Vremenske nezgode. Nihce ni v toliki meri navezan na vreme, kakor so kmetje. Z vremenom je njih blagor pa tudi njih gorje v najožji zvezi. Ako jim kljnbuje vreme, lehko je vse njihovo delo zastonj, sem ter tje pa jim je celo nemogoče. Žal, da kljubuje vreme po naših krajih čedalje rajše in da vzeme kmetom akoraj vaako leto kaka uima po kateri pridelek, pogosto ae tudi upanje na pridelek prihodnjega leta. Sedanja vlada bi jim rada v tem kje kako pomogla, toda ne more jim tega v drugem, kakor da jim odpiše davek, ako jili je uima zadela. Taki odpisi ao bili že aicer doaehmal v navadi, toda ni še bilo poetave za-nje, torej je pa pri tem vse prialo le bolj na dobro voljo goaposke, če in kaj je odpiaala pri davku. Sedaj pa je vlada predložila v drž. zboru načrt postave, v kateri bi dobila sedanja navada podobo redne postave. Besedo te postave objavimo, kedar dobi potrjenje svitlega cesarja. Za sedaj pa moremo o njej le toliko reči, da so nairt postave v drž. zboru znatno vzboljšali. Vzeli so namreč va-nj tudi to, da se mora kolikor. toliko davka odpiaati, ako naatane škoda valed mrazu ali slane. Vlada se je tega pristavka branila in to menimo najbolj za to, ker bi cenilne komisije veliko atale in tako državi v čaaih več jemale. kakor pa odpia davka. Kljubu temu pa je večina drž. zbora vzprejela ta pristavek v postavo. Pac še je drugib naavetov bilo in ne bilo bi more biti krivo, ko bi jib drž. zbor še bil vzprejel v postavo. To bi bil tudi tem ležje storil, ker si je že z gorenjim priatavkom jezo vlade nakopal. Prav umesten je bil nasvet poslanca iz Celja, g. M. Vošnjaka, stavil ga je k § 4 poatave in ae je tako-le glasil: rAko se pokaže, kedar se presojuje poškodovanje kmetijskib pridelkoy, da bo poškodovanje seglo še v prihodnje leto, določi se tndi za prihodnje leto škoda in odpis davka v zmislu le-teb dolpčeb." Do^ledno bilo bi to vsekako, kajti uima vzemeA časih ne samo pridelka za eno leto, ampaa v čaaib celo za dve ali tri leta naprej. Tako \*ij^fj n. pr. toča za več let škodo na aadnem dre^?j"u, v vinogradih pa mraz in toča. Bilo bi torej le prav, da bi od tega ne bilo davka, kar ne da pridelka. Svoj na8vet je g. poslanec sicer krepko priporočal in poalanci na desnici so ga tudi z veseljem vzprejeli, toda naposled v drž. zboru ni obveljal. V postavo ga torej niso vzprejeli, brž ko ne zato ne, da bi z njim kje cele postave ne spravili v nevarnost, da jo vrže ministerstvo pod klop. Mi sicer ne vemo, koliko je visoki vladi z njeno grožnjo resnica, za to pa tudi ne moremo ceniti modroati na strani drž. zbora, ker tega naaveta ni vzprejel v postavo; to pa vemo, da ai v tem ni ostal doaleden. Ako ne misli vlada v ničem iti čez avoj načrt, v katerem je poetavo predložila. ne bo je tudi v sedanji obliki predložila avitlemu ceaarju v potrjenje. če je pa le nekoliko atrašila s svojo grožnjo, predložila bi jo bila tudi, ko bi bil ta modri nasvet v njej. Če še tedaj v tej postavi, kakor ae je v drž. zboru aklenila, tudi ni vse tako, kakor bi mi gledč na koristi kmetijstva želeli, vendar pa želimo prav iz arca, da poatane postava. Nekaj bode še le olajšala škodo, ki jo trp6 kmetje valed vremenskih nezgod, ter vsaj davka ne bodo plaijevali za škodo, kar bi jim je one pouzročile.