v veljavi odredba, da so razsodbe sodnikov-posredovalcev proste registrskih pristojbin. *Za ostale vrste sodišč so pristojbine povišane v razmerju s poviškom cene kolko-vanega papirja.
Pristojbine na menice
Kr. vlada je upoštevala navado bančnih zavodov, da ne eskomptirajo menic, ki ne dospejo v teku 6 mesecev ter je znižala za polovico kolkovno pristojbino za menice, ki dospejo v teku 4 mesecev.
Pristojbine na pobotnice
Nove pristojbine na pobotnice stopijo v veljavo dne 15. novembra 1923. Preosnova kolkovnih pristojbin na pobotnice in navadna potrdila o prejemu vsebuje: 1. Precejšnje znižanje dosedanjih pristojbin (ki so znašale 2.40°/,«) in sicer: za zneske od lir 1 do 100, stalna pristojbina 10 stotink; od lir 100 do 1000, 50 stot.; od lir 1000 do 100 tisoč velja sorazmerna pristojbina 30 stot. za vsakih 1000 lir; od 100 tisoč dalje stalna pristojbina 60 stot. 2. Racijo-nalno razvrstitev pristojbinam podvrženih listin v tri kategorije, katerim odgovarjajo 3 različne lestvice. Prva obsega vse pobotnice (quietanze) in potrdila o prejemu (ricevute), note in račune, ki so v zvezi z efektivnim denarnim prometom. V drugo skupino spadajo vse listine, ki so radi njihovega posebnega značaja in radi odno-šajev, na katere se nanašajo, deležne posebnega ravnanja (pobotnice zakladnih bonov itd.); za to skupino velja stalna pristojbina največ 1 lire. Tretja skupina obsega pobotnice, ki se tičejo vplačila ali vrnitve začasnih ali stalnih polog (pri cari-narnah, sodnijah). Za pobotnice, izdane od javne uprave stopijo v veljavo nove pristojbine s 1. decembra 1923.
Dalje vsebuje odlok odredbo, da bodo morali gostilničarji, kavarnarji, lastniki barov in pivovarn plačevati pristojbine na račune edino potom naročilnega dogovora.
Pristojbine na oglase v listih
Nove pristojbine stopijo v vcljnvo dne 1. januarja 1924. in znašajo 1 '50 % stroškov za inseriranje ter najmanj 20 stotink. Upravništva listov, ki se tiskajo v ne manj kakor 10.000 iztisih in v občinah z ne manj kakor 150.000 prebivalci, se bodo morali posluževati blokov, v katere bodo moiala vpisavati stroške oglasa, ime stranke itd. ter bodo morala vsake 3 mesece naznaniti registrskemu uradu občine vsoto stroškov za oglase. Na podlagi te naznanitve bodo upravništva plačala pristojbino. Vsi drugi dnevniki, tedniki in revije, ki izidejo vsaki teden, dvakrat ali enkrat na mesec, bodo plačevali prisiojbino na podlagi naro-čilnega dogovora v teku 20 dni po preteku vsakih 3 mesecev. Glede revij, listov ali brošur, ki izidejo v daljših časovnih presledkih, pravi odlok, da se mora naznaniti vsota stroškov v teku 10 dni po dnevu, ko je bil predložen državnemu pravdništvu iztis v pregled.
Sklicanje senata
RIM, 2. Senat je sklican za pondeljek, 12. novembra ob 15. uri k javni seji. Na dnevnem redu je med drugim tudi razprava o reformi državnozborskih volitev.
Švedski kralj ▼ Londonu
LONDON, 2. Tu sem je prispel švedski kralj, ki bo prisostvovati poroki svojega sina-prestolonaslednika z Lady Mount-batten.	_
Prizadevanje Amerike zm ustanovite? mtdnimdnc komisije izvedencev
WASHINGTON, 2. Poroča se, da je imela vlada Zedinjenih držav ponovne pogovore z zastopniki zavezniških držav o ustanovitvi mednarodne komisije izvedencev za vprašanje vojnih odškodnin.
Zlato v Bolgariji
SOFIJA, 2. V Bolgariji so odkrili * bližini sela Radomira zlata ležišča, ki vse* bujejo po izjavah strokovnjakov velike količine zlate rude. Z eksploatacijo bodo pričeli y najkrajšem času.
Južna železnica v Avstriji '
DUNAJ, 2. Kakor poročajo z Dunaja, bo prevzela tudi avstrijska vlada proge južntf železnice na avstrijskem ozemlju v svoio upravo. Omrežje južne železnice bi bikr v tem slučaju razdeljeno na dva dela kaw terih eden bi bil podrejen ravnateljstvu na Dunaju, drugi pa y Beljaku«
Morilec Vorovskega pred sodiščem
BASEL, 2, V pondeljek se bo pričela
Ered sodiščem v Lausanne razprava proti onradiju, ki je 10. maja t. 1. tekom zasedanja konference za mir ca vzhodu umoril * hotelu Cecil načelnika ruskega trgovinskega zastopstva v Rimu Vorovskega ter težko ranil časnikarja Harensa in tajnika Divilkovskega. Razprava se bo vršila pjed tausannskim sodiščem, ker ni hotela švicarska zvezna vlada priznati diplomatskega značaja bivanju Vorovskega v Švici,
Kakor znano, je Conradi izjavil, da je s tem svojim činom hotel maščevati svoje-očeta, ki je bil umorjen od boijsevikov. ot sokrivec umora Vorovskega pride na
t
zatožno krop ruski podanik Arkadi) Polu-minr član bivšega ruskega rdečega križa, kateri je poslal Cooradijju na predvečer zločina v pismu denar, ki ga je potem policija zaplenila.
Zanimanje za to razpravo je veliko. Občinstvo se je kar trgalo za vstopnice v sodno dvorano. Med odvetniki civilne stranke se nahaja Simon Členov iz Moskve, kateremu je švicarska vlada izjemoma dovolila bivanje v Švici za neobhodno potrebno dobo za izvršitev njegovih poslov. Prič je povabljenih okoli 80. Med temi so znani francoski pisatelj Barbusse, italijanski poslanec Maffi in francoski komunist Rappaport. Razprava bo trajala približno 10 dni.
DNEVNE VESTI
Vedno hujše!
Frefekt trentinske pokrajine jc izdal Z ozi-rom na tozadevni dekret, ki glede napisov — kakor pravi — ureja «rabo nemškega jezika v njegovih odnožajih napram italijanskemu jezikuDa čujemo, kako ♦ureja*. Cl. 1 določa, da morajo biti vsi proglasi, razglasi, opozorit-ve, napisi, tabele, seznami in opisi, ako so določeni za javnost, ali so javno razobešeni — tudi če se tičejo zasebnih interesov — se stavbeni izključno v uradnem italijanskem jeziku. Člen 2. pa določa: *V območju občin, v katerih učni jezik v ljudskih šolah ni še izključno italijanski, se more napisom in opisom dodati nemški prevod. Ta mora biti prirejen v latinskih črkah, ki pa ne smejo biti večje, nego so odgovarjajoče italijanske.» Ali razumete to trentinsko — latinščino? Ce ostane sedanja šolska reforma v veljavi, to se pravi, ko bodo v par letih ljudske šole v nemških krajih izključno italijanske, izgine zadnji nemški napis v nemških krajih Poadižja. Tu je suho, strašno destvo. In spričo tega dejstva ima g. prefekt — korajžo, da govori o uredbi «rabe nemškega jezika v njega odnošajih do italijanskega Jezika?* Ta uredba bo zares kaj enostavna: nemških napisov ne bo več! Kakor da bi se hotel gospod prefekt sporedno s smrtnim udarcem nemškemu jeziku po vrhu še rogati nemški manjšini. Pri tem ga nič ne moti pomislek, da ima ta manjšina tik za hrbtom milijone sopleruenjakov, ki sočustvujejo Z njo in ki bodo tudi bolno občutili ta udarec. In in ki bodo tudi Jbolno občutili ta udarec. In čc se bodo ti kakorsibodi oglašali s svojim ogorčenjem, pa bo krik, da poadiški Nemci radi brezpomembnih * epizoda hujskajo svoje soplemenjake proti italijanski drŽavi! Gospodje so zaslepljenih Tudi ta dekret ne bo rodil dobrega sadu.
m H preklicana oN soma gdleZeno
izvrševanje odioka o dvojezičnosti slovenskih listov v Julijski Krajini, je še vedno vprašanje, ki se ne more smatraii za pojasnjeno. Naše uredništvo je bilo obveščeno, da je izvrševanje omenjenega odloka le odioženo (so-ppesa I'esecazione), medtem ko je poročala odnosna brzojavka agcncijc Štefani, da je ministrski predsednik Mussolini odredbe naših preiektov preklical. V ljubljanskih listih čitamo o tem vprašanju sledeče obvestilo, ki potrjuje, da res še ne moremo vedeli, pii čem da smo:
Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja:
Kr. italijanski konzularni delegat v Ljubljani g. de Comclli je poslal g. velikemu županu dopis, v katerem mu naznanja, da je prejel od kr. italijanskega opravnika poslov v Bel-gradu nalog, naj sporoči pokrajinski upravi sledeče:
«Nj. Eks. predsednik ministrskega sveta je preklical naredbi videmskega in tržaškega prefekta glede obvezne dvojezičnosti slovenskih listov. Ponavljam, da sta bili ti naredbi za sedaj preklicani in ne samo suspendirani, kakor se to hoče dopovedati v Ljubljani, da bi tako upravičili agitacije, ki imajo prikrit namen motiti dobre odnošaje med obema državama. Blagovolite sporočiti gornje dobesedno pokrajinski upravi Sumonie.>
To se daje javnosti na znanje.
Zadnji ostanu mMašit avtonomije
se odpravljajo. «Gazzctta Ufficiale^ od 30. oktobra 1923. objavlja kr. odlok od 10. septembra, s katerim se razpušča začasni deželni odbor v Tridentu. V pospreranem poročilu kralju se ta odlok utemeljuje s sklicevanjem na dejstvo, da je bil italijanski občinski in pokrajinski zakon raztegnjen s kr. odlokom od 11. januarja 1923 št. 9. tudi na nove pokrajine. S čl. 26. tega odloka je bilo določeno, da se izroči začasna uprava novih pokrajin začasnim izrednim deželnim odborom, ki so bili ustanovljeni s kr. odiokom od 31. avgusta 1921. V nadaljnjem pravi g. Mussolini med drugimi v svojem poročilu, da so vsled uveljavljanja novih političnih strank in novih po* litičnih smernic podali vsi člani ostavko. Radi tega je neobhodno potrebno, da se začasni izredni deželni odbor za Tridentinsko razpusti in imenuje izredna pokrajinska komisija, kakor jo predvideva čl. 324. občinskega in pokrajinskega zakona.
Z istim odlokom je bila imenovana tudi ravnokar omenjena izredna komisija, ki obstoji iz štirih članov. Kakor znano imamo take izredne komisije že več časa v videmski in tržaški pokrajini. Začasni izredni deželni odbor deluje samo še v Istri kot zadnji spomin na nekdanjo avtonomijo naših dežel.
8 vneklfi znretfs Istrska preososoralkM
je priobčil včerajšnji *PiccoIe» daljši pogovor, ki ga je imel njegov dopisnik z ravnateljem omenjenih premogovnikov inženirjem Toma-tis-am. Dopisnik naglasa najprej, da si gledž jzapretja premogovnikov ni treba delati ni-! kakih upov, kajti ustavitev dela da se ne da j več odvrniti. Na uprašaoje, ali ni bilo mogoče na kak način preprečiti ali vsaj odgoditi ! ta ukrep, je odgovoril inž. Tomatis, da je bilo | toliko eno kalikor drugo popolnoma izključeno, kajti množina neprodanega premoga je ' naraščala z vsakim dnem, tako da je bilo podjetje že v velikih skrbeh, ker ni več imelo . prostora, kamor bi moglo spravljati premog, i ki je prihajal iz premogovnikov. Na vprašanje, ! kako je moglo priti do tako žalostnih razmer j v istrskih premogovnikih, je odgovoril inženir : Tomatis, rekoč, da je bila velika sreča za 'podjetje, da mu je mlo v zadnjih dveh letih poverjena dobava premoga za kr. vojno mornarico. Za vojne laaje in ladjedelnice je kupila I kr. mornarica nad 200.000 ton istrskega pre-: moga. Kr. mornarica pa je rabila glasom to-zadevne pogodbe večinoma premog v debelih ! kosih in v tem dejstvu je razlaga, da so zaloge (podjetja sedaj prenapolnjene predvsem z drobnim premogom. Od avgusta meseca dalje pa se je nabralo tudi mnogo debelega premo-• ga, kajti od tedaj (koncem avgusta) je dobava za kr. mornarico končana. Inženir Tomatis naglasa dalje, da je dobava premoga za kr. mornarico zahtevala toliko dela in časa od strani podjetja, da mu ni bHo mogoče poskrbeti za druge odjemalce, ko je bila dobava za vojno mornarico končana. Na drugi strani pa rabijo ostali odjcmalci vedno znanj istrskega premoga. To velja predvsem glede tržaške in reške industrije, glede trgovinske mornarice, glede nekaterih podjetij na zapadnem obrežju jad^ nskega morja, ki so porabila pr®d vojno \ množine istrskega premoga. Vojna je povzročila, da so nekatera izmed omenjenih podjetij nabavila premog za svojo potrebo drugod, medtem ko so druga ustavila j vsled povojne krize vsako obratovanje. Tako In. pr. tržaške ladjedelnice, ki so po izvršitvi velikih naročb ustavile delo. Tržaška plinarna, ki je sedaj s centralo v Cellini, tudi ne rabi več istrskega premoga. Velike tržaške paroplovne družbe, ki so rabile prej istrski premog, se zalagajo sedaj na ta način, da kupujejo njihove ladje, ki se vračajo prazne v Trst, med potjo inozemski premog pod mnogo povoljnejsimi pogoji.
To bi bili po mnenju g. inž. Tomatisa vzroki sedanje krize istrskih premogovnikov. Kakor sc vidi, je položaj v resnici težak in resen. Iz gornjih podatkov pa izhaja obenem, da je treba videti neposredni povod_ za zapretje premogovnikov v dejstvu, da je potekla dobava na račun vojne mornarice. Vprašanje je torej, zakaj se pogodba z vojno mornarico ni hotela ali ni mogla podaljšati. Nimamo v hipu na razpolago dovolj podatkov, da bi mogli izčrpno odgovoriti na to vprašanje. Se važnejše pa je vprašanje, ali je sedanja kriza istrskih premogovnikov res le začasna in ali se ne nahaja v istem brezizhodnem položaju, v katerem trpi po aneksiji naše vino vsled konkurence vina iz drugih pokrajin. «Piccolo» jc te dni naglaial, da so se stvorili v kraljevini krogi posebnih interesov, ki se le malo i združljivi z gospodarstvenimi interesi novih pokrajin. Ali morajo nove pokrajine res biti ! žrtev teh krogov? To je morda ono osnovno vprašanje, ki ga je treba temeljito rešiti tudi . z oi.ii om na krizo istrskih premogovnikov in razne druge krize, ki jim v naših krajih nikakor noče priti konec in ki postajajo kronične.
Smrtna kosa. Dne 30. oktobra je preminula v Dornbergu gospa Pavla Rojčeva, soproga! nadučitelja. Pokojnica je bila sestra, pokojne soproge našega sedaj tudi že pokojnega Jake Štoka. Bila je blaga uzorna slovenska žena. ! Naj počiva v miru. Žalujočim ostalim izrc-1 kamo iskreno sožalje.
Razpis štipendij. Ustanova «GuglieImo Ober-dan» .za višje poljedelske Stadije, ustanovljena od Zveze starinskih kmetijskih zadrug v Pia-cenzi razpisuje natečaj za dve štipendiji po 1440 lir, ki se bosta izplačevali v vsakega meseca in ki sta določeni za dijake visokih poljedelskih šol v kraljevini. Natečaja za omenjeni štipendiji se lahko udeležijo mladeniči iz Julijske Krajine, v prvi vrsti tasti, ki pripadajo kmetskim družinam. Natečaj se vrši na podlagi izpričeval. Pri enakosti izpračeval bodo imeli prednost tisti, ki so ubožnejši. Prošnje naj se pošljejo upravnemu odboru ustanove pri upravi tržaške pokrajine (ul. Sani ta št. 7) nakasne-je do 15. novembra t. 1. K prošnji naj se priložijo sledeče listine: a) zrelostno izpričevalo kake srednje šole, s katere se lahko pride na kako visoko poljedelsko šolo v kraljevini; b) rojstni list; c) kazenski list in izpričevalo o lepem vedenju, ki pa ne smeta biti izdana pred 1. avgusta t. 1.; č) zakoniti izkazi o premoženjskih razmerah prosilčevc družine.
Narodni koledar Franina i Jurina za leto 1924. je izšel ravnokar. Vsebuje vse potrebne običajne koledarske podatke, vrsto zanimivih spisov zabavnega, političnega kulturnega, so-cijalnega in gospodarskega značaja z mnogo ličeih slik aktualne važnosti. Posebno aktualen je daljši spis «Kako je došlo do ugovora v Rapallu?» Tudi za tiste, ki se radi smejejo, je poskrbljeno. Koledar je izšel v zalogi tiskarne « Edinosti».
Društvene vesti
«Mlinar in njegova bčL» Ta slavna, divna in dobroznana igra bo gotovo privabila mnogo občinstva, ki bo videlo, kaj mu lahko nudi Šentjakobska Čitalnica. Toliko radi divne interpretacije, kolikor radi ganljive in sugestivne snovi, kjer se ponavlja v napetem pričakovanju dogodek za dogodkom, ter iskrena ljubezen mlinarjeve hčere do junaka igre, bo vsak gledalec očaran in zadovoljen, da je prebil par uric daleč od cestnega praha in šuma.
Igro režira priljubljeni in dobroznani igralec g. Marc.
Začetek točno ob 5. uri popoldne v nedeljo, dne 4. novembra v dvorani DKD pri Sv, Jakobu.
Radi dekreta proti kužnim boleznim, ki velja do 5. t. m., je prepovedan vstop otrokom izpod 14. leta.	'
Iz tržaškega življenja
Nesrečna igra z dinamitno patrono. Včeraj predpoldne se je vsled neprevidnega ravnanja z dinamitno patrono ponesrečil 13-letni Fran Božeglav, stanujoč v vasi Gorenje pri Divači. Deček je skupno z nekim sovrstnikom pasel živino v bližini domače vasi. Pastirja sta zanetila ogenj, v katerega je Božeglav, nič hudega sluteč, vrgel malo dinamitno patrono, ki jo je malo prej našel na travniku. Komaj je to storil, je zadonel močan pok; v istem hipu je Božeglav začutil v desni roki hude bolečine; drobci patrone so mu jo razmesarilt Drugi deček, ki je ostal po sreči nepoškodovan, je ranjenega tovariša spremil v vas, kjer so domači dečku za silo obvezali ranjeni od. Nato so ga prepeljali v Sežano k zdravniku. Ta je svetoval očetu, ki je spremljal dečka, naj ga prepelje v mestno bolnišnico, kar je mož tudi storil. Mali ranjenec je bil sprejet v kirurgični oddelek, Zdravniki upajo, da bo okreval v 3 tednih.
Roparski napad ali prelep? Včeraj okoli 4. ure ajutraj se je zatekel v mestno bolnišnico težak Anton Vasanin, star 39 let, stanujoč v ulici MoHno a Vento št. 17; bil je ranjen z nožem na več mestih po glavi in po rokah. Policijski agent, nameščen v bolnišnici, je vprašal moža, kje je bil ranjen in od koga. Tedaj je Vasanin jel pripovedovati precej čudno zgodbo. Ko se je okoli 1. ure po polnoči vračal po ce-
sti iz Doline, kamor je šel pokušat novo vino, so ga medpotoma napadli trije neznanci ter zahtevali, naj jim izroči denar, Ker se je branil ugoditi tej zahtevi, so ga baje neznanci jeli pretepati in ga suvati z nožem; pretepali so ga toliko časa, dokler se ni zgrudil omagan na tla. Potem so neznani napadalci zbežali. Ko je prišel nekoliko k sebi, se je dvignil ter šel dalje proti mestu, kjer se je takoj podal v bolnišnico.
Vasaninova pripoved je v marsikakem oziru nejasna in malo verjetna; posebno ker je mož, na vprašanje, če bi bil v stanu spoznati kakega izmed napadalcev* to z vso odločnostjo zanikal. Čudno je tudi, kako je mogel mož, navzlic ranam in onemoglosti, priti sam brez vsake pomoči peš iz Doline do mesta. Bolj verjetno je, da je bil Vasanin ranjen v prepiru, pa da noče izdati ranilcev, ki so najbrž njegovi tovariši.
To domnevo podpira tudi okolščina, da sta dva orožnika isto noč videla Vasanina v družbi drugih moških pri Sv. Ivanu. V tem slučaju nastaja vprašanje, kako je mogel biti Vasanin skoro istočasno v Dolini.
Policija nadaljuje preiskavo, da pojasni to čudno zgodbo.
Dve nesreči pri delu v ladjedelnici S. Marco, Včeraj opoldne se je v ladjedelnici S. Marko ponesrečil delavec Fran Bonassin, star 46 let, stanujoč v ulici Crociiisso št. 9; padel mu je na levo nogo težak kos železa ter mu jo zlomil pod kolenom. Ponesrečenec je doBil prvo pomoč na filijalki rešilne postaje, ki se nahaja v ladjedelnic;. Z avtomobilom centrale tega zavoda, ki je bila telefonično obveščena o dogodku, je bil nato Bonassin prepeljan v mestno bolnišnico.
— Par ur pozneje se je istotam ponesrečil na podoben način delavec Nazario Gavinelli, star 54 let, stanujoč v Miljah št. 338; njemu je padel na levo nogo dve toni težak železen drog, ki mu je zmečkal palec. Tudi njega so z avtomobilom rešilne postaje prepeljali v mestno bolnišnico.
Svedrovci obiskali lekarno in vlomili blagajno. Tržaški svedrovci so hoteli zopet poskušati svoje vlomilsko orodje, menda ker so se bali, da ne bi zarjavelo v brezdelju. Za ta poskus, ki se navadno skoro vedno dobro izplača, so si izbrali blagajno lekarne Godina, ki se nahaja v ulici Ginnastica št. 3. V noči od 1. na 2. t. m. so se s pomočjo ponarejenih ključev vtihotapili v lekarno ter začeli obdelovati blagajno, sprva s svedri, potem s posebnimi škarjami in drugim vlomilskim orodjem, ki so ga prinesli s seboj. Njihovo ponočno delo se je dobro obneslo; «operacija» se je popolnoma posrečila. V «operirani» blagajni so našli svedrovci plačilo za svoj trud: okoli 1500 lir v raznih bankovcih. Ko so bili s tem gotovi s svojim delom so jo cdkurili ncopaženo, kakor so prišli.
Vlom je bil odkrit včeraj zjutraj ter naznanjen na kvesturi.
Osumljen, da se je udeležil tega tatinskega podjetja, je 25 letni Natale Cimolino, star znanec policije. Mladenič je bil namreč isto noč aretiran v ulici Ginnastica, v bližini lekarne. Domneva se, da je stal na ulici z nalogo, da obvesti tovariše, ki so bili zaposleni v lekarni, v slučaju. Če bi jim pretila kaka nevarnost. Mož trdi, da je nedolžen, a kljub temu je bil pridržan v zaporu.
Poskočen samomor krčm&rja. Danes okoli pol dveh po noči' se je na neki klopi v ulici XX. Settembre ustrelil s samokresom v trebuh krčmar Anton Gerolimi, star 46 let, bivši lastnik gostilne «Ristorante milanese*, ki se nahaja v ulici Acque. Moža so našli nekateri mimoidoči l$udje, ki so obvestili takoj rešilno postajo. Na lice mesta prihiteli zdravnik je dal ranjenca nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kirurgični oddelek.
Zdi se, da je moža prignala do obupnega koraka huda nevrastenija.
Gerolimi je znan v našem mestu, ker je svo^ ječasno zmagal pri tekmi proti spanju, pri kateri je prebdel celih 97 ur; pred kratkim se je udeležil tekme na krogle tudi pri tej je zmagat
DAROVI
i
V nedeljo 28. t. m. zvečer, razni ostanki, v gostilni DKD, Lit 4.10 za D.» Podružnic^ Sv. Jakob.
Hali oglasi
se računajo po 30 stof. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotinlc beseda. -— Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor išče službo, plača polovično ceno.
BABICA* diplomirana, sprejema noseče. Naj-, večja snaga, tajnost zajamčena, govori slovensko. Corso Garibaldi 23/1.	1506
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko, Slavec, Via Giulia 29.
1413
TRGOVSKI POMOČNIK, mešane stroke, išče službe. Gre najraje na deželo. Naslov pri upravništvu.	1533
ZLAT* srebrn in papirnat denar.se kupuje In predaja po zmernih cenah. Mcnjalnica via Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko.
25
BRILJANTE, zlato, srebro in platin po najt višjih cenah. Dajem predujme ca dragulje. Pertot, Via S. Franc eseo 15, II.	(45)
KRONE 1.80, goldinarje 4.80, dvajsetkronske zlate L 88.— Večja množina — cena po dogovoru. Via Pondares št. 6/1.	44
KRONE, srebro, zlato in platin kupujem, Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46.
Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Via CuniCOii 8, na drobno in za družine Via GSuSian! 32«
Priporoča se lastnik (684)	FR. ŠTRABiCAR.
Najvišja cene plačujera za
kun, zlatic, lisic,
dihurjev, vider, Jazbece v. mačk, veveric« krtov« divjih in domačih zajcev«
D. WINDSPACH
Trst, Via Cesare Battsstl št. 10 II. nadst., vrata 16 33
Sprejemajo se pošiljatve po pošli-
BANCA
Ustanovljena leta 1905. Delniška ggavnlca Ut. 15.000.000*— popolnoma vpSačana. QSavni sadež s Trst, Via S. tticold 9 (Lastna palača). — Podružnici: ABSAZtA, ZA9IR.
mm
OOOOOODDDOOOOaDD 00000000 D D O D □ O □ □ O O O □□□□□□□□□□□□
Olajšuje vsako £?gews
s JugoiM®
potom saveznega zavoda
Jadranska Banka v
RJubllani in Zagradu
In nlenlh podružnic v glavnih mestih Jugoslavije.
fclm ittbvtocij« m blago. Inkati efektov in ratunov. Informacije. Kupuj« in predaja dlnarfe
In druge operacije po najugodnejših pagojUi.
"ti'g'gpnoooooooaoooanpona d aoaooanoanoDaDaaDooaDn Q
PODLISTEK
Ljudmila Pivkova:
KRIMINAL
CW)
f Ponujata mi žlico, nato smelak in >az sc Tračam na svoje mesto, da si priborim hrane za dete. Ni bila komedija, gnusaa in surova; bila jc grozna, strašna resničnost, da sem mlatila po vratih. Po hodnikih so se razlegali udarci, ki jih je odmev krepil v resonančnih prostorih.
Dobivala sem odgovor od vsake mimoidoče osebe. Kdo je hodil po hodniku? Zmerjanje |e vsaka beseda, kolikor jih slišim. Postajali »o tam zunaj vsi nekako nervozni. Jaz sem me pa tresla vsa. Zunaj je baje nekdo omedlel. Jaz sem imela moči, da bi se bila še pretepala. Nič mi ni mar, kam (rent in kaj bo
V stalno rastočem mojem kravalu prihaja jtekdo, odmakne vrata in me vpraša razbur-
$no: «Kaj za Boga počenjate? Kaj hočete?« o je bila nekaka drugačna oseba, ni ukazovala in ni govorila odzgoraj.
Odgovarjam, tresoča se vsa v svoji razburjenosti: «Vedite me takoj k nekomu, kdor
tukaj *kazuje1»	#
Pomiriti me hoče in pravi: «L>a, da, takoj vam ga pokličem.*
Pravim: «Pcljitc me k njemu takoj, ne verjamem vam.»
Prepričevalno in strahoma obenem me zagotavlja, da je £e vse poskrbljeno in da bo tako; tukaj. —	„ T
Odšla je in jaz sem se oddihovala. Vzela sem si zopet Vero. V razburjenju sem le še plakala in ona z menoj, samo da je ona kričala na vse grlo, v tem ko je njena mati izbila vso svojo energijo že prej z mlatenjem po vratih.
Ni trajalo zares niti pet minut. Kliučavnica je zarožljala in v celico so stopili kakor eksekutorji: visok gospod (svetnik B.), potem nek starejši gospod v uniformi (g. Sladek) in dve paznici.- Strogi obrazi, pripravljeni deliti ukore in postopati, kakor je treba ravnati z zaprtimi zločinkami. govoriti. G. B. mi je namignil, naj govorim, to ga ne moti.
Ena izmed sostanovalk mi jo jemlje zopet iz rok, da jo potolaži. Jaz pa poročam: od včeraj, od današnjega jutra neprenehoma prosim' in zahtevam mleka za dete in ne morem ničesar dobiti. Morala sem se poslužiti tega nasilja, da bi poklicala pomoči. Na moj* prošnje so mi zaloputnile vrata, na moje klicanje 90 odgovarjali z zmerjanjem. . Svetnik se je obrnil vprašujoč k paznici. Ona, ki nas je včeraj sprejemala, se je zagovarjala prestrašeno, češ, da sem prišla šele včeraj in da nabilo doslej nobene odredbe. V govor se meša tudi stari *osood 1
formi, češ, da bi mi paznice morale povedati, kako jc — in kaj, ali bi se ne moglo najti nekaj, vsaj tako začasno?	. . .
Pravim, da sem prosila, naj mi skuhajo otroško moko, ki jo imam s sebo» — toda .na vse so bile samo obljube ali pa vobče le loputanje vrat.	. . * •
Svetnik B. vprašuje, zakaj sem tu m kaj je moj mož. Odgovarjam, da so me zaprb,
ko je prišel moj mož v jetništvo. Stvar sc
preiskuje. Mož je profesor na učiteljišču v Mariboru.
Izjava stanu mojega moža vpliva očividno
na moji sostanovalki	„ ,
Svetnik B. govori s maaoj Uho. Vse da se uredi. Prosim ga, naj posreduje, da pride moje dete odtod.	.	... , ,
Bilo je že pozno dopoldne, niti sledu o topli vodi za kopel, kup moknh plenic ob nogah postelje, kje jih posušim-. • , ,
Starejši gospod zagotavlja, da dobim vse, kar bom hotela. Ne verjamem tega m zahtevam, naj ob veste gosp. KMmo, višjega komisarja na Viaogradih, da telefonira moji materi, naj se pripelje po Vero.
5» Tarin odkod. Neka stara kaznjenka mi j« prinesla malo vroče vode v zarjaveli kovinasti posodi. Za-ran sem Že prosila večkrat vroče vode, da si izplalmem sesalno in turistovsko steklenico, ki mi je čuvala toplo mlako. Vprašala sem jo, aH je voda čista. -Sevet. je odgovorila Hotela ie tudi aai fi dam kuhati moko.
Pojasnila sem ji vse, kako naj jo skuha. Ko je odšla, sem vlila malo te vode v lonček, zmešala v njej rumenjak (iz svoje zaloge), osladila in dala Veri piti. Tej je ugajalo, ko je dobila po 12 urah zopet jesti. In zaspala je. Ko so me v tem zopet prišli klicat, sem jo nesla spečo s seboj.
Zopet po labirintu stopnic — tokrat navzdol in skozi več pisarn. Zadaj nekje je bil velik, prostoren salon in v njem častnik, kapitan, mlad in vljuden. Pri pisalni mizi jc sedel narednik, ki je pisal zapisnik. Pričeli so zopet kakor vselej z vprašanji: ime, starost itd., zakaj sem tukaj i. p. Zapisali so k'vse in zopet lahko grem. Prišel je Še tisti starejši gospod, ki je razpravljal s menoj preje v celici glede mleka za otroka in ki mi je obljubil, di. bo telefoniral. Vprašal je kapitana, če sme to storiti. Kapitan je hotel vedeti vse natančno, komu in kaj. In šli smo v pisarno. Tu js sedela sestra, — pisali so z njo rtpiriilf in milostno so ii dovolili, da mi sme podržati dete, dokler bom pri telefonu.
Dr. Klima je obljubil, da uredi vse.
Uradniki is oficirji ravnajo lepo z nami, zato mi je tem hujše, ko se vračam v smrdljivo celico.
Sostanovalki ml kažeta svoje sočutje, meni je pa tako, kakor a&dar: jutranje razbur-jenje, — položaj, v katerem te nahajam,— glad. Na jelo tako ne smemo sedaj misliti.
Huhljava starka mi je prinesla kuhano
otroško moko v zarjaveli pločevinki. Čudno je bilo videti to jelo: par cmokov je plavalo v vodi namesto gladke zmešane goste jubc. Tudi tople vode je nekaj.
«Zdaj imate, kakor ste hoteli.» »HvalaPripovedujem ji, kako sem prej utišila, dete, ona pa me prekine:
•Za Boga, menda niste vzeli vode, ki senu jo prej prinesla? Tista ni bila čista, bila jc za izplahovanje — —»
Nisem imela besed. Kaj sc zgodi z otrokom?,
Kaj mi je pil?	.
Tudi ničke so mi prinesli, toda nisem ko-i pala otroka, temveč izprala sem si kup plenic, nakar so mi zopet vse odnesli, tudi plenice, da jih posuSe. Vrata so se v naši celici venomer odpirala. — Zopet me kličejo.
Tam nekje za bogvc katerimi vrati in za kolikerimi stopnicami sem se ustavila na hodniku — gospa Julka Klimova je stala tam. Nisem se mogla več obvladati. Ne moicm ji ničesar povedati — o gnusu in trpljenju v tem kraju, samo solze mi govore. Tudi Jelka plače in me vodi k vratom, kjer me predt stavlja starejšemu visokemu gospodu, proi. med. dr. Prokopu. Preveč sem zajokana da ne morem v zvezi govoriti. Pravim Julki o družbi in razmerah, v katerih živim — det«, mi itak tukaj mora umreti! Julka me tolaži, da je njen mož Že telefoniral domov in da se mati jutri pripelje v Prago, •česa bi še hotela?» «Nimam nikakih želj, hvala.»