£7. 'Števi ^ VL^ubfjarii, soboto 5. julija. 1924. Posamezna številka 1-50 Din. J etO Vi GLASILO NARODNO-SOCIIALISTICNE STRANKE. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo. —.............. 1 Telefon štev. 77. '....- Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6 Din za inozemstvo 8 Din. Inserati se računajo po velikosti: Cene so - . .............. v oglasnem delu. ----------- r Državno in narodno edinstvo. Pojem državnega edinstva zahteva združitev vseh prečanskih pokrajin s kraljevino Srbijo v eno politično enoto. Na to pristajajo danes vse stranke brez Izjeme. O tem ni nikakega spora. Gotove skupine gredo še dalje z zahtevo, da se priklopijo tej edinici sčasom Bul-gari in ostali drobci izven mej s pretežno jugoslovansko večino. Sporna pa je državna oblika. Ti so za monarhijo, oni za republiko ali vsaj za republikanski sistem v monarhiji. Sporna jo tudi ureditev države, ki se upravlja po Vidovdanski ustavi centralistično, medtem ko zahteva večina državljanov pokrajinske avtonomije ozir. federalizacijo. — • Največjo zmedo pa povzroča pojem »narodnega edinstva«. Skovali so ga v Parizu po prevratu še pred uedinje-njem prečanskega dela države s srbsko kraljevino. Pristali so nanj prav tako Slovenci, kakor Hrvati in Srbi brez razlike stranko in svetovnega na-ziranja. Pojem ima torej zgodovinsko podlago. Njegovo tolmačenje je razvidno iz ustavnega načrta, sprejetega od iugoslov. odbora v Parizu pod predsedstvom vseučiliškega profesorja Cvi-jiča (menda v marcu 1. 1919), kjer po-vdarjajo naši najiskrenejši rodoljubi, da naj bodo vsa plemena t-oimencga naroda povsem enakopravna^ kar izključuje vsako hegemonijo. Z drugimi besedami se pravi to: Srbi, Hrvati in Slovenci so si tako sorodni po jeziku, da Jih je treba politično smatrati za edinstven narod. Vendar pa so med njimi tolike kulturne in gospodarske ra»^ke, da tvorijo tri različna plemena, iza *d katerih hoče vsako živeti na sebi Baftjrikladnejši način*. Ker bi se moglo Zgoditi, da bi hotelo eno pleme troime-nega naroda gospodovati nad ostalima, lu izkoriščati in jima vsiljevati svoje šege in svoje običaje, zato so se izrekli proti hegemoniji in zahtevali odstranitev vseh težkoč, ki bi mogle ovirati mirno sožitje državljanov in preprečevati razvoj države. Gg. Pašič hi Pribičevič pa razlagata pojem po svoje. Prizpata sicer razlike med Srbi, Hrvati in Slovenci, toda te razlike so umetna tvorba in jih je treba z vsemi razpoložljivimi sredstvi v najkrajšem čpsu iztrebiti. Ta razlaga je diametralno nasprotna prvotni, kar kaže tudi praksa. Po čl. 3 ustave je službeni jezik kraljevine . srbsko-hrvatsko-slovenski. Na pritožbo, da prejemajo Slovenci odgovore v cirilici in srbščini, je odgovoril neki višji državni funkcijonar takole: »Oblast sme izdajati po ustavi odredbe, v katerem jeziku hoče. S tem dokumentira le enakopravnost pisave in jezika v državi!« Seveda ne pade nobenemu uradniku v Srbiji na um, izdati kak odlok v latinici in slovenščini za kako srbsko občino, da bi »dokazal« enakovrednost slovenščine onstran Drine. Naše kmete pa pitajo s cirilico, dasi je ne znajo čitati. Nikjer ne šteje Slovenec: »dvajset ena...«, kakor — v šoli! Mesto temeljitejšega znanja materinščine so uvedli že v osnovnice za negodno deco pouk cirilice in srbohrvaščine, da se ne priuči otrok ne enemu ne drugemu. Vse to se dogaja pod pretvezo, da se Čimprej izenačijo »umetne« razlike. Pri taki »enakopravnosti« bo morala imeti kmalu vsaka občina svojega tajnika veščega cirilice in vsak uradnik poseben izpit iz srbohrvaščine — prav kakor nekdaj v Avstriji glede nemščine, dočitn v Srbiji nikomur kaj takega ne pade v glavo. Slično reformirajo Hrvate. Vse to je rodilo odpor. Zlasti šolniki pripisujejo veiik del neuspehov, ki jih ima ljudska šola, »drugemu deželnemu jeziku«. Oglasil se je dr. Glonar v »Slovencu«, oglašajo se drugi, pa brez uspeha. Pri-bičevičevo pojmovanje »narodnega edinstva« je v stanu prav kmalu znižati splošno izobrazbo brez vsakega drugega uspeha. Radi tega in le nebroj drugih ne-prilik političnega in gospodarskega značaja so začeli Slovenci ln Hrvati čimdalje bolj glasno povdarjati svojo posebno narodnost. Teorija o enem narodu je bila že iz vsega početka po-grešna, ker je neresnična. Da so n. pr. Slovenci narod zase, priznavajo učenjaki evropskega slovesa kakor dr. Murko. Pa tudi v političnih posledicah se ni obnesla. »Jugoslovenščine« ni in je ne bo, kakor ni »severoslovanskega« jezika. Radikali so Velesrbi. Tudi oni na-glašajo narodno edinstvo, so pa ostali na bolj realnih tleh kakor demokrati. Njihova misel je nekako sledeča. Vse, kar živi v državi SHS, ima pomen le, v kolikor misli, čuti in govori srbsko; vse drugo je treba upogniti — amputirati. Zato so le Srbi pravi državljani in še ti le v toliko, v kolikor so — radikali. G. Pribičevič se tej ideji že izdatno približuje in že znatno popušča v »jugosiovenstvu«, ki je v bistvu identično s srbstvom. — G. Davidovič ne mara ne Srbov, ne Hrvatov, ne Slovencev. Njegova zamisel je morda iskrena, širokogrudneiša, v skladu z idejami jugoslovanskega odbora v Parizu, a je istotako zmotna. Pojem »narodnega edinstva« more biti sicer še agitacijsko sredstvo, kakor je čez mero povdarjano srbstvo, hrvatstvo ali slovenstvo, mislec pa je vrgel že davno to megleno frazo čez krov. Ali pa je res narodno edinstvo edini in glavni pogoj za obstanek države — conditio sine qua non — za državno edinstvo? Ali nimamo v Švici, Rusiji, Angliji... primerov dovolj, da morejo obstojati v enotni državi različni narodi drug poleg drugega brez vidnega trenja? Mi, narodni socijalisti, ne naglaša-mo razlik, ki nas razdružujejo. Mi smo kot državljani Jugoslovani, kakor so prebivalci Švice le Švicarji, ne oziraje se na narodnost, kateri pripadajo. Smo pa proti centralizmu in hegemoniji, ker vidimo v taki ureditvi države kal za njen razpad. V interesu države je le državno edinstvo v taki obliki, da more živeti vsak narod na sebi najpriklad-nejši, njemu lasten način. Nastale razlike se bodo polagoma ublažile, kakor se izbrusi kamen v tekoči vodi. Zato Pa je treba časa. Tudi Rim ni bil zgrajen v enem dnevu. Pod krinko narodnega edinstva, kakor ga umevajo radikali in samostojni demokrati, se skriva ozkosrčni centralizem in sebični, izkoriščajoči hegemonizem. Narod pa je živ tvor. ki ima nesporno pravico do obstanka. Kdor mu krati to pravico, kdor omalovažuje njegove težnje in ga ovira v razvoju, tega bo smatral za sovražnika in se ga bo skušal otresti. Zato: Dajte narodu, kar je narodovega! * Opomba uredništva: Ta nejasna stilizacija pojmov »plemena« fn »naroda« se le zanesla tudi v Vidovdansko ustavo, kar je povzročilo nepregledne žurnalistične prepire v Jugoslaviji, ker vsak si lahko tolmači »pleme« tn »trolmenskt narod«, kakor hoče. Pleme je etnografski pojem in pomeni krvno In jezikovno enoto oziroma Podstavo, nikakor pa ne more pomeniti so-slialno-kultume individualllete. kt je bistvo naroda kot žive sociialne kulturne indivi-dualltete. Pojem »nacija« je političnega značaja. Rabil se je posebno v francoski in madžarski politični terminologiji kot označba za socljalno skupino kot državotvoren činiteli v razliko z dragimi skupinami, ki obstoječe države niso priznavali kot svoje. Zato je pravilno govoriti o edinstveni naciji, o troimeni naciji, napačno pa Je govoriti o edinstvenem narodu ali troimenem narodu. Konkretno povedano: Slovend, Hrvati in Srbi smo ena nacija, ker hočemo eno državo, toda smo trije narodi, ker smo tri posebne sociialrro-kulturne skupine s svojo Individualno zavestjo. Duševna vez teh treh narodov je pa naša plemenska zavest, ki se nam je ohranila in Iz katere Izvira naša edinstvena politična volja do skupne države. To so dejstva, preko katerih ni mogoče iti. Ta dejstva zadostujejo za obstoj naše edinstvene države. Teh se držimo kot realni politiki. Razvitje prapora ,.Bratstva Spodnja Slika" preloženo! (Gl. Mladinski vestnik!) Resnica o občinskih volitvah. Med vojno smo biili vajeni čitati v avstrijskih časopisih o samih avstrijskih zmagah. Če smo hoteli dobiti kolikortoliko jasno sliko iz bojišč, smo morali skrivaj čitati »Coriere della sera« ali kak drag antantni časopis in primerjati komunikeje. Tudi pri občinskih volitvah, ki se vrše v Sloveniji od 15. junija naprej, ne moremo zaupati poročilom glasil ene same stranke, ker' skuša vsaka v svojo korist naslikati Izid občinskih volitev. V tem ozira se odlikujeta posebno SLS ln JDS. »Slovenec« n. pr. poroča o »veličastni zmagi SLS«, medtem ko ve »Jutro« povedati o »katastrofalnem porazu klerikalcev« in seveda o najmanj 100% napredovanju JDS. Pri današnjem strankarskem položaju in nezavednosti volilcev je popolnoma razumljivo, da piše vsaka stranka v svojo korist. Izid volitev, četudi samo občinskih, je namreč velikega političnega "pomena. Vsaka stranka skuša dokazati, da 'volile! odobravajo njeno politiko. V našem slučaju prideta predvsem v poštev SLS in JDS, prva kot nasprotnica sedanjega Pašič-Pribičevlčevega režima, druga kot zagovornica nasilja. Zlasti se odlikuje poslednja, ker mora na najvišjem mestu dokazati, da ljudstvo odobrava pravec, ki sta ga zavzela v notranji politiki Pašič In Pribičevič, kajti le na ta način je pa njihovi kalkulaciji mogoče preprečiti, da Pašič ne vrže Pribičeviča skozi vrata, kot je to storil predlanskim, ko je šlo istotako kot sedaj za volilni mandat. Nobena tajnost ni, kaj je dr. Žerjav zatrjeval Pašiču glede mandatov, ki jih bo neki dobila JDS pri prihodnjih skupščinskih volitvah. Da ne bi bili naši samostojni demokrati prezgodaj razkrinkani, zato se morajo poročila o sedaj vršečih se občinskih volitvah primerno prikrojiti. Časopisja imajo mnogo In na ta način lahko sugerirajo — vsaj za nekaj časa — bajko o napredovanju JDS. To ve vsak politični lajik. Mi na stvari nismo toliko Interesirani, ker v podeželskih občinah še nismo toliko utrjeni, zato hočemo podati objektivno svoje mnenje na podlagi dosedaj znanih rezultatov. Ti dokazujejo, da je zmago odnesla SLS, ki je nastopala povsod pod svojim lastnim Imenom, oziroma ponekod pod Imenom »Kmečke zveze«, ki je pa vsem znana kot organizacija SLS. Doslej Je SLS v skoro */« občin absolutna gospodarica. Če bi se primerjale sedanje občinske volitve z zadnjimi občinskimi volitvami, bi se lahko ugotovilo naravnost velikanski napredek SLS. Primerjanje s skupščinskimi volitvami pa položni nekoliko poslabšuje, česar »Slovenec« v svojih bombastičnih poročilih, ki se nam sicer zde razumljiva, nikakor ne bi sme! i.zpregiedati. Ker pa hočemo biti pravični na vse strani, nočemo preiti dejstva, da se občinskih volitev nikakor ne sme primerjati z državnozborskimi, kajtt pri občinskih volitvah gre za vsa druga vprašanja, predvsem lokalnega značaja, kot pri državnozborskih. Zelo motijo volilce v ta namen nalašč prikrojeni naslovi raznih gospodarskih list itd. Ako to upoštevamo, moramo reči, da je gola samoprevara, ako se piše o katastrofalnem porazu SLS. Tako pisanje pravi »napredni« stvari ne more koristiti, ampak jo le slabša. Priznamo pa, da lahko koristi namenom voditeljev JDS; to pa le v slučaju, če je Pašič tako kratkoviden, da veTjame njihovim poročilom. In sedaj, kako pa stoji z zmago JDS? »Jutro« namreč trdi, da Je JDS na celi črti silno napredovala. Poročila v »Jutru« so tudi tako zavito sestavljena, da lahko varajo čitatelje 111 vzbude v njih občutek, da JDS res napreduje, odkar je Reisner pojedel dano besedo in odkar je Pribičevič Izvršil izdajstvo s lem, da je rešil Pašiča ravno v času, ko je le-ta stal neposredno pred padcem, radi česar je bil (Pribičevič) izključen Iz demokratske stranke (Davldo-vičeve). Da našim čitateljem vzorno dokažemo napredovanje JDS, hočemo citirati nekaj drastičnih »Jutrovih« poročil o občinskih volitvah, ki so se vršile v nedeljo v nekaterih okrajih bivše Kranjske, in jih primerjati s poročili »Slovenca«. Litija: Dve listi SLS 247 glasov (13 odbornikov), JDS 57 glasov (3 odbornike). Pri skupščinskih volitvah Je dobila JDS 13 glasov. (Po »Jutra«.) Litija: Združeni nasprotniki (JDS, SKS in NSS) so dobili 57 glasov in 3 odbornike, SLS 232 glasov in 12-odbornikov, Kmetska zveza (SLS) 15 glasov in 1 odbornika, Delavska zveza (mešana) 34 glasov in 1 odbornika. (Po »Slovencu«.) Kresnice: JDS 26 glasov, 1 odbornik. Pri skupščinskih volitvah je dobila JDS 13 glasov. (Po »Jutru«.) Kresnice: JDS in SKS 26 glasov, 1 odbornik (Po »Slovencu«.). Lesce: JDS 62 glasov in 3 odborniku SLS 58 glarov in 2 odbornika. Delavska stranka (socijalisti) 21 glasov in 1 odbornik. Od zadnjih volitev so klerikalci nazadovali za 90 glasov, dočim so demokrati napredovali za 57 glasov. (Po »Jutra«.) Lesce: SLS 58 glasov (3 odb.), doslej nobenega. Vaška sporazumna stranka 35 (2), združena gospodarska stranka 62 (3). Socljallstična stranka Jugoslavije 21 (l). (Po »Slovencu«.) Lahko bi nadaljevali, pa mislimo, da to zadošča. Neodkritosrčnost »Jutrovlh« poročil obstoji v tem, da povsod zamolči ostale,^Stranke 'in da združene napredne glasove pripisuje samo JD9r Združene gospodarske; liste predstavljalo večinoma vse »napredne« stranke, predvsem SKS, vsa »Jutrova« poročila pa so prikrojena tako, kot da bi bili vsi glasovi demokratski. Na ta način ni težko ugotoviti napredek JDS od zadnjih skupščinskih volitev. Najbolj pade v oči dejstvo, da demokrati ignorirajo SKS, katera je na združenih gospodarskih listah dala največ glasov. Zlasti je nelojalno »Jutrovo« poročilo iz Radovljice, ki se glasi: Radovljica: SLS 92 glasov (5 odbor.), Meščansko gospodarska lista (JDS) 29 glasov, 2 odbornika, Uradniška lista JDS 40 glasov, 2 odbornika. Ker se Jc SKS vzdržala volitev, je zaenkrat občina ostala v klerikalnih rokah. Kakor smo informirani, samostojni demokrati v Radovljici sploh nimajo pristašev, niti uradniki niso hoteli iti volit pod njihovo firmo, temneč so raje postavili lastno listo. Kdor ni slep, ta vidi, kako umetno slikajo samostojni demokrati izid sedanjih občinskih volitev. Že vedo, zakaj. Upamo, da smo jih s tem razkrinkali in da bo sedaj vsakomur jasno, koliko je dati na »Jutrova« poročila o občinskih volitvah. Dejstvo je, da podeželsko ljudstvo o nasilni režimski politik! noče ničesar slišati, zato JDS tudi nikjer ni upala z lastnim Imenom na dan. Taka je resnica! VABILO. na ZAUPNI ZBOR NSS ki se vrši v sredo, 9. julija t. l. ob 8. uri zveCer v veliki dvorani Mestnega doma. Dnevni red: * * 1. Naše stališCe k politični situaciji. 2. Razoust občinskega sveta in naš nastop pri volitvah. 3. Odnošaji z bratsko čehoslovaško stranko. Tovariši! Politični polo2aj v naši državi in posebno še v Sloveniji, nas sili k temu, da načelstvo točno in- formira svoje zaupnike in pristaše. Stojimo pred zelo važnimi odločitvami, zato naj se tega zborovanja udeleži sleherni naš pristaš. Pokažimo da narodno-socijalistična ideja še živi in napreduje ter da so vse klevete nasprotnikov brezuspešne. Tovariši, na krov! Naj živi narodni socijalizem! Načelstvo NSS. Obsodba nacijonalne demagogije. Na Cehoslovaškem je .organizirana ogromna večina legijonarjev v narodno-socijalistični stranki. Tudi njihov poslanec brat dr. Pateidl je narodni socijalist. Te dni je zunanji minister brat dr. Beneš, ki je M &ua vola« »kupno c Masarj-kom or ga- niziral čehoslovaške legije, napisal v »Češkem Slovu« lep članek pod naslovom »Legijonarji v našem narodnem življenju«. Z ozirom na nacijonalno demagogijo, ki jo goji * kapitalizem tudi pri nas, se nam zdi važno citirati nekaj mest lz dr. Beneševega članka, da vidijo naši somišljeniki in tudi ostala naša javnost, kak program imajo češki legijonarji (naši prostovoljci!) sedaj v mirni dobi, ko je treba, da se razmere v’ državi konsolidirajo. Dr. Beneš piše: »Čehoslovaški legijo» narji zavračajo vsako nacijonalno demagogijo, ker nacijonalna demagogija onečašča resnične narodne čute in daje sovražnikom naroda in države v roko orožje proti nam. Zaradi tega zavračajo odločno v naši javnosti vse to, kar hoče pokazovatl na rodoljube In Slovane prvega hi drugega reda,' kar ima tendenco k narodnemu izdajstvu, ker pomeni to demoraliziranje javnega življenja. Čehoslovaški legljonar je med voJnoi obhodil ves svet in je videl, kako globoko je posegla vojna v gospodarsko in socljalno strukturo vseh evropskih držav. Videl je, da je vojna izpremenila vse socijalne vrednote in postavila nove pozicije posameznih družabnih razredov v državi, da je prevrnila vse arlstokratstvo, socijalno in gospodarsko, ter da je privedla svet do tega, čemur danes splošno pravimo socljalizaclja. Češki legijonar Je ta razvoj socijalno ln gospodarsko zapopade! in ga formuliral tako, da je svetovna vojna sicer osvobodila podjarmljene narode, da pa ]e človeštvo tud! zelo približala k Idealom socljalnega osvo-bojenja vseh, ki socljalno In gospodarsko trpe. To razumevanje je postalo torej tudi njegov program. To njegovo razumevanje pa mu je tembolj vsililo odpor do vsake nacijonalne kakor tudi socijalne demagogije. Zavrača z vso odločnostjo nasilje nacijonalno, enako odločno pa v Interesu države, ki jo je pomagal ustvarjati in naroda, ki ga je pomagal osvoboditi, zavrača nasilje socijalne prenapetosti in ekstreme bolj-ševlštva, ki je iz vojne nastalo. Za njega je ta socijalni razvoj izraz modernih tendenc današnje dražbe, Vidi v tem naravni razvoj brez demagogije in hoče z razumevanjem korakati z duhom dobe in z ideali, ki so Izraz človeške dostojnosti, prava, pravičnosti, kakor jih človeštvo zahteva.« Tako torej dr. Beneš, eden največjih državnikov današnje dobe, zastopnik Male antante v Zvezi narodov In desna roka prezidenta Masaryka. Ali nismo tako stališče zavzemali vedno tudi mi, jugoslovenski narodni socijalisti, z ozirom na teroristične organizacije z desne in leve?! Drugače bi tudi biti ne moglo, kajti dr. Beneš je pisal popolnoma v duhu svoje stranke, namreč čehoslovaške narodno-socljalistične stranke, ki se je istotako kot naša odločno Izrekla proti reakcionarnemu fašizmu, ki stremi za nacijonalno (v resnici kapitalistično) diktaturo, dočim smo mi za najobsežnejšo svobodo In demokracijo. Omenjamo, da se tudi na Češkem vrši najljutejši boj med narodnimi socijalist! In demokrati In to baš radi tega, ker poslednji nacijonalno Idejo izrabljajo v korist svoje stranke in kapitalizma, medtem ko narodni socijalisti nacijo' nalizem pravilno umevajo, namreč , tako, kot to zahtevajo Interesi širokih plasti naroda, Interesi proletarijata. Tudi sklepi naših strankinih zborov glede gornjega vpra-t šanja so bili sprejeti dogovorno z vodstvom bratske čehoslov. narodno-socljalistične stranke. Naglašamo ponovno, da ml ne gremo za Mussolinijem, marveč za našimi vo« diteljl: za Klofačem, Beoešem in Masary-kom. Demaskiranje ,nac ije*. (Od severne meje.) III. Zagrnimo za enkrat zastor preko kup čije Kralikove tiskarne. Recimo, da Je bila ta kupčija v družbi nemških velekapitalistov sklenjena pošteno, kakor se to spodobi za velike jugoslovenske nacijonaliste. Recimo, da je takrat višji interes demokratske stranke, moral potisniti vse druge obzire ob stran. Trenotno važnejše za naš namen je vprašanje: Kakšno korist je prinesla cela ta mariborska kupčija jugoslovenski naciji? Odgovor izkazuje sama — pasiva. Dokaze glede podjetja samega prihranimo za drugo priliko. Le toliko mimogrede že lahko omenimo, da imajo gospodje okrog tega podjetja najmanj opravičenosti nastopati v imenu jugoslovenske nacije. Kdor pozna količkaj razmere, se ne more načuditi, da se vsaj dvema, res idealnima voditeljema Or-june še sedaj niso odprle oči, nego čakata tudi onadva, da jima jih odpremo mi z ne-pobitnimi dokazi. - V mislih imamo torej za danes le splošne nacijonalne interese. Tudi tu se omejimo le na nekatere splošno znane dokaze. Predvsem pokličemo v spomin takratni kritični položaj Maribora ter sploh celt usode današnjega obmejnega ozemlja. V do- »•danjfli ttvajticjni smo videl!, kako Je velika usodepolna ura obenem tudi našega Primorja rodila v prvi slovenski bojni na-rodho-obrambni organizaciji velikopotezno |d[ejb o Jugoelovenskem ustaštvu. Kakšna grmada teh narodnfh borlteljev bi bila lahko danes na razpolago tudi naši vojni amadil Ce bi se bila ta obrambna organizacija mogla prosto razvijati v smislu pravil, ali bi Ml padel naS Korotan, ali bi cel Jugoslovanski narod imel svojo sramoto, svoj Rapallo? Oni, ki so vse te za ves narod bridke udarce preživeli ln so aktivno delovali v Narodni Obrani, trdijo še danes, da vsaj v tej obsežnosti bi ne bilo naših izgub ne v Korotanu, ne v Primorju. Pa tudi, če bi bili »višji državni Interesi« ves takrat zamišljeni načrt prekrižali, dvoje pozitivnih uspehov bi imeli še danes: Maribor ln njegova okolica bi bila tako temeljito razčiščena že takrat, ko je bila ugodna prilika za to, da bi je — ako bi vsa ostala država danes potrebovala »Orjuno« — v mariborski oblasti ne bilo treba. In drugi uspeh bi bil še danes aktualen, oziroma čira dalje bolj aktualen, namreč, naši zasužnjeni bTatje v Korotanu in Primorju bi ne pošiljali zaman na nas, svobodne brate, svojih obupnih klicev, ki .danes, ko manjka prave organizacije, odmevajo kot klic v puščavi in v posmeh njihovim rabljem. Tudi če bi morali trpeti, bi trpeli v sladki zavesti in tolažbi, da tu v s^bodnl domovini stoje ob naši obmejni črti naše zveste straže in da stoje za njimi v vseh naših mestih močne čete, ki spremljajo vsak obupen klic preko meje ne le s sočustvovanjem, nego tudi s praktičnim delom za odpomoč. Tolažila bi jih v trpljenju trdna zavest, da ta armada prostovoljnih ustašev zbira svoje moči, krepi svoje postojanke ob meji in da se zavestno pripravlja na veliki dan obračuna proti severu in Jugu Sploh pa, ako bi sovražnik na jugu in severu dobro vedel, da tu stoji močna narodna obrambna organizacija, pripravljena dvigniti proti krivicam na telesu naših zasužnjenih bratov na vseh pristojnih mestih »voj vplivni glas protesta In da ima ta organizacija v svojih pesteh tudi talce Iz nam sovražnih držav, smo uverjenl, da bi se dobro premislil naše brate trpinčiti z najbolj gorostasnimi mukami. To velja v posebni meri še glede Korotana, za ono dobo, ko bi bila Avstrija brez nas poginila lakote. In to bi veljalo deloma tudi še danes z gospodarskega stališča. Da tu ne vganjamo demagoštva, da ne sanjarimo o neizvedljivih utopijah, ta dokaz je doprinesla Se mala organizacija Na- rodne Obrane v Mariboru v najbolj kritičnih dneh zgodovine Jugoslovanskega Maribora. Kako krvato potrebna nam je taka organizacija še danes, na to nas opominjajo klici iz našega Korotana, iz našega Primorja. Da vse naše obstoječe narodno-obramb-ne organizacije z Jugoslovensko Matico vred ne morejo z dejanji slediti tem klicem, to nam dokazujejo dnevne pritožbe v naših navidez najbolj nacljonalistlčnlh listlhu , Kdo je kTiv, da nas naši zasužnjeni bratje pravzaprav pomilujejo, da smo svobodni, ker smo se v svoji svobodi sami vklenili v sužnost medsebojnega pobijanja? Kdo je ubil komaj porojeno Idejo o jugoslovanski naciji, porojeno takrat, ko Je bilo tTeba res z dejanjem pokazati svoje jugoslovanstvo in svojo narodnost? Kdo je tudi z osebno maščevalnostjo preganjal vodilne člane Narodne Obrane v tistih težkih urah, ko zvečer nismo vedeli ali ostanemo drugo Jutro še živi v jugoslovanskem Mariboru aK nas obesijo na že določenih kostanjih v avstrijskem Marbur-gu? Kdo je po »naprednih, državotvornih« listih, pričenši od »Slov. Naroda« proglašal člane Narodne Obrane za denuncijante zato, ker so sodelovali pri zasledovanju državi nevarnih elementov in ker so skušali z železno metlo očistiti Maribor posebno tistih elementov, ki so kovali prevratne načrte za vzpostavitev Kernstockovega »Marburga«?! Kdo je pobijal Narodno Obrano celo pod pretvezo, češ da ona krši disciplino v demokratski stranki In Jo s tem razkraja? Dajte, gospoda, dajte nam odgovor, kdo je pri razčiščenju v Maribor sploh nepristojnih nemških rovarjev zastopal Slovencem na škodo te elemente in kdo jih je Tadi dobro plačanih ekspenzarjev branil tudi do najvišje Instance? Dajte nam odgovor, kdo je že 1. 1919 sestavljal za občinske volitve takozvano »gospodarsko listo«, na kateri so med prvaki jugoslovanskih nacijonalistov kandidirali tudi tisti največji nemški velekapitalisti, ki imajo največ na svoji vesti, da je toliko našega naroda utonilo v pangermanski propagandi? Kakor vidite, se danes omejujemo le na vprašanja. O priliki bomo pokazali, kdo bolje stori, da sploh ne izgovarja po nemarnem imena »jugoslovanske nacfje«, ker dejanja preveč onečaščajo svetost tega imena. Ako je bila »Orjuna« za to ustanovljena, da razreže ribo pri smrdeči glavi, ne pa da se peča z reševanjem podlih denuncijaclj šolskih otrok, potem jo iskreno pozdravljamo! ) Pred desetimi Seti. Naši liberalci in klerikalci se že ves teden prekljajo med seboj, kdo je bil pred desetimi leti večji patrijot, prvi ali drugi. Mi smo mnenja, da si v tem pogledu lahko podado roke, kajti oba »patrijota« sta tekmovala v klečeplastvu in v zabijanju žebljev na rotovžu; oba sta se kazala velike avstrijske patrijote ln se podila za medaj-laml; oba imata na vesti, da se ni več naših mladeničev povrnilo iz vojne živih ln nepohabljenlh. Mnogi teh nesrečnežev so navdušeno sledili pozivom klerikalne In liberalne stranke ter njihovima glasiloma »Slovencu« in »Slov. Narodu«. Danes pa Jih prezirajo ln smatrajo za invalide drugega reda. To naj si zapišejo za ušesa zlasti demokrati, ki so v vladi in bi v tem oziru lahko mnogo storili, če bi imeli kal smisla za trpine. Samo kričanje o nacionalizmu ne zadošča, slediti morajo delanja! Značilno je, da v teh dneh tudi na Ce-hoslovaškem razmotrivajo o tem predmetu ter berejo stranke druga drugi levite, kako so nastopale pred desetimi leti, v odločilnem trenutku. Tudi tamkaj liberalci in klerikalci nišo nič drugače postopali kot pri nas. Edino izjemo so tvorili če^fci narodni socijalisti, kateri se niso strašili javno izpovedati svoje slovansko protiavstrijsko mišljenje In dejansko poseči v boj, da se zruši Avstrija. Brat Klofač je te dni v »Ceškein Slovu« napisal članek, v katerem se spominja dogodkov pred desetimi leti. Proti koncu pravi: »Naša stranka se je mogočno dvignila proti vojni. Razlika je pač v tem: nekatere stranke bodo proti vojni protestirale šele letos: psed desetimi leti niso imele poguma. MI, narodni socijalisti, smo proti vojni protestirali, ko je bil čas za to In ko smo bili podvrženi najhujšim persekudjam.« Tudi našim demokratom ne bo škodovalo, če si te besede brata Klofača, ki gredo predvsem na rovaš čeških demokratov, dobro zapomnijo. Politični pregled. Senzacija tega tedna. Kot največjo senzacijo zadnjega časa bi morali po metodah našega demokratskega časopisja zaznamovati prihod 'g. Pašiča na Bled. Z ene strani Imajo sicer prav, ker ne- kaj se je v tem gospocju vendarle zgodilo, ali vsa! se je moralo zgoditi. Režimski listi so dan za dnem bobnali v svet, da odpotuje Pašič na Bled po volilni mandat danes, jutri, pojutrišnjem itd. Pašič pa ni in ni od- šel, čakal je 3 tedne. Kar naenkrat pa ga je dvignilo in odpeljal se je kar natihem in na-hitro. Volilni mandat je na Bledu pripravljen, g. Pašič ga bo samo prevzel in nesel Prlbičevlču, tako sta hitela pisati »Slov. Narod« in njegov sinček »Jutro«. G. Pašiču pa se na Bledu dopade. Prav nič se mu ne mudi nazaj. In menda je že pozabil, po kaj je pravzaprav prišel. No, in Priblčevitf sicer volilni mandat pričakuje, vendar še ne tako hitro. To je vse, kar bi se imelo zaznamovati o naši notranji politiki zadnjih dni, če abstrahiramo vso politično gonjo in preganjanje naših pristašev, katere so vzeli na piko naši »dobrotljivi« demokrati. K temu najža-lostnejšemu poglavju se povrnemo pa itak v prihodnji številki, kjer bomo javnosti pokazali vso podlost gotovih sfanatiziranih lju-d', ki na ljubo malemu koritu vrše najgr-še zločine denumcijantstva, obrekovanja in laži, samo da ubijejo svojega sočloveka, tovariša, ki ima pogum vstrajati pri svojem političnem prepričanju. Iz vsega tega pa se tudi jasno vidi, slepec celo lahko otiplje, za kaj gre gotovi gospodi in kakega pomena je zanjo volilni mandat. Ti gospodje mislijo, da se da z volilnim mandatom pomandrati vse. Da, z nasiljem se napravi marsikaj, a koliko časa to drži? Poglejmo samo v Italijo! S terorjem In najhujšim nasiljem sl je Mussolini pridobil dvetretinsko večino v parlamentu, pa vendar se že danes njegova vlada pošteno maje. Izginil bo s svojim fašizmom. Isto se bo zgodilo tudi pri nas, ako ne bo koga srečala pamet Z nasiljem in terorjem bi mogoče režimovcl spravili skupaj tam preko kako polovičarsko večino za parlament. Toda to se ne bi držalo niti en kvartal, saj poznamo ves teren, zlasti onega v južni Srbiji in Vojvodini. Zato je sedanja navidezna zaslepljenost osebni profitarski zločin. Prav želeli bi, da bi to merodajni krogi kmalu uvideli. Prez Hrvatov in Slovencev in brez onih Srbov, ki mislijo in čutijo žnjimi, ne bo nobena vlada imela tal. Te pridobiti, je kard;”alna naloga! Toda dobiti 30 jih more samo s predhodnim sporazumom, ki ga zahteva Pavidovič. To storite, potem bo z vami ves jugoslovanski narod, ne samo politične ve-ternice in kupljene ali strahopetne duše! To je menda povedal kralj tudi Pašiču. Če mu še ni, mu pa bo, saj ostane baje na Bledu do nedelje. Orjuna ne bo razpuščena. Tako poročajo iz Beograda. Ta poročila pa potrjujejo tudi to, da so Italijani zaradi incidenta na Uncu zahtevali razpust »Orjune«. Za »Orjuno« se zavzema g. Pri-bičevič, ki 7. zunanjim ministrom ugiblje, kako bi-se spor z Italijo poravnal brez »Or-junine« glave. Razpust »Orjune«, tako pravi Pribičevič, bi pomenil razpad sedanje koalicije. S tem pa je iasro označil, kaj je »Orjuna«, tako da je vcak komentar odveč! Dr. Pollteo jim Je prišel prav. Dr. Politeo v Zagrebu je označen kot izdajatelj »Slobodnih Novin«, katere so v zadnji številki prinesle neko svarilo pred »Narodnim dnevnikom«. Ne vemo, kdo je napisal svarilo, s katerim se strinjamo tudi mi. Kajti tak »neodvisen« list, kakor je bil v zadnji dobi pred prestankom »N. D.«, pri nas pravzaprav ne bi smel izhajati, ker je to čisto navadna farbarija. Da pa je »Narodni dnevnik« postal to, kar je bil, zate. je poskrbel g. dr. Žerjav. Mi smo to vedeli in bi bili sicer morali takrat izstopiti iz konzorcija. Tega ni9ino storili edino iz razlega, ker smo sigurno vedeli kaj pride v najkrajSem času. — Danes je »Narodni Dnevnik« tu v II. Izdaji. »Slobodne Novine« so imele prav, da so nas svarile pred takim šarlatanstvom Žerjavovega Izvora. — Nimajo pa pruv ds-mokratl, da take svarilo potvarjajo sebi v prilog. Naj se kar obrnejo na dr. Politea, pa bodo dobili odgovor, ki jim bo brnel precej časa po glavi. Sicer nimamo prav nobene- ga vzroka posebno zagovarjati »N. D.«, ker stranka z njim nima stika, veseli nas pa vendar, da izhaja, ker je potreben. Gotovo ga bomo tudi podpirali, dokler bo objektiven, pa naj bo to demokratom prav ali ne. Drugič bomo pa tudi mi vsako stvar, ki jo bo napisalo »Jutro«, naprtili g. Žerjavu, kot solastniku In soizdajatelju, kakor se ju-trovci zaletavajo v tov. Politea. Po drusih drSavah. ITALIJA. Francoski »Journal des debats« od 26. junija poroča, da je Mussolini izdal splošno povelje za takojšnjo demobilizacijo faši-stovske milice po naše — nacijonalne organizacije, — Možakarju pač drugega ni preostalo in gledati bo moral, da bo to povelje tudi Izvedeno, ker ljudstvo Je fašizma sito do grla. Protestom bodo sledila tudi dejanja in čez noč bo Mussolini zopet prejšnji — socijalist. • • V italijanski zbornici vlada velika napetost. Vladni poslanci drug drugemu ne zaupajo, ker sj ni noben fašist več siguren, je-li njegov tovariš še fašistovskih naziranj — ali Je že na drugi poti. Stare stranke pridobivajo zopet na moči in med starimi prej nasprotnimi si strankami se dela za zbližanje, za sporazum proti fašizmu. Vladna opozicija je imela te dni svojo posebno sejo na čast pokojnemu poslancu Matteotiju, katerega so fašisti tako zverinsko spravili s sveta. Na seji, ki je na vso javnost napravila velikanski moraličen učinek, sta se vladi stavili dve energični zahtevi: 1. da se fašistovska organizacija takoj razpusti, 2. da se ustavi tako} vsaka nezakonitost ter vpostavi avtoriteta državne oblasti. (Mi pri nas tudi drugega ne zahtevamo!) Iz tega se jasno vidi, kje je danes fašizem. ' 1 V vladi je nastala kriza — hitro po volitvah, dasi je vse strmelo v Mussolinijevo »trdno« večino. Nekateri ministri so morali podati ostavko. Mussolini si je za enkrat še hitro pomagal iz zadiege in imenoval nove ministre, — a kolikokrat bo mogel še to ponoviti? 41 * Fašisti hočejo še ponovno dokumentirati kako so »potrebni« v obrambo proti narodnemu sovragu. Zato napadajo znova naše ljudi z motivacijo, da 90 to »Orjunaši« in tako uprizarjajo nove obmejne Incidente. To se jc zgodilo ta teden v Po sto jr/, kjer je mora! naš tam službujoči železniški uradnik po napadu fašistovskih oficirjev izginiti — ker je »Orjunaš«-. Zopet nov dokaz, kako nepotrebna in škodljiva je pri nas »Orjuna« kot brambna četa, ki dela slabo kri pri naših sosedih in v notranjosti države. Zato jc skrajni čas, da napravimo najprej hitro red doma, potem pa pričnimo s sosedi. * \ * V Italiji vre na vseh koscih in krajih! Reakcija je žc na pohodu in danes se že lahko reče; Fašizem in Mussolini sta bSla. KONFERENCA MALE ANTANTE se bo vršila 11. julija v 'Pragi. Za nas, Jugoslovane bo ta konferenca važnejša, kakor je bila zadnja v Beogradu. G. Ninčič, ki bo zastopal Jugoslavijo, bo iz Prage lahko odnesel precej treznih misli. Češkoslovaški zunanji minister, dr. Beaeš, ki je obenem zastopnik male antante v Zvozi narodov, bo na tej konferenci podal svoje poročilo. Predvsem važno pa bo poročilo o. novi situaciji v veliki antanti, ki so jo Cehi prav dobro in hitro spoznali, kaT bo uplivalo tudi na dnige članice male antante. NEMČIJA. Nemčija Je sprejela zahtevo Francije in Anglije glede vojaške kontrole ter ta sklep Izročila predsedniku poslaniške konference. — Prvi uspeh Mac Donaldove in Herriotove politike, ki je odločilnega pomena za nadaljni razvoj novega evropskega vprašanja. AVSTRIJA. Avstrijski glavni ekspert na pogajanju z našo državo je obolel. Zato so konference, ki bi se morale vršiti sedaj, preložene na mesec september. — Pač škoda, ker le že nujno potrebno, da M se rešila take pereča vprašanja, predvsem gospodarskega značaja. OB RUMUNSKO-RUSKI MEJI se opažajo močni oddelki ruskih četi? — Tako poročajo lz Bukarešte, kjer se zlasti sedaj čujejo pritožbe proti neodkritosrčno-stl 9ovjetov in njihovi propagand) ne samo ob meji, ampak tud1! v Rumunljl sami. — Taka poročila dohajajo v Beograd pred sestankom male antante! — Razumljivo! ALBANIJA. V Albaniji nastajajo nove bomatije meč! kristjani in muslimani. Nolijeva vlada se bo težko držala. AMERIKA. V Ameriki so imeli 29. Junija zopet strahovito nesrečo. Ciklon le popolnoma porušil mesto Lorrain blizu Clevelanda. Vihar je nastal ob . uri zvečer, nastopil je z velikansko bTzino in ztušII vse, tudi naj-novejše stavbe, kak ar gledališče, kolodvor, šole itd., uničil železniške naprave, prevračal električne vozove, avtomobile in ladije. Ladija, polna Izletnikov je izginila. Gledališče je podsulo okrog 500 ljudi. Za število žrtev se ne ve, ker jih še ni bilo mogoče izkopati Izpod razvalin. Liudl« 90 obupani Skoda ie velikanska. • • V Ameriki se vrši sedaj volilna borb? za predsednika. Poročila z dežele. IZ DRAVSKE DOLINE. Resen cromin Iz Rul. Mariborski £okol je v nedeljo, 29. junija, obhajal v Rušah 10-letnico razvitja svojega prapora. Kdor pozna zgodovino tega dogodka, je pričakoval, da bodo prireditelji to priliko izrabili kot splošno narodno manifestacijo našega osvo-bojenja. Nemci saj na našem mestu bi bil! spravili ves germanski svet pokoncu, ako bi bili pred desetimi leti mi z njimi počeli tako, kar so zagrešili oni napram nam. Tu bi ne bilo ne liberalcev, ne klerikalcev, ne Sokola, ne Orla, ne Orjune, temveč tu bi bil narod kot tak zbran, da proslavi svoje osvo-bojenje ln da pokaže svojo združeno moč. Tudi nedeljska Sokolska slavnost je bila sicer lepa, po številu udeležencev celo nepričakovano lepa. Nepričakovano po vsem namreč, kar se je pred to slavnostjo od vseh strani grešilo! Prva leta po osvobojenju na obmejnem ozemlju nismo opazili tudi ne med priprostim ljudstvom, ki Je klerikalnega mišljenja, kakega sovraštva proti sokol* skim prireditvam In fto ne tudi vkljub vsem posameznim protiagitacijam od strani orlovskih voditeljev. Spominjamo se prvih Izletov v razne kTaje, kjer je narod povsod navdušeno pozdravljal tudi Sokola, ker J« v njem videl istega narodnega bojevnika, kakor jim ga njegovi voditelji predstavljajo samo v Orlu. Sploh pa je bilo takrat orlovsko gibanje še bolj slabotfio in kjer J* že bilo močneje, je bilo v narodnem oziru vsaj umerjeno. Odkar pa je tudi v naši oblasti nastopila nesrečna Orjuna, se ie narod zunaj na deželi vidoma Lzpreminjal. Od tre-notka dalje, ko so začele padati prve grožnje, da bo Orjuna zunaj vse pobila, kar se ne strinja z njenim programom, je bil razdor prejšnje zveze med mestnim prebivalstvom in narodom na deželi dovršen. Medtem ko se je ta proces v škodo edinstva ob- Kaj ie sodializem? (Iz dr. M. Rostoharjeve knjige »Socijalizem«.) Kapital mora postati last posameznih delavskih asocijacij, toda easebno lastništvo konsumnlh dobrin mora ostati. V imenu svobode, pravi Bakunin izrecno, na katero moremo izključno graditi gospodarsko in politično organizacijo, bomo vselej protestirali proti vsemu, kar je le količkaj podobno komunizmu ali državnemu socijalizmu. Bakunin hoče izvesti organizacijo družbe in kolektivnega ali družabnega lastništva odsaodaj navzgor s plebiscitom svobodnih združenj (asocijacij), nikakor ne odzgoraj navzdol s pomočjo kakršnekoli avtoritete. Krajevne skupine individuov se v svrho zagotovila svojih živi jenskih potreb združujejo in zopet razdružujejo prostovoljno in svobodno. Ce se hočejo krajevne skupine združiti v višjo skupino, ni za to nobenih ovir, samo če s tem ne pritiskajo na posamezne producente. Podrobnih predlogov za bodočo družbo Bakunin ni podal, ker je bil tega naziranja, da je brez pomena premišljati o tem že vnaprej, ker nastopi po odobrenju organizacije anarhistični družabni red sam po sebi, treba je le zabraniti, da ne vzraste zopet nova država. Vznik anarhističnega družabnega reda je torej po Ba-kuninu zajamčen že po človeški naravi sami, eksistenca države Je le njegova ovira. Zato moramo najprej podreti državno oblast in državne institucije, potem vzklije anarhistični družabni red po svoji imanentni sili, ko ne bo več državne ovire. Bakunin in Marks (Marx) sta sl bila nasprotnika, in sicer prvič earadi različnih nazorov o bodoči državi, drugič pa zaradi načelno različnih metod v boju za emancipacijo delavskega sloja. Marks ni odklanjal pozitivnega političnega dela v osvobojevalnem boju delavskega sloja in je bil mnenja, da Je splošna volilna pravica Izvrstno sredstvo za so<Šjalne cilje, dočim je Bakunin načeloma odklanjal volilno pravico kot politično sredstvo lJa narodna zavest In višje čustvo do osvobojene domovine sta nam dale duška za ustanovitev Zavoda mariborskih postreščkov »kot čisto narodnega podjetja«, katero Je bilo zakonito registrirano dne 27. Jan. t. 1. Takoj po prejemu tozadevnega uradnega zagotovila je zavod v mescu febr. vložil prožno za obrtno koncesijo. Ta stvar pa Je samoobsebi umevno vzbudila pri Zavodu komisijonarjev (ki se ne 'morejo otresti nemškutarstva) veliko ogorčenje ln konkurenčno ljubosumnost. Zato so skušali ovirati novj zavod, potem ponovne tožbe proti njegovemu načelniku g. Ivanu Jarlču. Grozili so tudi z dejanskimi napadi, ter se bahali: Mi bomo že napravili, da novi zavod ne bo dobil obrtnega dovoljenja. O tem so se poslužili intervencije pri oblastvlh potom nar. poslanca SLS g. Fr. Žebota. Očividno se je obrtna oblast pr! '*uk. okr. glavarstvu oziroma referentu tv stavila v zaščito poprej omenjenih komisijonarjev, kar Je konstati-ratl v dejstvu, da novi Zavod mariborskih postreščkov, kljub rekonstrukciji odbora in celi vrsti intervencij še do danes r' dobil niti koncesije niti konkretnega pojasnila o vzrokih, zakaj se zadeva zavlačuje. Kranj. Pri tvornici pletenin »Ika« v Kranju Je nastavljen kot poslovodja neki mariborski Nemec, kateri s svojim skrajno nekvalificiranim govorjenjem *all delavke, ki so zaposlene pri tem podjetju. Vsakdo, 'komurkoli so znani Izrazi, s katerimi psuje In kvari pri podjetju zaposlene, povečini mladoletne deklice, se zgraža nad početjem tega človeka, ki Je že zdavno zgubil slehern čut dostojnosti in morale In ki se Je naučil samo tistih par slovenskih besed, ki se jih dostojen človek sramuje Izgovoriti. Ne najdemo izrazov, s katerimi bi mogli primerno ožigosati tako žaljenje in kvarjenje delavk, ki si morajo že v zgodnji mladosti In z napornim delom služiti borni kruhek. Brezobzirno bomo nastopili prot! nedostojnim Izpadom na osebno čast In moralo delavk ln najsi pridejo tl Izpad! 0d katerekoli strani. — Ce lastniki podjetja že nočejo zvišati delavkam skrajno nizkih mezd, naj vsaj nauče svoje »boljše« nastavljence olike in dostojnosti, ker drugače bomo dobili tudi o njih svoje mnenje. Od pristojne oblast! pa zahtevamo. da napravi v smislu zakona o zaščiti delavstva tem razmeram enkrat za vselej konec. NAZNANILO. Slavifemu občinstvu naznanjam, da točim prvovrstna bizeljska vino od najboljših vinogradnikov. Preskrbljeno je tudi za dobro kuhinjo x gorkimi In mrzlimi jedili. Za obilen obisk se priporoča sostilna ..Dri Novaku". v Sp. Šlikl, Vodnikova c 300. •mm —«. Iz stranke. Seja osrednjega izvrševalnega odbora NSS se vrši v nedeljo dne 6. t. m. ob pol 10. uri dopoldne v spodnjih strankinih prostorih Narodnega doma. Ponovno opozarjamo vse člane osrednjega Izvrševalnega odbora, da se seje z ozirom na izredno važnost dnevnega reda zanesljivo udeleže. Priporočamo, da pridejo tovariši točno, da ne bo potreba zborovanje popoldne nadaljevati. Shod ljubljanskih zaupnikov In somišljenikov NSS se vrši v sredo 9. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Vsem zaupnikom in organiziranim tovarišem bodo razposlana vabila, ker bo vstop dovoljen le proti vabilu. Ako kdo pomotoma ne bi vabila prejel, naj se zglasi pri svoji krajevni organizaciji ali pa v tajništvu v Narodnem domu. Opozarjamo funkcijonarje ljubljanskih krajevnih organizacij, da poskrbijo za to, da vsi organizirani člani dobijo pravočasno vabila. Ker se bo na tem zborovanju razpravljalo o zelo važnih in aktualnih strankinih zadevah, je dolžnost, vsakega pravega našega somišljenika, da se shoda zanesljivo udeleži. Krajevna organizacija NSS za Dvorski okraj sklicuje za pondeljek ob 8. uri zvečer sestanek pri »Mraku« na Rimski cesti (v Prešernovi sobi).. Pridite vsi! Krajevna organizacija NSS v Spodnll Šiški sklicuje za soboto, 5. t. m. ob 8. url zvečer zaupni sestanek v gostilni pri Fa-vaju. Poročajo člani nače'«tva o važnih političnih vprašanjih. Sests^k NSS v Tržič". V nedeljo so je vršil v Tržiču prvi ožii sestanek naših somišljenikov, ki je v vs?kem oziru prav debro uspel. Na sestanku je poročal strankin podn^čelnik tov. R. Juvan ter sta bila navzoča tudi zastopnika kranjske krajevne organizacije tov. Gabrovšek in Lavrenčič. Izvoljen je bil pripravljalni odbor sedmih tovarišev, ki Imajo nalog, d*> v najkrajšem času skličejo ustanovni občni zbor naše krajevno organizacije. Ugotavljamo, da vlada med tržiškim delavstvom veliko zanimanje za našo stranko. Okrogu konferenca v Kočevju. V nedeljo 29. ju