Poštnina plačana v gotovini
Stev. 239.
V Ljubljani, v četrtek, 10. oktobra 1941-XIX
U*o VI
Isklfatna pooblaščenka ca oglaševanje Italijanskega tn tujega izvora: Union« Pubblitite italiana S. A_ Milana
| Uredništvo In oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana	|
= Redazione, Amminutrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana.	=
Concessionaria esclnsiva per la pobblicitš di proveni« ed estera: Union« PubblicitA Italiana S. A* Milana
ne
II bollettino No. 500:
Nuovi attacchi inglesi presso Tobruk respinti
II Qnartiere Generale delle Forze Armate comunica il seguente bollettino di guerra n. 500:
Nella giornata d} ieri il nemico ha effet-tuato nuovi attacchi, tutti respinti, contro un tratto delle nostre p os iz ion i' sul fronte di Tobruk.
Sono stati catturati alcuni prigionieri; mez-zi meccanizzati nemici sono ri'masti distrutti. La citta di Bengasi ha subito due successive incursioni aeree con lancio d} bombe dirom-penti ed incendiarie che hanno danneggiato specialmente il quartiere arabo. Si lamentano
23	morti ed alcunii feriti in maggior parte tra la popolazione libica.
Ulteriori notizie sull’azione di Amba Ghior-ghis (scacchiere Gondar) citata nel bollettino del 9 ottobre confermano le gravi perdite su-bite dal nemico: oltre 250 uccisi sono rimasti sul terreno.
Aerei inglesi hanno attaccato senza effetto le nostre posiizioni del caposaldo di Ualag. Que-sta notte unitk da bombardamento della R-Aeronautica hanno effetuato un’azione contro la base navale di La Valleta (Malta): gli obiet-tivi sono rfati efficacemente colpiti.- Tutti i ve-livoli sono rientrati.
Vojno poročilo št. 500:
Movi napadi pri Tobruku odbiti
Uradno vojno poročilo št 500 pravi:
Včeraj je sovražnik izvedel nove napade
E roti delu naših postojank na bojišču pri' T o -ruku, pa je bil povsod odbit. Zajetih je bilo nekaj sovražnih vojakov in na bojišču je obležalo sovražno motorizirano vojno gradivo. Nad Benghazi so angleška letala dvakrat priletela in metala eksplozivne in zažigalne bombe, ki so poškodovale zlasti arabski del mesta. Ubitih je bilo 23 oseb, nekaj pa ranjenih — vsi večinoma pripadniki libijskega ljudstva.
Nadaljnja poročila o delovanju pri Amba Giorgisu (Gondar), ki je omenjeno v vojnem poročilu z dne 9. oktobra, potrjujejo, da je imel sovražnik velike izgube. Nad 250 angleških vojakov je obležalo mrtvih na bojišču.
v Angleška letala so brez uspeha napadla naše postojanke pri Ualagu.
Ponoči so bombniki< Kr. letalstva napadli pomorsko oporišče La Valetta (Malta). Cilji so bili učinkovito zadeti. Vsa letala so se vrnila.
Spet posebno nemško uradno vojno poročilo
Bitki pri Vjazmi in Brijansku se bližata koncu
Berlin, 16. okt. s. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj naslednje izredno uradno vojno poročilo:
Dvojna bitka pri Brijansku in pri Vjazmi se približuje koncu. Danes so bile v žepu severno od firijanska zlomljene sovjetske sile s kar najhujšimi krvavimi izgubami, čiščenje gozdnega predela južno od Brijanska, kjer so še ostanki sovjetskih pobitih in tam obkoljenih vojska, še poteka. Jedro nemških sil, ki so se udeleževale^ teh silovitih uničevalnih in obko-ljevalnih bitk, je že bilo osvobojeno za nadaljevanje operacij. Dozdaj je bilo 560.000 ujetnikov. Sporočeno je tudi, da je bilo zajetih ali uničenih 888 oklepnih voz ter 4133 topov.
Hitlerjev glavni stan, 15 oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo:
Kakor je bilo javljeno s posebnim vojnim
fioročilom, so sedaj na prostoru Vjazme obko-jene sovražne sile končnoveljavno uničene. Tudi v kotlu pri Brijansku se nadaljuje nezadržno razprševanje sovražnika, število ujetnikov v tej siloviti dvojni bitki je naraslo nad
500.000	in še vedno narašča.
Od začetka vojne na Vzhodu je bilo doslej zajelih_ nad tri milijone sovjetskih vojakov.
Bojna letala so v noči na 15. oktober napadla vojaško važne naprave v Moskvi. Izbruhnili so požari na vojaško važnih napravah.
Berlin, 16. okt. s. Iz pristojnega vira poročajo, da eo pri Vjazmi bile uničene štiri sovjetske armade. Poročajo dalje, da pri Brijansku lomijo Nemci poslednji sovjetski odpor, nakar bodo nove mocočne sile razpoložljive za bitko pri Moskvi.
Madžarsko-bolgarske slavnosti v Budimpešti
Budimpešta, 16. okt. 6. Včeraj zjutraj je v Budimpešto dopotoval predsednik bolgarske vlade Fi-lov z ženo in številnimi vladnimi osebnostmi. Na postaji ga je slovesno sprejel predsednik madžarske vlade Bardo6sy, zunanji minister, italijanski, nemški, japonski, romunski, slovaški, finski in hrvaški poslanik. Predsednik bolgarske vlade bo ostal v Budimpešti štiri dni.
Državni upravitelj regent Horthy je včeraj opoldne sprejel bolgarskega ministrskega predsednika ter imel z njim prisrčen pogovor. Predsednik
madžarske vlade Bardossy je snoči priredil bolgarskemu gostu slovesno večerjo. N* njej je imel govor, v katerem je poudarjal zgodovinsko prijateljstvo med obema državama ter dejal, da stojita Madžarska in Bolgarija tesno ob boku Italije in Nemčije v boju za zmago pravice. Predsednik bolgarske vlade Filov je v odgovoru spet poudarjal prijateljstvo med obema državama, ki da ima globoke korenine v dušah obeh narodov, ki 6ta trpela zaradi krivičnih mirovnih pogodb. Bolgarija in Madžarska bosta v duhu pogodbe o trojni zvezi sodelovali za zmago pravice v Evropi.
Cilji nemškega vojskovanja
Berlin, 16. oktobra, s. »Deutsche Allgemeine Zeitung« se bavi z oklicem sovjetske vlade, naj prebivalstvo v Moskvi začenja delati barikade po ulicah. List pravi, da nemška vojna umetnost ne teži za osvajanjem mest, temveč za uničenjem nasprotnikovih vojaških sil. Sovjetski oklic še enkrat kaže, da Sovjetom življenje posameznika nič ne velja in da civilnega prebivalstva ne le ne varujejo, temveč ga premišljeno izpostavljajo vsem vojnim nevarnostim. Tudi Vorošilov je po obkolitvi Leningrada zapovedal, naj se bivša ruska prestolnica spremeni v trdnjavo ter je s tem obsodil civilno prebivalstvo, da mora deliti usodo premaganih vojska.
Sovjetske priprave za novo fronto na Volgi
Budimpešta, 16. okt. s. Vojaški strokovnjak lista »Magyarorszag« piše, da se je po virih, katerim se lahko zaupa, zvedelo, da pripravlja sovjetsko poveljstvo novo obrambno črto za Volgo. Da bi pa lahko to črto držali, potrebujejo Sovjeti nujno novo vojno gradivo, ki bi ga morali poslati Anglija in Amerika.
Madžarski listi pišejo, da žene in otroci že zapuščajo Moskvo, odvažajo jih pa v notranjost Rusije, in sicer onstran Volge. Moskovski radio P* je že objavil, da se grmenje topov 6 fronte že sliši v Moskvi.
Angleži se še niso izkrcali v Rusiji
Stockholm, 16. okt. s. Pristojni krogi v Angliji izjavljajo, da ni resnična novica, da bi se bil angleški ekspedicijski zbor že izkrcal v Arhangelsku.
V	Arhangelsk je prišlo 6amo nekaj angleških mehanikov, ki so prišli, da bi sestavili stroje, ki 60 bili poslani v Rusijo.
Razprave proti vohunom v Bolgariji
Sofija, 16. oktobra. 6. Državni pravdnik vojaškega sodišča v Sofiji je zahteval naj obsodijo na smrt osem ljudi: dva Francoza, pet Judov ter enega Bolgara, ki so v Sofiji organizirali vohunsko središče za Anglijo in sicer po nalogu bivšega angleškega vojaškega odposlanca v Sofiji, polkovnika Rossa. Prihodnji teden se bo začela razprava proti drugi vohunski skupini, ki šteje 35 oseb. Med njimi so štirje tuji državljani. Skupina je obdolžena zarote zoper varnost in neodvisnost Rolcrariie ter vohunskih in sabotažnih dejani.
II
Pomemben govor nemškega propagandnega ministra:
Vojna na Vzhodu je sicer že odločena, a ne ie končana"
Berlin, 16. oktobra, s. Vsi včerajšnji popol-dnevniki poudarjajo izjave ministra za propagando dr. Goebbelsa, ki jih je dal ob sestanku nar.-socialističnih voditeljev v Berlinu. Zlasti poudarjajo Goebbelsove trditve, da ne bo odslej več mogla Nemčije izstradati nobena zapora in da je več kakor jasno, v koliko je Nemčija po surovinah močnejša od 6vojih nasprotnikov. Minister je govoril:
*
>Sovražnik se je moral polagoma na lastne stroške poučiti o tem, da Nemčije ni več mogoče napasti ne vojaško ne gospodarsko, to pa po zaslugi junaškega nemškega vojaka. Sovjetska zveza dejansko nima zdaj že nič več uspešnih napadalnih sil. Navzlic temu pa je možno, da bodo preostale sovjetske divizije še nekaj časa dajale obupen odpor, ki je popolnoma nekoristen. Vojna
Amerika ustavila Fincem dovoz preskrbe
Washington, 16. oktobra, s. Ker je Finska odbila angleško in ameriško zahtevo, da bi se nehala vojskovati s Sovjetsko Rusijo potem, ko je dosegla stare meje, je ameriška vlada finski vladi sporočila, da je ustavljeno pošiljanje slehernega ameriškega blaga in preskrbe na Finsko.
Moskva se pripravlja na odločilni boj
Berlin, 16. ok. s. Iz vojaških virov poročajo, da se Moskva po vesteh tamošnjih angleških dopisnikov pripravlja na obrambo. Najvažnejše ceste so že polne ovir ter pripravljene za vzdrževanje odpora pri morebitnem nemškem napadu. Vse važne točke v mestu: mostovi, javna poslopja in tovarne so že minirane. Po ulicah so postavljene številne prepreke in tudi dosti hiš je urejenih za obrambo. Moskovsko civilno prebivalstvo je bilo poklicano, da sodeluje pri teh pripravah za vojaško obrambo. Dobilo je tudi orožje, da se bo lahko udeleževalo pouličnih bojev, ko bo prišla ura.
proti Sovjetski Rusiji je sicer že odločena, toda ne še končana.«
V	zvezi s tem je Goebbels omenil francosko-nemško vojno iz leta 1871. Tudi tedaj je po uda ji Seda na bil boj dejansko odločen, toda treba je bilo Se nekaj časa, da se je moglo reči, da je vojna zares končana. Nemško ljudstvo pa ima zdaj jasno prepričanje, da je končno odstranjena sleherna nevarnost in sleherna grožnja, ki bi prihajala od Vzhoda.
Nemčija in angleški pritisk na Afganistan
Berlin, 16. oktobra, s. Iz pristojnega nemškega mesta izjavljajo, da Nemčija s potrebnim zanimanjem spremlja pritisk, ki ga Sovjetska Rusija in Anglija izvajata na Afganistan. Nemška vlada je obveščena o uspehu tega pritiska, kakor važnost tega vprašanja zasluži.
Angleški nočni napadi na Nemčijo
Angleško letalstvo je v pretekli noči s slabimi silami priletelo nad zahodno in južno Nemčijo. Na raznih krajih so eksplozivne in zažigalne bombe povzročilo malo škode, šest angleških letal je bilo sestreljenih.
Neresnico o divjanju nemške vojske na Kreti
Berlin, 16. okt. g. >Diplomatsko politična kote-spondenca« užaljeno odgovarja nekaterim glasovom, ki hočejo obdolžiti nemško vojsko, da je med boji na Kreti za maščevanje do tal podrla grške kraje Skinad, Krasai in Kanados ter da je na debelo pobijala civilno prebivalstvo. Poluradno glasilo zunanjega ministrstva pravi, da ni v vsem tem niti besedice resnice. Poškodovana je bila med vojaškimi operacijami samo prva izmed navedenih vasi, drugi dve pa sta še nedotaknjeni, kakor lahko vsakdo ugotovi.
Govor nemškega poslanika v Turčiji
Smirna, 16. okt. s. Nemški poslanik v Turčiji von Papen je imel govor, v katerem je poudarjal pomen zadnje nemško-turške izjave, ki predstavlja značilen dokaz prijateljstva med obema državama. Na koncu je poveličeval tudi veliko delo utemeljitelja nove Turčije Kemala Ata-Turka za napredek in blagor države.
Nemški minister pri bolgarskem kralju
Sofija, 16. okt. s. Dr. Clodius, voditelj nemškega gospodarskega odposlanstva, ki je Dred kratkim podpisal nove pogodbe e Turčijo, je bil včeTaj sprejet pri bolgarskem kralju Borisu. Nato je odpotoval iz Sofije v Berlin.
Sv. oče Pij XII. je za vrhovnega penMencijarija imenoval kardinala Canalija.
»Radijski strah« je začel motiti tudi oddaje londonskega radia in 6icer v lepi angleščini, e katero napada zlasti ministrskega predsednika Churchilla. Angleži so temu radijskemu strahu dali ime »Harassing Henry«.
AngleSka agencija Reuter poroča, da so angleška letala zasledila italijansko letalo vrste »Sa-voia« na letališču v francoski luki Džibutiju, ga napadla in uničila, da se izpolni Churhil-lova napoved, da bodo Angleži napadli sovražnika, kjer koli ga dobe. Francoska agencija OFI pa poroča, da je to letalo pripadalo Rdečemu križu ter je imelo vidna znamenja na potrebnih mestih. Potniki s tega letala, trije vojaki ter en otrok, so k sreči zapustili letalo pred angleškim napadom. Tem poročilom pač ni treba ničesar dodajati
Dosedanji podtajnik španskega zunanjega ministrstva je bil odstavljen.
Zaradi sabotažnega dejanja na železnici, je bil obsojen na smrt in ustreljen neki železniški delavec.
Bivši madžarski notranji minister Rakovszkv je patentnemu uradu v Budimpešti priglasil izum novih obročev za motorna vozila. Po tem izumu bo obroče mogoče delati iz avtarkičnih surovin.
Včeraj popoldne je odpotoval v Berlin slovaški notranji minister Mach, ki bo imel z zastopniki nemške vlade dva dni pogajanja.
Japonski vojni minister je izvedel važne spremembe v poveljništvu orožnikov in v vodstvu vojaških šol.
Berlin, 16. oktobra, s. Med operacijami na vzhodnem bojišču so močne skupine nemškega letalstva bombardirale 14. oktobra proge. Iti drže proti Belemu morju. Na več točkah so bili razdejani tiri in tudi številni vlaki uničeni. Tam so se posebno odlikovali trije nemški lovski stroji, ki so se spoprijeli z 22 sovjetskimi letali. Prav v kratkem boju so sestrelili 6 sovjetskih letal, druga pa pognali v beg. Nemci sami pa niso imeli noDenih izgub ali Kakršnih koli poškodb.
Budimpešta, 16. okt. «. Madžarski brzojavni urad poroča, da so zavezniške čete med operacijami vzdolž Donca zasedle nove važne postojanke. Iz poročil madžarskega vrhovnega poveljstva se da domnevati, da bodo v kratkem docela uničene sile zahodno od reke. Neubranljivi zagon zavezniških čet, naglost prodiranja, bliskovite odločitve poveljstva so izpodnesle sovjetski načrt za obrambo rudniškega pod ročja ob Doncu. Madžarski oddelki, ki so poprej čistili' zaledje, so zdaj zaposleni pri potekajočih operacijah.
Ricevimenti dal Duce
II Duce ha ricevuto il ministro di Svizzera Paul Ruegger il quale per incarico del Governo Federale il quale gli ha rimesso una esattissima riproduzione del busto d’oro di Marco Aurelio offerta al Duce dal Consiglio di Stato del Can-tone di Vaud. II busto rinvenuto due anni fa a Vonches nelle rovine deli antico Aventicum e 1’unico busto d’oro tramandato ai nostri tempi dal l’epoca romana. La riproduzione di assoluta somiglianza e stata curata dal Museo nazionale di Zurigo. II Duce che ha gradito 1’omaggi ha annunziato al ministro di Svizzera che avrebbe fatto pervenire al Consiglio di Stato di Vaud un messaggio personale di ringraziamento.
Vesti 16. oktobra
Perzijskemu šahu je bilo odvzeto vrhovno pove.,, stvo nad vojsko in orožništvom, ker člen ustavi iz leta 1924, s katerim mu je bilo priznano vrhovno poveljstvo, ni več veljaven.
Londonske vesti poročajo, da se bodo Angleži i» Rusi umaknili iz perzijske prestolnice Teheran Ker sta tuji vojski v Teheranu opravili svoje naloge, pojdejo Rusi na sever, Angleži na jug.
Afganistanski kralj je včeraj imel rojstni dan k je prejel čestitke tudi od Hitlerja.
V vsej Romuniji je mrzlo jesensko deževje, pone-
kod pa že sneži. V Moldaviji sneži že dolgo tako da se obetajo težave v prometu. V mnogil) krajih ni bilo mogoče spraviti ob pravem čast poljskih pridelkov.	__________
Vojvoda Gloucesterski, brat angleškega kralja, je odpotoval v Gibraltar na večdnevni pregled t« važne trdnjave.
V ameriških ladjedelnicah popravljajo zdaj 130 an
gleških ladij, med njimi so tudi bojne ladje »Warspitec, >Resolutionc in >Rodney«. Razen teh ladij so v popravku še tri letalonosilke, in sicer »Illustrious«, >Formidable< in »Furious«
Hrvaški poglavnik je izdal odlok, e katerim je vse-učiliška kompanija ustašev vključena v poglav-nikovo osebno stražo kot priznanje za zasluge, ki so jih imeli napram narodu.
Budimpeštanski časopis »Fugetlend Hirlap« je bi/ ustavljen.
Na povabilo nemške vlade sta včeraj odpotovala iz Ankare v Berlin turška generala Ah Fuad Er. ken, ravnatelj vojne akademije in general emii Huesnue Erkilet Iz Berlina pojdeta na vzhodno bojišče.
24	angleških letal je napadlo nemški konvoj. Nemške ladje, ki so spremljale ta konvoj, so sestrelile tri angleške bombnike. Konvoj ni pretrpel nobene škode, vse angleške bombe so padle v vodo.
200 izvodov
naflepSe slovenske lovske povesti Janezr. J ul e na »Trop brez zvoncev« ie bilo tisku nih na antičnem papirju in v platno Petanih. Te kniiae so po 20 lir. Dobite tih pri upravi »Slovenčeve knjižnice«, Kopitarjeva 6. Ljubljana. Pohitite t nakupom te knjige, dokler je ie še kali
Zaradi velikega tovornega prometa opozorja francoska vlada prebivalstvo, da naj potuje 6amo v najnujnejših primerih z železnico, ter da bodo vagoni leto6 kurjeni šele tedaj, ko bo S . stopinj pod ničlo.
V	Franciji je bil izdan odlok, po katerem bodo umaknili vse bronaste spomenike, ki nimajo umetniške vrednosti. Za to delo bo postavljena
Ksebna komisija.*
jonskem bodo trajale šole zaradi vojnega stanja samo 6 mesecev. Vojno ministrstvo pa je najavilo posebne vojaške izpite.
Iz Šanghaja prihajajo poročila, da je Japonska zadnje čase pospešila zbiranje svojih sil ob sovjetski meji v Mandžuriji. Poslala je tja zlasti veliko letalstva s kitajskega bojišča. Po istih poročilih pa naj bi bilo v Indiji zbranih milijon angleških vojakov za novo bojišče med Anglijo in silami Osi, če bi te predrle čez Kavkaz, kar V6e govori o tem, da bi 6e sedanja vojna iz Rusije utegnila razširiti v Azijo.
Sodba izrednega sodišča - zadnji opomin!
je Duce pomilostil
Na smrt obsojene Razsodba
v procesu proti obdolžencem
1. Cestnik Slavko, sin Alojzija in Antonije roj. Levar, rojen na Vranskem dne 3. maja 1921, stanujoč v Ljubljani, Gosposka ulica 17, dijak;
2. Vode Marijan, sin Ferdinanda in Marijane roj. Dihar, rojen v Ljubljani dne 12. marca 1920, stanujoč v Ljubljani, Tržaika cesta 21, trgovski potnik, in
3. Balasa Arpad, sin Arpada in Marije, roj. Je-čecnik, rojen v Vekes Giula, Budimpešta, dne 20. maja 1920, stanujoč ▼ Ljubljani, Komenskega ulica, zraven šole Rdečega križa, sedlar«
Obdolženi
vsi trije dejanja, navedenega v čl. 2 odločbe Visokega komisarja Ljubljanske pokrajine St. 97 z dne 11. septembra 1941-XIX, da so dne 6. oktobra 1941-X1X. v Ljubljani imeli, ne da bi imeli primerno dovoljenje, orožje in municijo, in sicer: Cestnik revolver Browning, Balasa prav tako revolver Browning in vsi trije v kovčku brzostrelno puško, izmenjalno cev, pet polnilcev s petimi pa-tronami za omenjeno puiko, 120 patronov za puško, vsebovanih v polnilcih, 3 polnilce za revolver Browning in 8 patronov, katere so dejansko imelL Dne 6. oktobra so kraljeva karabinjerja llardix Giacomo in Manzoni Battista in vojak Ca-sonl Carlo, ki so se nahajali na avtobusu L|ubljana —Polhovgradec, v sumnji zaradi zadržanja in zaradi obsega ter vrste prtljage, ki so jo imeli trije mladeniči s seboj, prišedši v Polhovgradec, sledili jim do krajevne postojanke kr. finančne straže, kjer so jih identificirali za obdolženo dejanje. Pri preiskavi so našli pri Cestniku in Balasi v posesti vsakogar eno avtomatično napolnjeno ptttolo. V kovčku, ki je tvoril del prtljage, so naili brzostrelno puiko in razno municijo.
Pri zaslišanju so vsi trije soglasno izjavili, da so bili namenjeni k Samotarcu. kjer bi imeli izročiti nekemu neznanca prtljago, ki so jo dobili od nekega drugega neznanca v Ljubljani Ta jim je obljubil, ko bo poSiljka prišla, nagrado 100 lir, toda medtem, ko je Vode priznal, da je vedel za vsebino kovčka, sta ostala dva nadalje izjavljala, da nista vedela. Ko «o bili pozvani, naj dajo opravičilo za svojo obrambo, so zapadli ▼ protislovja in molk, kar je dalo fasno luč, da so vsi vedeli za vsebino kovčka in da so ga prevažali z zločinskimi nameni nedvomljive obtežilnosti.
Besedilo sodbe
Ker so vse tri dobili v skupni prostovoljni posesti brzostrelne puške in municije in v posamični prostovoljni posesti poleg tega ene pištole, sta bila obdolženca Cestnik in Balasa spoznana oba za kriva delikta po čl. 2 odredbe, po kateri je določena smrtna kazen, je izredno sodišče na osnovi čl. 2 odredbe Visokega komisarja Ljubljanske pokrajine št. 97 s dne 11. septembra 1941-XIX in čl. 22 dekreta št. 44 istega Visokega komisarja z dnem 29. septembra 1941-XIX izjavilo, da so vsi trije obtoženci bili krivi dejanja, katerega so bili obdolženi, in jih obsoja na smrtno kazen.
Smrtno kazen je Duce spremenil v ječo
Na osnovi Ducejevega odloka Je bila smrtna kazen spremenjena v zaporno ka-
£mi' zen 25 let ječe.
Ljubljana, Iti. oktobra.
Ko je 11. septembra izdal Visoki Komisar odredbo, 8 katero je bilo ustanovljeno v Ljubljanski pokrajini izredno sodišče, pat ni bilo med našim mirnim prebivalstvom nobenega dvoma, temu je bilo takšno sodišče ustanovljeno. Vsem je postalo jasno, da gre odslej zares in da bodo fašistične oblasti brezobzirno kaznovale, kakor določajo iz-
Spored koncerta skladateljskega večera gospe Mirce Sancinove je naslednji: Najprej zaigra avtorica Preludij in Uspavanko za klavir. Nato bo zapela operna pevka Valerija Heyba-lova samospeva »Trenutek* m »Pomlad je prišla«. Prvi del zaključujeta skladbi za violino in klavir »Vizija« in »Kancona«. Violino bo igral violinist Karlo Sancin. V drugem delu koncerta so skladbe iz mladinske zbirke avtorice. Na klavirju bo zaigrala ga. Sancinova Mali plesni improptu, mladinsko igro, Valček Koinar in muha plešeta ter Kmečki ples. Gdč. IIeybalova pa bo zapela pesem o ženjici »Mene ni požela kosa« in »Mesec je vetal«. V tretjem delu se bodo izvajala naslednja dela: Re-(ovje, fantazija z« klavir; Nesreča; Pesem begunke za sopran in klavir ter Fantastični kolo ia klavir. — Koncert, na katerem se bo več •skladb prvič izvajalo, bo v ponedeljek 20, t. m. ab 20 v mali filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
dani zakonski predpisi, vse tiste, ki bi kljub ponovnim resnim opominom še skušali spravljati v nevarnost mir in red v novi pokrajini.
Da ustanovitev izrednega sodišča v Ljubljani ni bila samo prazna groinja, je dovolj zgovorno dokazala prva sodba, ki jo je to sodišče izreklo. Na smrt so bili obsojeni trije, ki se niso zmenili za stroge predpise glede nedopustne rabe orožja in so mislili, da jih ne more ničesar doleteti, čeprav so zakrivili dejanja, ki so razvidna iz zgoraj navedene obtožnice in sodbe.
Kljub temu, da ni prav nobenega dvoma, da so obtoženci po izdanih strogih predpisih res za-
služili kazen, ki jo je izreklo izredno sodište, pa je Duce hotel še enkrat pokazati svojo velikodušnost, čeprav gre za primer, v katerem takšnega dejanja ne bi smel nihče pričakovati. Na smrt obsojene je pomilostil in njihovo kazen spremenil v 2t> letno jelo. Motil pa bi se, kdor bi mislil, da se bo tako zgodilo tudi v bodoče, le še pride do takšnih dejanj proti javni varnosti. Velikodušnost ima tudi svoje meje in je zato pomilostitev prvih treh na smrt obsojenih treba smatrati za zadnje opozorilo, v nobenem primeru pa morda za kakšno radodarnost, oziroma celo za slabost ali strah oblasti, ki za javni red skrbe. Še enkrat: vsi listi, ki so morda vse doslej še dvomili, da bodo italijanske oblasti brezobzirno postopale v vsakem primeru kršitve javne varnosti oziroma predpisov o nošnji orožja, naj prvo sodbo izrednega sodišča vzamejo skrajno resno in naj prav razumejo tudi Ducejevo velikodušnost, ki je obsojence pomilostila.
Smrt najstarejšega slovenskega sodnika
Ljubljana, 16. oktobra.
V	Kamniku je včeraj umrl najstarejši slovenski sodnik, dvorni svet. v p. g. Julij Polec, oče univ. prof. dr. Janka Polca in kamniškega zdravnika dr. Julija Polca, pri katerem je že dolgo vrsto let živel v miru. Dosegel je starost 90 let in je bil najstarejši slovenski sodnik.
Pokojni Julij Polec je spadal med ono trojico slovenskih sodnikov in pravnikov, ki so bili v tesnih zvezah s pisateljem in urednikom »Slovenskega Naroda« Josipom Jurčičem. V nekdanji Aurovi gostilni, ki je bila v Wolfovi ulici, v hiši, kjer je sedai Oražmov dom, so se shajalj Jusip jurčič, dr. Janko Kersnik, sodnik dr. Škofič in pokojnik ter so prerešetavali mnoge politične članke, ki so bili v listu signi-rani z Omega. Prihajal je v njih družlio tudi dostikrat ribniški sodnik Fran Višnikar.
Pokojnik je bil odličen pravnik, ki je vzgojil za časa svojega službovanja v Ljubljani in drugod mnogo mladih dobrih pravnikov.
Pred vojno je pač marsikateri Ljubljančan poznal pokojnika kot sodnika in človeka, ki je s svojo lepo postavo vzbujal na ulicah vso pozornost. Bil je neuklonljiv in se povsod zavzemal za čistost slovenskega jezika v pravo-slovju. Velika je njegova zasluga, da je bil vpeljan pri takratnem ljubljanskem deželnem sodišču moderen civilnopravdni postopnik. Bil ie dolgo vrsto let predsednik civilnega senata, ki je dostikrat obravnaval prav zamotane civilne procese in ta senat je povsod slovel ne samo glede teoretično važnih sodb, marveč tudi glede pravilne sodne prakse. Že pred izbruhom svetovne vojne je bil pokojnik_ upokojen. Pri prevratu 1. 1918. pa je bil poklican, da je sodeloval pri ureditvi sodstva v Sloveniji. Pozneje je bil kot dvorni svetnik upokojen in se je preselil v Kamnik k svojemu sinu zdrav-. niku. Pokojnik je bil izredno dobromil in kon-cilianten mož. Pogreb odličnega sodnika je danes v Kamniku, kjer bo na tamkajšnjih Žalah položen k večnemu počitku. — d.
II Direttore generale della sanita pubblica dallAlto Commissario
Lubiana, 15 ottobre. II direttore generale della sanM pubblica, Petragnani, si e recato a far visita alPAlto Commissario col quale ha avu-to un cordiale colloquio su problemi riguardanti la eanitik pubblica della provincia di Lubiana. Successivamente egli si e recato all’ospedale generale di Lubiana, ove ha visitato vari reparti ed i servizi annessi. Inoltre ha visitato l’istituto di igiene ed altri istituti sanitari.
Začetek table-teniške sezone
III. prvenstvo Most in Kodeljevega 18. in
19. oktobra
Table-tenis, ki je od pomladi do danes spal z izjemo malih trening turnirjev, stopa v svojo sezono z velikim prvenstvenim turnirjem na Kodeljevem. V priredbi Mladike bo že tretje leto ta veliki propagandni turnir, na katerem nastopajo vsi naši najboljši igralci. Letos bo število res nekoliko skrčeno, zato pa bodo nastopili vsi bivši asi kakor tudi najmlajši in še nepoznani. Turnir bo vsekakor nekaka revija vseh preostalih športnikov te panoge. ' t
Turnir obsega vse discipline kot: moštva verificiranih klubov iti neverificiranih; gospodje posamezno, verificirani in neverificirani;; juniorji ter gospodje v dvoje.
Glavne borbe bodo vsekakor v moštvih med Hermesom, Mladiko, Korotanom in Slavijo ter v singlu gospodov istih klubov.
Prav zanimiv pa bo nastop neverificiranih moštev in posameznikov, ker je v .zadnjem času zelo naraslo zanimanje za ta šport in gotovo bomo videli nekaj prav dobrih igralcev, ki prihajajo v vrste ostalih že znanih igralcev bele žogice. Zato novinci vsi na plan!
Turnir, ki se bo začel v soboto 18. t. m. z moštvi ob 5 popoldne, se bo nadaljeval v nedeljo ves dan z ostalimi disciplinami. Za zmagovalca je razpisan lep pokal ter praktična darila. Prijavnine so zelo nizke. Prijave do sobote ob 5 sprejema SK Mladika na Kodeljevem.
Naroiite ..Slovenčev koledar" I
i
Prodaja oblačilnih in drugih predmetov
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, na podstavi člena 8. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in smatrajoč za potrebno urediti prodajo oblačilnih izdelkov in drugih porabnih predmetov,
odreja:
Cl. 1. Blago iz člena 4. te naredbe se sme prodajati porabnikom samo, če pokažejo osebno izkaznico, ki jo izdajo pristojna oblastva po določbah, ki se izdajo kasneje.
Začasno nadomestujejo osebno izkaznico tile izkazi o istovetnosti:
Članska izkaznica Nacionalne fašistične stranke; železniška legitimacija; osebna legitimacija, ki jih imajo državni, civilni in vojaški uradniki; pokojninska knjižica teh uradnikov in njih dedičev; legitimacijska knjižica častnikov na razpoloženju; izkaznica, ki Jo Izdajajo milična poveljstva svojim podrejfenim; izkaznica rezervnih častnikov; orožni list; šoferska izkaznica, ki jo imajo vozači potniških avtomobilov; potni list, izdan italijanskim državljanom za potovanje v inozemstvo; potna dovolila, izdana po kvesturah Kraljevine italijanskim državljanom ali državljanom iz Ljubljanske pokrajine; poslovne knjižice, živilska nakaznica; začasna osebna izkaznica, izdana od občin. Cl. 2. Prodajalec mora vpisati v posebne vpis-
nike imenske podatke in naslov kupca, vrsto, kakovost in prodajno ceno blaga, ki ga proda vsaki stranki, z navedbo dneva nabave in številke osebne izkaznice ali drugega začasno pripuščenega izkaza o istovetnosti.
Za nabave do skupnega zneska 20 lir tak vpis
ni potreben.
Cl. 3. Določbe prednjih členov ee kakor za prodajalce na drobno uporabljajo tudi na proizvajalce in trgovce na debelo pri neposredni prodaji porabnikom.
Clen 4. Blago, ki se nanje nanaša obveznost iz člena 1., je sledeče: oblačilni predmeti;
tkanine vseh vrst in kakovosti, vitevši tkanine za hišno opravo;
obutev in usnjeni ter kožni izdelki; mila in snažilna sredstva vobče; starinske umetnine; stroii in kovinski predmeti.
Clen 5. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do šestih mesecev.
Clen 6. Ta naredba slopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Novice iz Države
Maksimirane cene vina. Na predlog osrednjega odbora za nadzorstvo nad cenami je minister za kmetijstvo in gozdove izdal odlok, ki določa, da se mora ugotoviti kakovost posameznih vrst boljšega vina in na podlagi te ugotovitve potem določiti cene, po katerih bo vino letnice
1941-42 dovoljeno prodajati. Vsa vina so razdeljena v štiri vrste in je za vsako določena najvišja dovoljena cena. Vinogradniki bodo smeli prodajati: najboljše, »extra« vino po 480 lir za hi. vino druge vrste po 420 lir, tretje vrste po 340 lir in vino četrte vrste po 2ti0 lir za hi. Te cene začno veljati s 15. novembrom 1941 in morajo ostati nespremenjene do 14. novembra 1942.
Nemško trgovinsko zastopstvo v Rimu. Nemško trgovinsko zastopstvo, ki je te dni prispelo pod vodstvom dr. Heylerja v Italijo, si je včeraj dopoldne ogledalo razne zanimivosti rimskega mesta, kakor nekatere večje spomenike, Mussolinijev stadij in velike prodajalne na Trgu Balille. Potem sc se člani tega nfemškega zastopstva udeležili sestanka, na katerem Je govoril tudi dr. Heyler in predsednik Italijanske trgovske zveze, Moifino. Popoldne so gostje obiskali eno rimskih tovarn, zvečer pa so se udeležili predstave Verdijeve opere »Falstaff«. Občinstvo jim je pri tej priliki priredilo navdušene manifestacije. Predstava je doživela velik uspeh.
žir in kostanj sta slabo obrodila
Pred tedni smo priporočali, naj bi ljudje v krajih, kjer so bukovi gozdovi — in to je skoraj vsa naša pokrajina, nabirali bukov žir ali bukvico, ki je izvrstna oljarica, saj dobimo iz žirovega zraja skoraj 30 odstotkov najfinejšega jedilnega olja. Toda, žal, letos ni bilo tako zvano žirovo leto, ko bi žir izvrstno obrodil, zakaj taka leta se ponavljajo le na vsakih 6, 8 do 12 let. Na razna vprašanja so uprave večjih gozdov odgovorile, da je letos tako malo žira, da bi se ne splačalo nabirati ga za olje. Le ponekod so posamezne bukve dobro obro-dile, tam pa so ljudje tudi žir pobrali ter ga uporabili po večini za krmo prešičem, manj pa za olje. Izvrstno je žir obrodil leta 1918, torej zadnje leto prejšnje svetovne vojne. Tedaj so se veje bukev kar šibile tega sadu, toda leta 1919 je bilo še dovolj drugega jedilnega olja na razpolago, vendar so pri nas pridobili mnogo žirovega olja, ki ima najbolj žlahten okus.
Prav tako je letos slabo obrodil žlahten kostanj, in kar je, je pozno. Še sedaj, sredi oktobra, je kostanj po večini mlečen in pri prehrani slabo zaleže, neprimerno manj, kakor zrel, ki ga je skoraj sam škrob in zaleže torej toliko kakor tečen kruh. Na Rožniku in Golovcu so revni Ljubljančani pobrali skoraj ves kostanj v še nezrelem stanju. Mnogo kostanja je letos tudi piškavega.
S kostanjem in žirom torej letos nismo imeli sreče, nekoliko bolj z želodom, vendar je ■pri nas le malo hrasta. Želod je uporaben za izvrstno krmo prešičem, potrebuje ga industrija škroba in mila, enako kakor divji kostanj, ki ga je letos tudi malo. Revni ljubljanski otroci imajo z nabiranjem divjega kostanja le pičel zaslužek. Želod pa pametne gospodinje še drugače uporabijo. Iz njega namreč pražijo prav dobro nadomestilo za ječmenovo kavo in za cikorijo. Tako so ga žgale tudi med prejšnjo vojno in so se sladkale z njim	,iru>
Iz Srbije
V Trsteniku v Srbiji je preminula, zadeta od možganske kapi, gospa Gusta Janežičeva, dolgoletna učiteljica in javna delavka v Šoštanju. Njena nenadna smrt globoko pretresa vse, ki so jo poznali. Pokopana je bila 4. oktobra. Na poslednji poti so jo spremili številni slovenski učitelji in drugi slovenski rojaki, pa tudi množica domačinov.
Športne vesti
Slovenska kolesarska zveza Ljubljana — službeno. Redna seja upravnega odbora se bo vršila v petek, dne 17. t. m., ob 19. uri v prostorih kavarne Vospernik, Stari trg št. 34.
Pozivajo se vsi odborniki in tudi predsedniki kolesarskih klubov, da se te seje sigurno in točno udeleže. Posebno pa se pozivajo gg. Schweitzer, Šlibar, Gašperšič in Žerjal. Torej vsi in točno 1 *
V teniškem dvoboju med Nemčijo in Hrvaško, ki se odigrava te dni v Zagrebu zastopajo nemške barve tile igralci: Henkel, Koch in Gies. Henkel in Koch bosta nastopila v igri poedincev, Henkel in Gies pa bosta nastopala tudi v igri v dvoje.
To nedeljo bo mednarodno nogometno srečanje slovaske in romunske reprezentance. Tekma bo v Bukarešti, novembra pa bo povračilna tekma v slovaški prestolnici.
Nemško vojaštvo, ki je zdaj v grški prestolnici je te dni odigralo prijateljsko nogometno tekmo z italijansko vojaško enajstorico. Tekma je ostala z 3:3 neodločena.
J, N.	V O L	K H	A	MER
O S O J A N1				
Z G O	D O V 1 N	S K 1	R	OMAN —-v- 		 		 ■-'i-rrs
2H
»Adalbero vam bo vse natanko povedal. Moral se je vdati salzburški premoči in jaz sem poslala Ožbalta, da izve, koliko odkupnine zahtevajo.«
»Da, »aj pravim, mladost ne pozna previdnosti! To bo stalo lep denar!«
,Plačala bom s svojo jutrnjo!«
Valpet se ni dal odsloviti z odsekanimi gospejinimi odgovori in je nadaljeval: »Slišal sem tudi o nekem tnjcu, ki je baje trgovec iz Benetk in je predvčerajšnjem na gradu prenočil. Posle je izpraševal, kako močno posadko imamo. Rečem vam, po mojem ni drugega ko kak vohun ali glavar razbojnikov ali sicer kak navihanec. Včeraj sem ga nameraval ostro prijeti in zasliu sati, a je zajtrkoval v -vaši sobi in Sel potem prevzetno mimo mene. Zdaf mi ne ostane drugega, ko da tem skrbneje pazim na vse in stražim!«
»Prav!« je rekla gospa in valpta odslovila.
Valpet se ni dosti motil. Da bi Zoppo, ali kako naj bi mu bilo res ime, napadel grad, se ni bilo treba bati, ker ni bil prijatelj nevarnosti, še bolj je mrzil delo. Z lutnjo se je klatil po raznih deželah in je s strunami itn pesmijo preganjal svojo lakoto. Imel pa je še poseben dar, da Je izkoristil vse okoliščine, ni pa imel poštene kaplje krvi v sebi. Tudi gospa Berthilda ga ni nikdar več videla in tudi sto zlatih goldinarjev ne več.
•	* •
In spet je isti dan pozno zvečer pritekla Marjeta z novico, da se je Ožbalt vrnil in kar na konju. Gospa se je prestrašila in poslala ponj.
»Kako da si se že danes vrnil?« ga je vprašalo, ko je vstopil. »Kaj naj to pomeni? V Saksenburgu pač nisi bil. Kaj se je zgodilo?«
»Marsikaj veselega in žalostnega se je zgodilo, gospa. Dovolite, da Vam začnem pripovedovati kar po vrsti. Bil sem že blizu Osoj, ko je danes sonce vzhajalo. Bilo je nekoliko mrzlo, a vendar lepo jasno jutro in z veselim srcem sem hitel proti Beljaku. Prav ko sem prišel do mosta, sem zaslišal bojne trobente. Stopil sem za križ ob poti, da bi najprej videl, čigava vojska je. Ko so začeli iti čez most, sem videl same Voroške prapore: Llchtensteinov, Hardekarjev, KoJničarjev in mnogo drugih, a našega ne. Stopil sem izza križa ter gledal same vesele obraze. Ogovoril sem tega in onega, a komaj deseti mi je nekaj zinil..
»Victoria!« je zakričal nekdo z obvezano glavo.
»Živel vojvoda Markvard!« je zaklical spet drugi s še svežo rano, ki je krvavela.
Potem so prihajali trobentači. Med njimi sem opazil enega izmed vojvodovilh, katerega sem poznal že z Eppensteina. Vprašal sem ga, kaj je.
»Cesar prihaja, njegove sovražnike smo premagali!« mi je mimogrede povedal.
Potem je prišla velika množica konjenikov. Bili so koroški gospodje In med njimi laški obrazi, ki so prijazno gledali. Potem je prišel pa cesar. Lep gospod je in veselih, žarečih lic jezdil sredi med vojvodom in Lichtenstelncem. Med množico kmečkega ljudstva sem se preril na most prav na tako mesto, da bi mogel cesarja bolje videti. Tedaj me je zapazil vojvoda in me poklical.
»Odkod, Ožbalt? Kje sta moj sin in Adalbero?« me je vprašal.
Začel sem mu pripovedovati in zašel na ozkem mostu v gnečo med konje. Cesar je to opazil in bil tako dober, da je zaustavil svojega konja. Takrat smo bili že prišli z mosta. Ves sprevod se ie ustavil, gospodje so me obkrožili in jaz ubogi revež sem moral
pred samim cesarjem pripovedovati, kako se nam je godilo pri nočnem napadu.«
»Ali našega gospoda ni bilo zraven?« ga je prekinila gospa Berthilda.
»Ne, a sem potem le prišel k njemu.«
»Potemtakem je ranjen?«
»Da, žalibog, ranjen je.«
»Hudo?«
»Bil je zelo dobre volje, ko sem ga zapustil.«
»No, zdaj pa pripoveduj dalje!«
»Ko naposled povem, da me Vi pošiljate v Saksenburg, da bi izvedel, kakšno odkupnino bi zahtevali za mlada gospoda, mi je rekel cesar, pomislite, sam cesar:
»Ni tl treba hoditi v Saksenburg, jaz sam poskrbim, da osvobodimo hrabra mlada gospoda!«
Nato se je obrnil h Kolničarju in mu rekel:
»Vi imate, kakor sem videl, izvrstnega konja, ranjeni pa tudi niste. Odjezdite v Saksenburg in sporočite grajskemu valptu moje povelje, da mora takoj izpustiti Henrika Eppensteinskega in Adalberta Djetrichsteinskega. Oba spremite potem v št. Vid, kjer nameravam en dan počivati.«
Vojvoda pa je medtem meni naročil, naj Vam sporočim, da spremlja cesarja v prenočišče in da Vas bo jutri obiskal. Prej pa da moram v Beljak, kjer najdem pri bamberškem grofu gospoda Remberta, ki da bo gotovo tudi kaj domov sporočil. Ko so vsi odšli in je bil most spet prazen, sem po vojvodovem naročilu krenil v Beljak. Pri gospodu je bil cesarjev ranocelnik in moral sem čakati, dokler ni opravil svojega dela. Potem me je gospod o vsem izprašal in mi nazadnje rekel:
»Ukazal bom, da ti dajo konja, da še danes odjezdiš domov. Povej moji ljudi gospe, da jo iz vsega srca lepo pozdravljam. Gospod Bog mi je podelil veliko milost, da sem bil, ko sem zmagovito branil svojega cesarja, hudo ranjen. Vendar, ako Bog da, bom že jutri dopoldne doma na gradu segel v roko svoji ljubi gospe.«
Igor Zagrenjen:
89
Zavetje v pečevju
Pa glej! Ko so zgodi, te omami žalost kakor bi te kdo mahnil z betom po
glavi! Vse se ti mota, tegoba te kolje, zdi se ti, da nikoli vej v življenju ne boš mogel biti vesel. Tako je! Toda človek zares od sile veliko lahko prenese in pretrpi, pa ga udarec ne zlomi, bolečina ne zvije.
Bog mu naloži trpljenje, da ga kakor zlato preskusi v ognju. Malo pa tudi zaradi njegovih grehov in zavoljo gre-
hov, ki so si jih bili nemara drugi naprtili, ljudje okrog njega, sosedje, očetje ali njih očetje bogve kam daleč nazaj. Njih ni preskusil, prešibki so bili nemara za to, zlomili bi se in pogubili — in tako jim je naložil le toliko trpljenja, da so ga mogli nesti in se ob zadnji uri za vse nadloge, ki so jih bili v življenju napravili Gospodu Bogu, od srca skesati ter se olajšani in z očejeuo dušo odpraviti v srečno večnost.
£
S. A. DisHlIeris
iojiiore Streha
jta fiiu eutiiea t Mia maua Uatiana di ttifuMi.
in
HoidoviUjia
ihcurkc, Ukuifiv.
DITTA ALBERTI — BENEVENTO
N© pravijo pa zastonj, da kogar ima
Bog rad, tega tepe. Tako ga preizkusi in očisti, s trdo roko ga povede po strmi poti skozi življenje gor k nebu, — kakor dva korajžna, trdna vojaka gresta — tako je večkrat dejal ata, stari Vresk, vrli cesarski kaprol, o ti moj ljubi Bog, zdaj ga ni več, v črni zemlji spi — kakor dva vojaka, oficir in njegov zvesti kaprol, na katerega se da zanesti, stopata, pa naj jima pride ne vem kaj na pot. Kaprol ve zase, da bo napravil svojo stvar in postavil svojega moža, in je vesel, da je bil oficir prav njemu zaupal tako težko reč ter ga vzel s seboj na tako hudo pot. In ko sta na vrhu, pravi oficir kaprolu: »Pridi, ti zvesti vojščak, stopi z menoj sem noter v božje kraljestvo, zakaj držal si se kakor se možaku spodobi!« In potem ga pokaže drugim: »Tegale mojega korenjaka poglejte I Kaj vi, ki 6te prišli sem po lepih stezah! Ta je hodil z menoj po trnjevi, on je možak! Njemu gre čast!« Pa ga posadi na najbolj gosposko klop tam gori pri nebeški mizi.
Tako je včasih pravil ata, modri, stari Vresk.
Bog ti daj v nebesih vse dobro, stari Vresk I
Prav gotovo Vas je Gospod Bog že posadil na najbolj gosposko klop tam gori pri nebeški mizi, ata! Zdaj pa gledate dol name in nemara pravite: »Glej ga, tega mojega fanta! Vidi se mu, da je Vreskov in da je pri meni hodil v šolo! Nič ne poveša glave, ne žali si srca in ne greni misli! Moško nese, pa čeprav ga je res hudo zadelo, kaj pa mislite, toliko domačih ljudi, ki jih je imel rad, kar hkratu izgubiti! Pa ga ni strlo! Ali ste že kdaj slišali, da je moral sin očeta z lastnimi rokami pokopavati? Naš Tone me je moral včeraj! Res je bil žalosten, da bi bil najrajši umrl, videlo se Je, da me je imel prav zares rad, bolj rad kakor je bil kdajkoli pokaral! Ali ne! Upogniti se pa ni pustil! Zdaj se je že spet zbral, ko je korajžno pretrpel bolečino. In že se spravlja na delo.
m
T
OfcCAl-l//y
WAT
Ščitite Vaše oči, uporabljajoč vedno žarnice Osram 0 ki Vam nudijo za enako ceno večio količino luči.
Tral»gq»tt adagualamente I Vcttri occhi usando sempre 1« lampade Osram 0 ehe
a parita di spesa VI danno maggior guantlta di luce.
J i i I t\W' . cfcr ./««?*. Ctbvpfr	,'S^i
Uradni razglasi
Provvedimenti concernenti le locazloni di immobili
L’Alto Commissario per la provincia di Lu-biana, vista 1’ordinanza 17 ottobre 1940 M. a. 1387 dell’ex governo jugo^lavo concernente il vincolo delle disdete dei contrati di affittanza per gli im-mobili, visto che tale ordinanza cessa di aver vi-gore col 19 ottobre 1C41-X1X, ritenuta invece 1’opportunitž di prorogare. dato lo stato di guer-ra, con qualcho modifica 1’efficacia della stessa, visto l’art. 3. R. D. L. 3 maggio 1941-XIX n. 291, ordina:
Art. 1. La validitž dell’ordinanza dell’ex governo jugoslavo del 17 ottobre 1940 M. s. 1387, pubblicata sul Bollettino Ufficiale della ex Banovina della Drava del 26 ottobre 1940 n. 572-80, contenente disposizioni in materia di locazione di immobili, viene prorogata fino al 31 dicembre
1942-XX.
RisbsArt. 2. L’articolo 1 n. 6 dell’ordinanza di cui al precedente articolo e modificata come segue: >6: Se il conduttore o un membro della sua fa-miglia commentta un reato in danno del loca-tore o di un membro della sua famiglia, tranne che si tratti di offese all'onore o di iesioni cau-sate per ritorsione a seguito di comportamento analogo del locatore o di un membro della sua famiglia.«
Art. 3. La presente ordinanza entra in vi-gore.col giorno della sua pubblicazione »el Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana.
Predpisi o oddajanju nepremičnin v najem
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, glede na uredbo z dne 17, oktobra 1940, M. s.
SCIATICA
IlDottore DE FERRARI dar& informazioni sulla cura del Dottore MUNA-R1 DI TREVISO per 1’ artritismo e reumatismo a chi ne avesse interes-se, ricevendo
dalle 9 alle 12 e dalle 15 alle 17
presso l’Hotel Union a Lubiana
dal 16 Ottobre 1941/XIX
Dr. DE FERRARI bo dajal informacije o zdravljenju artritisa in reu-matizma po metodi dr. MUNARI-JA iz TREVI-SA vsem, ni se za to zanimajo ter bo sprejemal
od 9. do 12. in od 15. do 17. v Hotelu Union v Ljubljani
od 16. oktobra 1941 dalje
Variano di paese in paese i costumi
•	le concuetudini, mo une solo i in tutto il mondo 1'aparitivo che propizia I'ora del prantot il Bitter Campari, stimolatore deli'appetito
DAVIDE CAMPARU C. • Milano, Via Moniool W
Sege in običaji so v raznih krajih različne, toda aperitiv, ki človeka blagodejno pripravi na kosilo, je na vsem svetu samo edens Bitter C ampari, pospeševalec teka.
DAVIDE CAMPARI &
št. 1387, bivše jugoslovanske vlade, s katero se omejuje raboprodavčeva pravica, odpovedovati najem stanovanj in poslovnih prostorov; glede na to, da navedena uredba preneha veljati dne 19. oktobra 1941-XIX. smatrajoč pa za umestno, da se glede na vojno stanje podaljša njena veljavnost s primerno spremembo, in na podstavi čl. 3. kr. ukaza z dne 8. maja 1941-XIX, St. 291, odreja:
Čl. 1. Veljavnost uredbe bivše jugoslovanske vlade z dne. 17. oktobra 1940, M. s. it 1387, ob-
javljene v »Službenem listu« banske uprave dravske banovine z dne 26. oktobra 1940, št. 572/86, ki obsega predpise o oddajanju nepremičnim v najem, se podaljšuje do 31. decembra 1942-XXI.
Točka 6. člena 1. uredbe iz prednjega člena se spreminja takole:
>6. če rabokupnik ali njegov rodbinski član stori kaznivo dejanje na škodo raboprodavca ali njegovega rodbinskega člana, razen če gre za žaljenje časti ali za telesno poškodbo, izzvano po enakem nastopu raboprodavca 6amega ali njegovega rodbinskega člana.«
Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu« za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 9. oktobra 1941-XIX.
Ljubljana
Ureditev porabe jedil po gostinskih obratih
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na stavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-IX It. 291 in smatrajoč za potrebno urediti porabo jedil v gostinskih obratih in določiti cene obedov v njih
odreja:
člen 1. Ves čas, dokler traja vojno stanje, se pri postrežbi občinstva z obedom v restavracijah, gostilnah, krčmah s kuhinjo, kolodvorskih, kavarniških restavracijah in ostalih gostinskih obratih ali podobnih obratih oddaja obed po stalni ceni, s čimer se nadomestujejo vsi doslej veljavni načini.
Člen 2. Obed s stalno ceno Je sestavljen takole:
juha, Jed s prilogo, sadje.
Jed sestoji iz obroka mesa ali ribe ali jajc ali narezka, • prilogo; ali pa iz obroka sočivja in zelenjave.
Namesto juhe, jedi e prilogo ali 6adja se lahko vzame obrok sira.
S posebno odredbo se omeji Število priredb bodisi Juhe bodisi Jedi, ki so navedene v »jedilnem listu«.
Člen 3. Prepovedano je oddajati:
a) predjedi ali dodatne obroke ali druge jedi, razen določenih;
b) z jajci zakuhane juhe, kakor vlivanci, »pa-vesi« in podobno;
c) olje in surovo maslo ter druge maščobe posebej;
d) močnate jedi kakršne koli vrste;
e) ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih juhe s testeninami ali rižem ali z drugimi racionira-nimi hranili za zakuho.
V	veljavi ostanejo sedanji predpisi o kakovosti in količini živil, katerih poraba je dovoljena.
Člen 4. Za obed po stalni ceni se določi v vsaki občini cena za vsako kategorijo gostinskih obratov, po razporeditvi Visokega Komisariata, oziroma, kjer je ni, kakor je kategorija določena v obrtnem listu.
To ceno, v kateri nista vJteta znesek za pijačo in pribitek za postrežbo, določijo pristojni organi.
Člen 5. Gostu je na izvolji, da se odpove eni
Predpisi o porazdeljevanju tekstilnih Izdelkov, obutve In oblačilnih predmetov
Visoki komisar za LJubljzansko pokrajino,
na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in smatrajoč za potrebno, da se racionira poraba izdelkov tekstilne industrije, oblačil in obutve,
odreja:
čl. 1. Od dne, ko stopi ta naredba v veljavo, se ustavlja vsaka prodaja ali oddaja občinstvu manufakture, iz tekstilnih tvarin izdelanih predmetov, drugih oblačilnih predmetov in obutve vsake vrste.
Podjetja, ki prodajajo občinstvu izdelke iz prednjega odstavka, morajo sestaviti inventar blaga, ki je v njih skladiščih in trgovinah.
ali več jedem obeda po stalni ceni. V takem primeru se cena zniža za ceno jedila ali jedil, ki jih ni vzel.
Člen 6. V obratih četrte kategorije se lahko oddaja	tudi juha sama, pri	čemer	se	sme	cena
zvišati	za največ 30 stotink.
Člen 7. Po želji gosta se lahko dovoli abonma za najmanj trideset zaporednih obedov. V tem primeru se mora dovoliti na stalno ceno po kraju določeni popust vsaj 10 odstotkov.
Člen 3. Vsak gostinski obrat je dolžan dati na uporabo »jedilni list«.
Ta list mora obsegati te-le podatke:
a) priimek in ime obratovalca;
b) kategorijo obrata:
c) stalno ceno, določeno za obed;
d)	pribitek za postrežbo;
e)	spisek jedil z navedbo	posameznih	enotnih
cen.
Člen 9. Od dneva izdaje te naredbe se za vso dobo vojnega stanja prepoveduje prestop gostinskih obratov v viSje kategorije, dovoljen je samo prestop v nižje kategorije.
Člen 10. Te določbe veljajo tudi za menze »Dopolavorov«. ki so oddane v zakup in ki se razporedijo ustrezno kakor drugi podobni gostinski obrati, kakor tudi za obede v restavracijah hotelov, penzij in gostiM.
Cene za »potniško braSno«, ki ga prodajajo kolodvorske ka’-arne-restavracije, so določene z veljajočimi tarifami.
Člen 11. Kdor se hrani v penziji ali v abonmaju na obed, mora izročiti obratovalcu hotela, penzije oziroma gostišča svoje živilske nakaznice ali njih ustrezne odrezke.
Člen 12. Posebej se izdajo pristojnim krajev-
>čitev pol
cen in praktično ureditev tvarine tudi v podrob-
nim organom navodila za določitev pokrajinskih
nostih.
Člen 13. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo v denarju do 500 lir, v hujših primerih pa z zaporom do šestih mesecev.
Člen 14. Določbe prednjih členov 2. in 3. stopijo v veljavo na dan objave te naredbe v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino; vse druge določbe pa stopijo v veljavo 15. oktobra tekočega leta
Podatki inventarnega popisa se morajo vnesti v poseben vpisek, ki ga dobijo podjetja pri pristojnih odsekih Zveze delodajalcev Ljubljanske
pokrajine in postanejo začetne postavke o obratnih zalogah vsakega podjetja. Te podatke je treba poslati tudi Zbornic; za TOI v Ljubljani.
Od dne, ko stopi ta naredba v veljavo, tudi industrije!, obitniki in trgovci na debelo z izdelki, navedenimi y srednjem členu, teh Izdelkov ne
smejo prodajati. Sestaviti morajo poleg tega inventar o blagu, ki ga imajo v svojih podjetjih ali skladiščih in poslati prepis Zbornici za TOI v Ljubljani.
Izdelke, poslane obrtnikom in trgovcem na debelo in na drobno pred dnem, ko stopi ta naredba v veljavo, si morajo prejemniki vpisati v breme in jih prevzeti v svoj inventar.
čl. 8. Izdelki, na katere se nanaša ta naredba, oddajajo porabnikom na posebno oblačilno nakaznico, glasečo se na osebo.
Visoki komisar določi dan, od katerega dne dalje bodo smeli proizvajaloi, obrtniki in trgovci, bodisi na debelo ali na drobno ali potujoči, zopet prodajati izdelke iz čl. 1. te naredbe in predpiše navodila, po katerih se bodo morali pri prodaji ravnati.
Čl. 4. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 6 mesecev.
Čl. 5 Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v 'užbenem listu« za Ljubljansko pokrajino.
Visoki komisar /.a Ljubljansko pokrajino:
EMILIO GRAZIOLI
Koledar
Danes, tort 16. oktobra: Gal, op.
Petek, 17. oktobra: Marjeta Al.
Obvestila
Nofno službo imajo lekarne: m» -oustek, Resljeva cesta 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in nir. Komotar, Vič, Tržaška 48.
Važno za čebelarje. Slovensko čebelarsko društvo obvešča čebelarje, da je dospel sladkor za pitanje čebel. Dobe ga le člani pri svojih podružnicah, nečlani pa le, če plačajo pri njih članarino za leto 194G v znesku 25 lir. Podružnice naj pošljejo čimprej izkaz članov in panjev ter nakažejo odgovarjajoči znesek. Cena je 4.80 lire za kilogram franko postaja naročnika.
Šoferjem na znanje. Skupina šoferjev pri Pokrajinski delavski zvezi, ki je edino upravičena zastopati interese vseh šoferjev na območju ljubljanske pokrajine, je pričela redno poslovati ter ima svoje uradne prostore v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22-1. V6e šolerje, kakor tudi dosedanje člane bivših šoferjev in »Volana« vabi, da se takoj prijavijo in plačajo članarino, ki znaša mesečno 4 Lire. Uradne ure so ob delavnikih od 9—12 in od 17— 19, ob nedeljah od 10 do pol 12. Vse člane »Zveze šoferjev« pa vabimo na izredni občni zbor, ki bo v nedeljo, 19. oktobra 1941 ob 9 v posvetovalnici Pokrajinske delavske zveze (vhod iz Čopove ulice). Če občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, 6e vrši nov občni zbor eno uro kasneje. Občni zbor bo razpravljal o likvidaciji Zveze.
Cepljenje v Mostah zoper davico bo današnji četrtek 16. t. m. ob 16.30 v ljudski Soli. Starši morajo k tretjemu cepljenju pripeljati v ljudsko Šolo v Moste vse otroke, ki so bili že dvakrat cepljeni v tej šola. Enako morajo starši pripeljati v petek 17. t m. ob 16.30 k cepljenju v ljudsko šolo na Vič, seveda tudi samo tiste otroke, ki so bili ž» dvakrat cepljeni proti davic' v šoli na Viču.
Ljubljansko gledališče
Drama — Začetek ob 18.15
Četrtek, 16. oktobra: »Hamlet.« Red Četrtek. — Začetek: 17.30. — Konec: 21.
Petek, 17. oktobra: Zaprto.
Sobota, 18. oktobra: »Katarina Medičejska«. Izven. Začetek ob 18.15, konec ob 20.45.
Nedelja, 19. oktobra: »Hamlet«. Izven. Začetek ob 17.30, konec ob 21.
Opera — Začetek ob 17.30
Četrtek, 16. oktobra: »La Bohemec. Premiera. Red Premierski. — Začetek: 18.15.
Petek, 17. oktobra: »Aida«. Red B. — Začetek: 17.30. — Konec: 21.
Sobota, 18. oktobra: »La Boheme«. Izven. Začetek ob 18.15.
Nedelja, 19. oktobra: »Netopir«. Izven. Začetek ob 18.15, konec ob 21.
CORA
TORINO «1835
VERMOUTH CORA
oltre 100 anni di fama slovit že nad 100 let
C
Žalost m veselje
Andrejčkov
Besedilo priredil Mirko Javornik
Risal Jože Beranek
103.
Aleš pa ni hotel nič slišati o tem. »Bog Kranjca ne zapusti,« je spodbujal Poldeta, »pa bo tudi nama pomagal, saj nisva pobegla hudodelnika.« Potegnil je iz malhe čutaro, ki mu je Italijani niso vzeli, ter jo dal Poldetu, naj potegne. Tudi kos kruha je še imel. Polde je hotel, da bi trdo in borno večerjo delila, pa Aleš ni hotel.
104.
Tiho sta sedela na deblu. Aleš je z veseljem gledal, kako suhi kruh in vino tekneta prijatelju, ki je jedel, vmes pa neprenehoma hvalil Boga, da ga ni pozabil v tej stiski.
Aleš se je nocoj spominjal vseh' pripovedi o vojskah, ki jih je bil kdaj slišal od starega Petra doma.
105.
Zagledal se je v zvezde tja proti domači strani in premišljal:
»Morda se je tudi moj rednik bil po teh krajih? Morda je bil prav tu-le, kakor noCoj jaz. Bog ve, kaj si to noč misli o meni?«
Spomnil se je Petrovega nauka o zvezdah. Severnica bi mu nocoi koristila, toda prav zdaj so jo zakrivali oblaki.
Zanimive številke o Kavkazu
kakor jih podaja italijanski časnikar Italo Zingarelli v svojem poročilu
iz Budimpešte
Posebni dopisnik italijanskega časopisa »La fnmpac je napisal pod naslovom »Zanimive številke o Ukrajini in Kavkazu« zelo poučno poročilo, v katerem se najprej podrobno bavj s popisom Ukrajine, njenega prebivalstva in naravnega bogastva ter z ogromno industrijo in njenimi napravami, s katerimi so Rusi pred zavzetjem Ukrajine po Nemcih razpolagali na tem svojem področju. Drugi del svojega poročila pa je posvetil Kavkazu. V njem beremo: Nemške čete so od Kavkaza samo še malo oddaljene. Poglejmo, kako je s to deželo. Podnebje v teh krajih je ugodno za gojitev takš; nih sadežev, kakršni rastejo v Srednji in Južni Evropi, ne da bi bilo sadjereji treba posvečati kakšno posebno skrb. Tod se razprostirajo po-intnjii hrastovi gozdovi, gozdovi bukev, jesenov, javorov in orehov. Številne doline so zaraščene z divjo vinsko trto do višine 3000 m nad_ raor-jjem. Kavkaz daje bombaž, žafran, pšenico in koruzo. Poleg drugih živali, kakor goveda in drobnice, konj, oslov in mul žive tu tudi bivoli in kamele. Po tamkajšnjih gozdovih lovijo dalje živali, ki dajejo dragoceno krzno. Ka-spiško morje daje četrtino vseh rib, kolikor jih Rusi pojedo, to se nravi, ne samo Rusi, pač pa tudi drugi narodi, ki spadajo pod Sovjetsko zvezo. Topli vrelci, ki so komaj omembe vredni, in o katerih se ne more reči, da
igrajo ravno kakšno odločilno vlogo v gospodarskem življenju Sovjetske zveze, so vendar v vojaškem oziru važni.
Tudi Kavkaz (kakor Ukrajina) ima rud v izobilju, in sicer premoga, petroleja, bakra, svinca, mangana in zlata. Če ima Ukrajina s svojim Nikopolom 13.5 milij. ton mangana, ga ima Kavkaz s Šaturijem 100 milij. ton, dočim ga v vsej Indiji ni več kot 12—13 in v Braziliji do 3 miiij. ton. Po dosedanjih računih naj bi zaloge petroleja na Kavkazu znašale 3 milijarde 630 milijonov ton. Večina tega petroleja je v Azerbeidžonu, ostali del pa v Georgiji in v severnih pokrajinah. Celotna proizvodnja petroleja v Sovjetski zvezi 6e suče okrog 305 milijonov ton na leto in ga samo s Kavkaza pride 26—27 milijonov ton.
Vsem je znano, da je kavkaško petrolejsko področje zvezano z velikimi petrolejskimi cevmi s pristanišči, v katerih tekoče gorivo nakladajo na ladje, ter z drugimi ruskimi središči. Med mesti Baku in Batum sta napeljana dva petrolejska voda, dolga 800 km, med Rostovom in Kaspiškim morjem druga dva, dolga 162 km, ter med mestoma Grozni in Tuapse ob Črnem morju še nadaljnji, 600 km dolgi petrolejski vod. Leto za letom nasesajo črpalke skozi te cevi povprečno po milijon ton petroleja.
Lev je ves »nor« na parfum
Prirodoslovci so med drugim ugotovili, da so tudi živalim od sile všeč razni parfumi, ne samo ženskam, ki skušajo tudi na ta način obrniti pozornost nase. Tako pravijo, da je na primer lev kar nor na dišeči parfum, kamela ima silno rada duh po tobaku, mačke pa se zadovoljijo že z duhom po baldrijanu.
Bitka med čebelami — 15.000 mrtvih
Zares svojevrstno bitko so imeli te dni priliko opazovati ljudje v neki vasi v sever: nem Schleswigu. Tam sta se, kakor ve povedati agencija »Centraleuropac, spoprijeli dve »ar-
madi«, no, dva roja čebel, med katerima je nekaj prišlo navzkriž. Napadalec je uspel. Polastil se je vsega medu, kolikor ga je njegov nasprotnik imel v svojem panju. Ker je bila bitka izredno srdita, je bilo na obeh straneh seveda tudi zelo veliko mrtvih. Pravijo,^ da je obležalo na bojišču okrog 15.000 »vojščakov«.
Vitamini za nemške delavce
Spomladi leta 1959 so nemškim delavcem, ki so zaposleni po raznih rudnikih, prvič delili vitamin C. Agencija »Centraleuropa« poroča, da je bil uspeh naravnost presenetljiv. Ugotovili so, da ta način skrbstva za delavce ni sa^ mo zmanjšal števila obolenj med rudarji, pač pa je tudi povečal delovno sposobnost posameznikov. v ta namen so porabili približno
800.000	nemških mark denarja. Kakor poroča omenjena agencija, je nemška Delovna fronta sklenila v bodoče deliti vitamin C in B med vse delavce ki so zaposleni pri pomembnejših nemških industrijskih podjetjih.
Nova nemška letalska torpeda
Poročilo, ki je te dni prispelo iz Berlina, pra,vi: Nemško časopisje prinaša slike novega torpeda, ki se ga poslužujejo nemška letala. Torpedo, ki ga letalo zažene med poletom na cilj, je zelo podobno tistemu, ki se jih poslužuje mornarica. Letala pa imajo v primerjavi z iadjami še to prednost, da lete z izredno hitrostjo, ki jim omogoča zadeti tarčo z veliko gotovostjo, potem pa se z največjo naglico spet umakniti sovražnemu ognju.
Šahovska tekma v Varšavi
Nekaj dni potem, ko je bilo v Miinchnu končano tekmovanje za evropsko prvenstvo v šahu, se je že začel nov šahovski boj, spet na področju sedanje Nemčije, in sicer v Varšavi. Udeležuje se ga tudi več tistih mojstrov, ki so zadnjič igrali v Miinchnu, med drugimi tudi Aljehin, Bogoljubov, Kieninger in Mross. Po dosedanjih poročilih je bilo odigranih že pet koles in zaenkrat vodi Schmidt 5 štirimi celimi točkami, za njim sledi Aljehin s 3 (1) točkami, nato pa Bliimisch in Lokvenc 3, Bogoljubov ima doslej šele 2.5, Caris 2 (1), Mross, Novvarra, Reger 2, Habn 1 (1), Kieninger, o čigar sposobnosti so prej mnogo govorili, d» si je iz petih iger priboril šele eno točko.
Svetovni prvak v boksu podlegel svoji ženi
V pravdi za ločitev se je rajši pobotal z njo, ker je preračunal, da bo kljub zapravljivosti žene še vedno na boljšem
V	»Piccolu« beremo zanimivo poročilo iz New Yorka, da je petletni svetovni prvak v boksanju, zamorec Joe Louis moral »upogniti kolena« pred telesno neprimerno šibkejšim nasprotnikom, pred svojo ženo.
Ker mu je žena grozila, da 6e bo ločila od njega, se je v »boju« z njo rajši vdal. Da bi njeno jezo pomiril, je pristal tudi na to, da je poravnal lep kupček računov, ki jih v začetku m hotel priznali.
Bilo je konec septembra 1935, kmalu potem, ko je premagal Louis prejšnjega svetovnega prvaka v boksu, Maxa Baera. Svojo zmago nad njim je med drugim proslavil tudi s tem, da se je poročil z neko tipkarico iz Cikaga, p>o imenu Marvo Trotter. Nekaj let je bilo njuno življenje prava idila, potem pa je Louisova žena kmalu začela preveč kazati 6voje slabe lastnosti. Ena teh je bila tudi prevelika »radodarnost«. Njene posebnosti so kmalu povzročile prepire z možem. Louis res ni bil skopuh, svojega denarja p>a tudi ni kar tako razsipal.
Kupil je lepo hišico 6voji stari materi, pomagal tudi vsem drugim 6vojim sorodnikom, s svojo ženo p»a je živel v naravnost knežje urejenem dvorcu. Večino svojih dohodkov, ki 60 se dvigniti na lepo vsoto 250.000 dolarjev na leto, je ponavadi vložil v industrijske namene, zavarovalne police, zastavna posojila in v nepremičnine. Njegova žena pa ni imeia prav nobenega smisla za varčevanje
in je potrošila tudi po več tisoč dolarjev na leto samo za rame najmodernejše obleke, klobuke, le-potičje in nakit
Tako je čisto razumljivo, da je moralo priti med tema svetovno znanima zakoncema do prepira in 60 nazadnje dobiti besedo o tej stvari tudi sodniki, kajti Louisa je takšna potratnost dostikrat tako zelo razjezila, da mu je v razgovoru z ženo moral uiti tudi kak hujši očitek. Nekega večera v letošnjem januarju 6e je eden takšnih »hujših razgovorov« končal s tem, da je Louis 6unil svojo ženo pod brado, kakor kakšnega 6vojega boksarskega nasprotnika v areni, no, morda za spoznanje milejše, vendar pa še vseeno tako močno, da je žena padla na tla. Meseca februarja je med njima prišlo do novih prepirov, aprila pa je žena odšla z doma k neki svoja teti.
V	6voji zahtevi po ločitvi je bivša tipkarica prosila, naj bi ji sodišče dovolilo 6pet njen dekliški priimek, zahtevala pa je poleg tega še, da ji mora mož plačevati na mesec po tisoč dolarjev odškodnine, da bo lahko 6ama živela. Louis je sprva malo debelo pogledal, ko pa je vso stvar preračunal, se je prepričal, da ga bo manj stalo, Ce se z ženo lepo pobota. Tako je orjaški zamorec svetovnega slovesa klonil pred slabotno žensko. Re6 sta se pobotala in go6pa Louisova je po svoji 6tari navadi spot začela na debelo razsipati možev denar na najramovrstnejše modne novosti in norosti.
ČdROUNKfl
pustolovski romati
Začel ga je prevzemati strah. Od časa do časa je ves strepetal. Zbral je vse svoje 6ile in si dejal:
»Naj se zgodi karkoli, sedaj bom prižgal luč.«
Hotel je že izvršiti svoj sklep, ko ga je zadržal rahel šum. Zdelo se je, kot da bi 6e kdo z obleko podrgnil ob zid. Nato je zopiet nastala tišina.
Doret je zadrževal celo sapo, da bi se ne izdal. 2ivo je začutil, da mora v njegovi bližini biti nekdo.
Počasi je dvignil roko, v kateri je imel luč in jo iztegnil pred se. Hotel je razsvetliti temo, ki ga je morila. Da bi ne izdal mesta, kjer je stal, je iztegnil roko z lučjo vstran. Obenem pa je napel pete-lina p>ri samokresu. Počakal je še nekaj hijjov, nato pa je pritisnil na stikalo. Rahel pok je zadonel v tišini, toda luč se ni prižgala.
Skoraj, v i6tem hipu je švignil v smeri, kjer je Doret držal luč, ognjen trak, katere mu je sledil močan pok. Sovražnik, ki se je skrival v temi, je ustrelil. Doret je ostal popolnoma miren. Namenoma ni hotel streljati v ono smer, odkoder je prišel sovražnikov strel. Previdno je jx>čenil na tla, da bi bil tako
82
manj izpostavljen sovražnikovim kroglam.
Po6tal je nenadoma miren. Sedaj je vsaj poznal nevarnost, čeprav je ta bila silno velika. Strah, ki ga je poprej prevzemal, je popolnoma izginil, imel je svoje živce popolnoma v oblasti in je bil pripravljen na boj. Njegov posluh je bil tako napet, da bi bil razločil še tako neznaten šum. Toda zdelo 6e je, da je neznanec izginil; vendar pa je še vedno čutil njegovo -bližino.
Njegove misli pa 60 medtem živahno delovale. Čudno se mu je zdelo, da se dva neznanca borita v temi, ne da bi imela kakšno posebno sovraštvo drug do drugega. Kdo je neki bil njegov nasprotnik? Mogoče je bil tat. ki si je hotel za vsako ceno odpreti pot za umik? Doret bi bil rad vsaj vedel 6 kom se bori. Toda ni se smel oglasiti, kajti kakor hitro bi to storil, bi neznanec streljal naavj. Sklenil je torej, da počaka.
Minute 60 6e vlekle v neskončnost. Ni si upal niti ganiti se, ker se mu je zdelo, da vsak gib povzroča neznanski ropot.
Oči so ga bolele, ker jih je imel ves ča6 široko odprte. Toda videti ni mogel ničesar, ker je okrog njega še vedno
vladala nepredirna tema. Pred očmi so 6e mu tvorilil žareči krogi vseh barv.
Koliko časa je bil v takem položaju? Ob tem vprašanju 6e je spomnil na svojo uro. V grobni tišini je zaslišal njeno tiktakanje. Zdelo 6e mu je, da je to tiktakanje naenkrat postalo tako močno, da je napolnjevalo ves prostor. Zdelo se mu je, da je ta ropot tako močan, da ga nore tudi njegov sovražnik slišati. Strah ga je prevzel ob tej misli. Previdno jo je odpel in prijel z desnico, ne da bi izpustil samokres. Vrgel jo je kakšna dva metra proč od sebe. Na ta način se je iznebil ure, ki bi ga utegnila izdati, obenem pa je izzval sovražnika in ga prisilil, da 6e je odzval.
Uspeh' ni izostal. Kakor hitro je ura padla na tla in povzročita precejšen ropot sta iz nasprotne strani švignila dva plamena preko temnega prostora, tik ob tleh. Sedaj tudi Doret ni čakal več, ampak ustrelil v smer, odkoder 6ta švignila plamena. Trije 6treli so zadoneli drug za drugim. Prostor se je napolnil s smodnikovim dimom.
Kakor hitro je Doret ustrelil, je odskočil v 6tran, ker ni hotel čakati, da bi sovražnik znova strel j al. Res je takoj zaslišal, da je neznanec znova sprožil, toda samokres mu je odpovedal.
Zaslišal 6e je samo kratek »tik«, kateremu sta sledila še dva. Nobenega dvoma ni bilo. da njegov samokres ni več deloval. Mogoče se je pokvaril ali pa ni bilo v njem več nabojev.
Prišel je torej trenutek, da Doret spozna svojega sovražnika, ki je sedaj
bil razorožen. Brez dvoma bi 6edaj lahko zasledoval neznanca brez nevarnosti, toda Doretu se je to zdelo nečastno; poleg tega pa je še vedno bil mnenja, da to v resnici ne more biti noben 'sovražnik. Na vsak način pa ga je hotel spoznati, zato je moral preprečiti, da bi zbežal.
Skušal je zopet prižgati 6vojo električno svetilko. Sedaj je imel več sreče. Dvakrat je moral pritisniti na. gumb, na kar se je luč užgala. Takoj je posvetil naokrog. Pred 6eboj je ‘zagledal neko dolgo temno 6enco, ki mu je obračala hrbet in se je skušala izmuzniti skozi temna vrata v ozadju. Obrnil je luč naravnost proti njej in zaklical:
»Stoj, 6icer bom streljal!«
Nasprotnik je hipoma obstal. Doret mu je velel:
»Roke kvišku!«
Neznanec je izpustil samokres in počasi dvignil roke. Doret je ves čas imel samokres naperjen proti njemu. Dejal mu je še:
»Pridi bliže!«
Neznanec je šel par korakov ritenski in 6e je nato ustavil.
»Postavi se k zidu!« mu je velel Doret. Oni je takoj ubogal.
Tedaj mu je Doret zapovedujoč dejal:
»Obrni 6e k meni!«
Naspronik 6e je obrnil. Doret se je zdrznil, toda ni odprl ust. Osvetljeval ga je z lučjo in pozorno ogledoval; še prav posebno si je ogledal njegov obraz. Ko si ga je dodobra ogledal, je prasnil v
gromovit smeh in 6e dolgo ni mogel umiriti.
Bil je to krčevit smeh nekoga, ki 6e je oprostil velikega strahu in ki je spoznal, da je rešitev mnogo boljša, kakor je pričakoval; smeh nekoga, ki 6e je oprostil 6trašne more, ki ga je težila in ki je dognal, da je njegov strah bil brez pomena.
Zdelo se ie, da se kar ne more nehati smejati. Preveč je pretrpel v zadnjih urah, zato je bila'ta reakcija nekako nujno jrotrebna, da se je mogel zopet uravnovesiti. Gotovo je k temu pripomogel ►ložaj nasprotnika, ki je še vedno 6tal ob zidu z dvignjenimi rokami in čigar pogled je še vedno z negotovostjo preiskoval polmrak, v katerem je ostal Doret.
»Ne bojte se vendar!... Spustite roke!... Smejte 6e z menoj...» mu je med smehom dejal Doret. »Ne veste kdo sem... Ali ne morete uganiti?... Poglejte me!... Ali me ne poznate več? ...«
Pri teh besedah je obrnil luč jwoti sebi in si osvetlil obraz, ne da bi se pri tem nehal smejati.
Tedaj 6e je tudi oni začel smejati, čeprav je njegov smeh bil bolj umerjen. Nasprotnik, 6 katerim se je Doret bojeval v temi, sovražnik, ki ga je hotel na V6ak način umoriti... ni bil nihče drugi, kakor gospod Bordman, angleški detektiv. Tudi ta je bil zadovoljen zaradi veselega konca mučnega dogodka in je Doreta prav ljubeznivo pozdravil.
»Toda, kaj ste delali tu notri?« ga je vprašal Doret in pobral svojo uro.
Za LJod»ko tiskarno v LJoblJanlt Jole Kramar« - Izdajatelj: Ini Sodja - Urednik, Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« Izhaja vsak <>elayni* ob « Mesečna naročnina Je 6 Ur, u Inozemstvo 10 Ui - Uredništvo, Kopitarjevo ollca 6TII - Upravaj Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana - I el o Ion Met, 40-01 do 40 03 -
Podtalnica? Novo mesto,