/Or


fs
1*1964
Kako rečemo
in kako je prav
Prejel sem karto za božič in prijatelj je napisal: „Iskrene častilke za letošnji božič” ...
Odkar pomnim, smo si ŽELELI PRIJETNE PRAZNIKE ali pa si ob takih priložnostih VOŠČILI MNOGO SREČE IN VSE NAJ BOLJŠE. ČESTITALI pa smo le takrat, kadar je kdo dosegel kak poseben uspeh: če je izdelal šolo, če je napredoval v službi, če je zmagal pri tekmi in podobno. Torej: voščimo in želimo za praznike ali za god, čestitamo pa ob dosegi uspehov. Reče se: čestitka, ne pa častilka. Zato tudi ČESTITAMO, ne pa častitamo.
Tuldi datois prilagamo vsem naročnikom »Naše luči« lep stenski kdledar. K napisu, ki je pod meseci, podajamo tu nekaj misli, ki jih jie zapisal v Argentini rajni znanstvenik dr. Alojzij Odar.
»Domača družba v tujini nam nekoliko nadomesti to, kar imenujemo domovina. Srečavanje z znanci in prijatelji iz domače dežele, njih izražanje in obnašanje »po naše«, Slovenska govorica in še mnogo drugega, nam na tujem lajšajo domotožje. Domača družba obvaruje marsikaterega izseljenca, da se ne vtopi v nemoralnem močvirju tujega velemesta. Drži ga pokoncu in podpira. Že takrat, kadar domača družba ni nič več kakor le domača zabava, je koristna. V tujini izseljenci močno pogrešajo domače zabave. Je ni kmalu stvari, ki bi jim tako manjkala. Tujci se zabavajo po svoje. Ne moreš v tej stvari mednje ali vsaj ne brez nevarnosti. Če bi torej domača družba ne bila nič drugega kot le veseljaška ustanova, nekaka pivska bratovščina in priložnost za medsebojno spoznavanje fantov in deklet, bi bila koristna. Toda domača družba nudi veliko več. Vsak izseljenec se mora, če je odkrit in pošten, svoji izseljenski skupini zahvaliti za to ali ono stvar. Morda ni dobil vsega, kar je pričakoval, toda veliko je prejel.«
Januar
1. jan. 1881. je začel izhajati „Ljubljanski Zvon”, literarni list, ki je imel velik vpliv na razvoj slovenskega	leposlovja.
Vanj so pisali pisatelji Erjavec,	Mencinger,
Jenko in Jurčič.
4. jan. 1797. so začele v Ljubljani izhajati „Lub-lanske Novice”, prvi slovenski časopis. Urejeval ga je pesnik Valentin Vodnik.
9. jan. 1856 se je rodil pesnik Anton Aškerc.
23. jan. 1878 se je rodil naš največji moderni pesnik Oton Župančič.
Nekaj rož na grob naših velikih mož
JAKOB GALLUS — PETELIN
Med glasbeniki oziroma skladatelji cerkvene glasbe v 16. stoletju je znan Jakob Gallus, ki se je sam podpisoval »Camiohis — Slovenec«. Rojen je bil leta 1550., verjetno v Ribnici na Dolenjskem. Petelin (to namreč pomeni latinsko ime »Gallus«) je od -sllovenskih glasbenikov do sedaj dosegel največji uspeh v svetu in njegove skladbe v vedno večjem številu izvajajo. Ustvarjal je čudovito dovršena dela v oblikah maše, talkoimenovanega »moteta« in »madrigala«. Sestavljali je melodijo za zbore pevcev brez spremljave orgel ali drugih glasbil. Deloval je v glavnem na Češkem, to je v Olomucu in v Pragi. Najboljša zbirka njegovih del je »Opus musicum«, kjer je tudi zelo poznana pesem »Glejte, kako umira pravični!« (Ecce quomodo mo-ritur iustus!). Slovenci in Čehi smo bili tedaj pod nemško oblastjo. Tako so se s Petelinom-Gallusom postavljali Nemci im ga imenovali »nemški Palestrina«. (Palestrina je bil v tistih časih velik .skladatelj v Italiji).
Po Gallusu je dobil ime znameniti slovenski pevski zbor, ki že desetletje prepeva in nastopa v Buenos Airesu v Argentini. Tudi v Celovcu deluje slovenski pevski z o or. ki se imenuje po tem našem velikem skladatelju.

1
Napredujemo!
Polčasi isicer, ali igotovo.
»Naša luč« se ob novem Idbu predstavlja v novi Obliki. Upamo, da jo bodo ibravci sprejeli z velikim veseljem.
Napredujemo in borne še napredovali, če se bodo slovenski katoličani v zapadni Evropi vedno (bolj zavedali dolžnosti do svojega tiska in svoje skupnosti.
Brez nič ni nič!
Skupni napori pa so poroštvo napredka.
Težko (si predstavljamo, kaj vse bi mi mogli doseči, ako ibi v nas bilo dovolj idealizma, dovolj smisla za žrtve.
Slovenci v Severni Ameriki imajo svoje cerkve, župnišča, šole, narodne domove in dvorane. Te stavbe so gradili često sredi naj-biujišilh gospodarskih kriz, ko so mnogi živeli v pomanjkanju. Bilo je težko, a «o premagali vise težave.
Kako?
BiH so idealni, imeli so smisel za žrtve.
Gospodarske, socialne in politične razmere so v Argentini veliko bolj nestalne kot kjer-kol, v Evropi. Pa vendar Slovenci tudi tam grade svoja verska in .kulturna središča ter imajo celo vrsto revij in časopisov.
Z združenimi
močmi
Boste morda rekli: »Oni lahko, ko jih je pa toliko in toliko!«
Zdi se, da ta pripomba ne drži. Kaj ti v New Torontu v Kanadi je n. pr. le 150 slovenskih družin, od katerih se skoro vse še borijo z začetnimi težavami. Toda ta mala skupina je postavila krasno cerkev, moderno župnišče in kupila hišo za slovenske redovne sestre. Tu delujeta dva slovenska duhovnika, ki ju vzdržujejo slovenski verniki.
Ti rojaki prav gotovo zaslužijo naše globoko spoštovanje. Ne strašijo se naporov in žrtev ter so v marsičem podobni našim prednikom, ki so na ramah nosili kamenje, les, apno in vodo na strme vrhove slovenskih gričev in tam postavili cerkvice, ki ,so še danes ponos naše domovine.
V Evropi pa z izjemo Anglije nimamo ne svojih cerlkva in ne svojih narodnih domov.
Med služabniki slovenske pesmi im besede imamo sicer idealiste, ki se ne strašijo žrtev in naporov, a člani naših društev često bolj mislijo na to, kaj bi se od organizirane slovenske (Skupnosti (dalo ddbiti, kot na to, kako hi najuspešneje (sodelovali pri graditvi te skupnosti.
Tu Ibi (bilo treba marsikaj 'Spremeniti.

t")	• V • ‘vi
urez mic ni me!
Več idealizma in več smisla za žrtve — naj bo naš klic v začetku leta 1964.
Za vzor naj nam služijo ne samo slovenski rojaki po svetu, marveč tudi narodi, med katerimi živimo.
Kako visoke vsote zberejo katoličani v zapadni Evropi vsako leto za misijone in v postnem času za gospodarsko manj razvite narode!
Ali ste že kaj slišali o »redu graditeljev«? Sestavljajo ga mladi ljudje, ki se na pobudo belgijskega patra Werenfrieda, poznanega pod šaljivim imenom »spekpater«, obvežejo, da bodo med počitnicami, ali skozi 6 mesecev ali eno leto brezplačno gradili hiše isiromaš-nilh družin äli stavbe dobrodelnih ustanov, kjerkoli je pač potrebno.
Sredi sveta, ki vse presoja z vidika snovnih in čutnih koristi, raste tudi med zapad-nimi narodi nov rod, katerega idealizem vzbuja pozornost in občudovanje.
Duh graditeljev cerkvic po slovenskih gričih torej še ni umrl.
Hvala Bogu!
Tu rože cvetejo in tuberoze, ni zime v Gorici, cvetlica ob cvetlici, snegov ni, leda groze.
Do Krasa lovor cvete, bršljan objel zidove grada in palma bi še vzcvela rada, ob cerkvi Gospe Svete;
a le na Kras bi duh poeta, k očetovi soboti, k Bršljanski Materi v samoti, grobove straži Gospa Sveta.
Vsaj do Vipave rad bi, Stromca,* v jaslicah s hriba gledal Kras, Bršljansko Mater, čul slovenski glas. Smiluj se, Kristus, pesnika-brezdomca!
Bršljanski
* Stromec --- hrib v Donberku na Vipavskem.
Čemu govorimo o vsem tem?
Boli nas, bratje, ker med rojaki v zapadni Evropi na splošno ne vidimo pravega smisla za koristi skupnosti. Na splošno, pravimo, ker iso bile in so še zelo častne izjeme. A premnogim je vsaka žrtev pretežka, ko gre za skupno stvar.Z lahkim -srcem trošijo za ne-važne zadeve, a ko pridejo na vrsto potrebe in zahteve -slovenske -skupnosti, -se tresejo za vsako malenkoist. Njihovi prispevki za skupno stvar niso v nobenem sorazmerju z njihovim zaslužkom.
Ko iso v moji rojstni župniji gradili -društveni dom, iso bili -moj oče, vsaj en brat in konji celo poletje n-a delu za to «kupno stvar. 'Slično je storil lep del drugih družin v župniji. Tako je -skromno hribovsko naselje dobilo ponosno stavbo, ki je postala središče vsega prosvetnega življenja v tem kraju-
Človek z neko bolečino misli na to, ker mora ugotoviti, da njegova okolica sploh nima razumevanja za kaj takega. Zares, kaj vse bi mi v zapadni Evropi mogli ustvariti, ko bi rojalki v večjem številu bili pripravljeni žrtvovati za skupnost vsoto, ki odgovarja n. pr. zaslužku enega tedna?
Pomislite malo!
V trenutku bi za izseljeno Slovenijo bilo konec -nepotrebnega beraštva. In mi bi se mogli v vse drugačni luči predstaviti pred tujim svetom.
Teden -dni zaslužka na leto?
Se vam to zdi pretirano?
Rojaki v Ameriki žrtvujejo mnogo več.
15rez mic ni mic!
*
Moramo se zavedati moči, ki leži v nas.
Rojalki po svetu gradijo cerkve in domove. Morda so v Evropi res nekoliko drugačne razmere in mi za kaj takega trenutno nimamo potrebnih pogojev.
Zato pa Ibomo svojo pozornost najprej osredotočili na »Našo luč«. Že dolga leta prihaja med nas in -nam služi -z vso zvestobo. Postala je naš prijatelj, del našega življenja. Njena vsebina je odmev utripov naših src; saj se nam je tako približala, da joka z jokajočimi in se iveseli z veselimi.
Želimo, da bi »Naša luč« -bila vedno lepša
in iboigatejša. A to jie lažje reči kot uresničiti.
Doislej je »iNaša luč« napredo.viala le z veliko miuiko in predvsem po zaslugi nesebičnega garanja slovenskih izseljeniških duhovnikov in njihovih so-delavcev.
A to ni prav!
H-
»Naša luč« je naša skupna zadeva. Za njen napredek se morajo zanimati vsi slovenski katoličani v zapadni Evropi.
Kafko?
.S tem, da redno plačujejo naročnino in iščejo novih naročnikov. To je najmanj, kar pričakujemo od vsakega.
A to še ni dovolj. Samo z naročnino se naš list ne bo mogel tako razvijati, kot bi mi vsi želeli.
Darujmo! Ne bodimo skopi!
Naj darujejo društva!
Bodimo iznajdljivi! Naše drage pokojne počastimo z darom za »Našo luč« in ne z vencem, katerega grobarji hitro vržejo na smetišče.
Na »Našo linč« mislimo tudi v svoji oporoki.
»Naša luč« mora postati naš ponos, kot so bele cerkvice po slikovitih slovenskih vrhovih bile ponos naših vrlih prednikov.
*
Prepričani smo, da se v srcih večine slovenskih rojakov v zapadni Evropi skriva zaklad plemenitosti in požrtvovalnosti. Odkrijmo, bratje in sestre, ta dragoceni zaklad in ga postavimo v službo isloveniske skupnosti.
Če se bomo v letu 1964 res z združenimi močmi vrgli na delo za naše ideale, bodo za Slovenijo v izseljenstvu nastopili novi časi.
Bog daj !
V-ko.
Vesoljni cerkveni zbor je dosegel prvi cilj
Na dan sv. Barbare, 4. decembra, so se škofje in druge osebnosti, ki prisostvujejo vesoljnemu cerkvenemu žboru, zadnjikrat sestali v času drugega koncilskega zasedanja. Ta skupni sestanek je bil zelo pomemben. Na njem so dokončno odobrili smernice in ukrepe, s 'katerimi hoče vesoljni cerkveni zbor olepšati in izboljšati bogoslužje katoliške Cerkve ter ga prilagoditi miselnosti modernega človeka. Dokončno so tudi glasovali o
dekretu, ki podaja koncilske smernice »o sredstvih družbenega obveščevanja«.
Že na prvem zasedanju so šikofje veliko razpravljali o prilagoditvi bogoslužja novim časom. Razprava se je vršila o vsakem poglavju predloženega načrta posebej. Nekatere točke je morala koncilska komisija predelati in ponovno predložiti v obravnavo. Tako so o mnogih popravkih načrta o bogoslužju debatirali tudi na drugem koncil-
skorn zasedanju. Sedaj pa je ibilo zaključno glasovanje. 2147 koncilskih očetov je izdelane ismernice odobrilo, 4 pa so glasovali proti. Papež je po glasovanju koncilske sklepe podpisal in ti sklepi iso zdaj stopili v veljavo.
Na podlagi teh odločitev stopajo nekatere določbe glede katoliškega bogoslužja takoj v veljavo. Nekatere reči bo morala posebna komisija še obdelati in podrobneje izvesti na podlagi načrta, ki so ga lškolfje s papežem nakazali. So pa stvari, ki jih bodo podrobno določali v bodoče škofje .sami na svojih škofovskih konferencah, ki so dobile s tem nekatere funkcije, ki jih doslej niso limele.
Koncil seveda glede bogoslužja ni prevrnil vsega na glavo; vendar bodo sklepi imeli velike posledice. Šele počasi se bomo vsega tega zavedeli. Ustanovljene bodo med-škofijislke bogoslužne komisije, ki bodo skušale uvesti itak način službe božje, ki bo krajevnim in narodnim posdbnostim najbolj primeren. Pri sv. maši bodo skušali berila in evangelije tako izbrati, da bo na primer prišlo isto besedilo spet na vrsto v 4 letih. Pri isv. maši naj bi verniki čim bolj sodelovali. Tudi pri delitvi zakramentov bo prišel živi ljudski jezik bolj do veljave. Duhovnikove molitve — brevir — bodo prilagodili današnjemu načinu življenja. Koncil se je tudi izjavil, da nima nič protti Itemu, če bi Združeni narodi sprejeli koledarsko reformo, po kateri bi isti dan v letu bil vedno tudi na isti dan v tednu. Druge koncilske odločitve zadevajo cerkveno glasbo, umetnost in oblačila.
V nekem oziru se Cerkev s temi sklepi vrača v prve krščanske čase. Kar so razmere v teku stoletij nakopičile in je danes postalo odveč, se sedaj odpravlja, bistveno pa ostaja in se izraža na sodobnemu človeku razumljiv način. Približali se bomo pravoslavnim oziroma vzhodnim kristjanom: duhovnik bo evangelij bral proti drugim vernikom obrnjen; verniki bodo duhovniku pri molitvah odgovarjali; kadar bo skupaj veliko duhovnikov, bodo kot na vzhodu skupno maševali: ob nekaterih priložnostih bodo verniki lahko prejeli Kristusa ne le pod podobo kruha, ampak tudi pod podobo vina kot doslej duhovniki in kot je navada na vzhodu.
Kaj pa je vsebina koncilskega dekreta o ».sredstvih družbenega 'Obveščanja«? Škofje so ga sprejeli s 1960 glasovi proti 164.
V	tem dekretu so podane koncilske smernice za delovanje kristjanov na področju tiska, kina, radia, televizije in drugih takih modemih pripomočkov, ki ljudi obveščajo in razvedrujejo. Koncil poziva vse ljudi dobre volje, da naj pogumno uporabljajo, kar jie iznašla moderna tdhriika; toda uporaba teh sredstev naj služi le v materialno in moralno korist človeštva, tako da (bodo ljudje pravilno obveščeni in da bodo postajali boljši in plemenitejši.
Papež Pavel VI. je po glasovanju imel na tem zadnjem koncilskem sestanku pomemben govor. V njem je obdelal razne točke, v katerih koncil še ni prišel do zaključkov. Še marsikaj drugega iso namreč škofje že ob-ravnali, pa je treba to še izpopolniti in dobro premisi iti.
V	tem govoru je papež napovedal, da namerava ustanoviti poseben zbor škofov z raznih delov sveta, da mn bodo pomagali pri vodsitvu katoliške Cerkve v sedanjih prelomnih časih človeštva. S posebnim pismom je tudi dal škofom vrsto pravic, da bodo llalhiko sedaj sami odločali v nekaterih rečeh, v katerih iso morali po sedanjem redu vprašati v Rim in je odločala Sv. stolica.
Zbrani škofje so papeža z veliko pozor-nastjo poslušali in ga burno pozdravili s ploskanjem. Končno je papež v svojem govoru povedali škofom nepričakovano novico, da bo v prihodnjih tednih poromal v kraje Kristusovega rojstva in trpljenja, v Sveto deželo, o čemer poročamo na drugem mestu.
rn.
Papež Janez XXIII. — socialist?
Neki časnikar je v Buenos Airesu vprašal italijanskega social-demokratskega voditelja Saragalta, ki je bil tam na potovanju:
»Ali mislite, da je bil papež Janez XXIII. socialist?«
Saraigat mu je odgovoril tole: »Po mojem mnenju je bil Janez XXIII. svetnik in to, se mi zdi, je pomembnejše, kot če bi bil socialist!«
Papež odpotoval
Novica, >da bo papež Pavel VI. obiskal v začetku januarja Sveto ideželo, je pritegnila pozornost vsega sveta. Ne bo 'le prvič, da se kak papež vo-zi z letalom, ampak po dolgih časih bo papež spet enkrat zapustil Italijo in 'bo sploh prvič, da kaik naslednik prvaka apostolov Petra obišče Palestino, kjer je bil rojen in kjer je umrl za grehe človeštva Sin božji, Jezus Krisltus. V Palestini med judovskim ljudstvom je ustanovil svojo Cerkev in ji dal poslanstvo, ki ga naj izvršuje med vsemi narodi in v vseh časih do konca sveta.
Papeževa pot je verskega značaja. S tem, da bo poromal v Betlehem, Nazaret in Jeruzalem iter tam prosil Boga milosti za uspeh vesoljnega cerkvenega zbora, bo pred očmi vsega sveta pokazal, da naša vera ni nekaj, kar so isi izmislili ljudje, ampak da je oznanjevanje blagovesti, ki jo je prinesel na svet Sin božji, naš Zveličar. Vsem kristjanom bo pokazal, da moramo živeti duha tistih prvih Jezusovih učencev, ki so delali, trpeli in gradili kraljestvo božje pred 1900 leti v Palestini, odkoder se je širila blagovest Kristusova preko Male Azije in Grčije v Rim.
V idanaJŠnjem prizadevanju iza združenje ločenih kristjanov ima ta papeževa pot budi drug pomen. Pokazala bo, 'da ne gre papežu in katoliški Cerkvi iza to, da bi se drugi ponižali in prihajali priznavat svojo krivdo v Rim. Pokazala bo, da gre Kristusovi Cerkvi le za to, da bi zbrala vse, ki verujejo v Kri-
v Sveto deželo
stusa, v skupno čredo in en hlev. V Jeruzalemu je pravoslavni patriarh. Ko ga bo papež mimogrede 'obiskal in pozdravil, bo s tem pokazal, da katoliška Cerkev spoštuje vise, kar je v pravoslavnih Cerkvah Kristusovega, in kako želi, da !bi bili čimprej »vsi eno«, saj jo to v današnjih časih tako važno in konično je to tudi želja Kristusova. Ta obisk Svete dežele bo tudi počastil izvoljeno 'ljudstvo, v katerem je po načrtih božje Previdnosti prišel na svet Kristus, in bo pokazal judovskemu ljudstvu spoštovanje, ki ga ima katoliška Cerikev do njega.
To potovanje nam pa kaže tudi, da je postalo papeštivo prosto raznih Svetinih vezi, ki so ga dasilej oklepale. Papež postaja s tem še ibdlj vidno uče vsega človeštva. Zakaj ne bi ismel Kristusov namestnik na zemlja iti tja, kjer je njegova navzočnost potrebna, in prinašati blagoslov božji in tolažbo trpečemu človeštvu, oznanjujoč oidrešuj'oeo blagovest Kristusovo?
Upamo, da vam bomo mogli postreči v prihodnji številki z izvirno reportažo iz Jeruzalema. Tam namreč sedaj študira svatopi-isemislke vede naš rojak dr. Ivan Rupnik, ki bo gotovo z velikim zanimanjem sledili od blizu obisk sv. očeta v Sveti deželi.
Spodnji risbi nas iseznanjata s palestinsko deželo, 'ki se dviga tako kot slovenska: od morja do zasneženih nad 2000 metrov visokih hribov.	-rn.
<=*. *-0 m___________
_5c*,/. /e_/<
_7m. Jej a_
Oljlka 90 a 81?
Betlehem m I “O J«'««'*"
Habron
&£A/f tA.Kt SKO J.
SEVER
Prerez Palestine. — Zgoraj: od juga do severa, spodaj od zapada do vzhoda.
„Verujem . „
Kolilkoikrat izigo var jamo to ■besedo, in vendar so iprav Tedki, ki se ob njej izamislijo in ki vedo, kaj pravzaprav pomeni.
Kaj se pravi »•verovati«? Mar je to le nekakšno na zunaj, z besedami izraženo priznanje neke resnice in pripadnosti neki določeni veroizpovedi ali pa celo le bolj ali manj zbrano izgovarjanje molitve, ki jo imenujemo apostolska vera?
H-
Zgled, vzet iz ®v. pisma, nam nazorno odgovori na postavljeno vprašanje.
V času ob Kristusovem rojstvu je živelo v Vzhodnih deželah več modrijanov, ki so skušali doumeti, kaj je smisel življenja in kakšna usoda čaka človeka v prihodnosti, čeprav niso pripadali izvoljenemu izraelskemu ljudstvu, so vendar poznali marsikatero starodavno izročilo in prerokbo, ki je napovedovala prihod Mesija-Odrešenika, ki bo pokazal človeštvu pot k pravi sreči. Ko so zagledali zvezdo, ki je prej niso poznali, — bili so namreč tudi 'zvezdoznanci —, so v njej videli znamenje, da ise je rodil Pričakovani. Skupno so se dvignili na pot, sledili
izveizdi, povpraševali po »novorojenem kralju«, v Jeruzalemu s.o se dali poučiti od judovskih pismoukov in končno so prišli, vkljub zaprekam in težavam v Betlehem, kjer so našli »dete z Marijo, njegovo materjo in padli so predenj ter ga molili in mu darovali dragocena darila« (Mt 2, 1 —12).
Modri z Vzhoda, ki sladijo zvezdi ter pridejo do Zveličarja, so podoba vere in zgled!
X-
Vera v polnem pomenu besede ni samo priznanje Boga in njegovega razodetja; verovati ise ne pravi samo sprejeti in priznavati neke resnice, ampak pomeni v prvi vrsti živeti po neki resnici, pomeni odzvati se božjemu klicu k tesnemu združenju z Njim. Človeka je Bog ustvaril in mu postavil za končni cilj, 'da postane po posvečujoči milosti deležen same božje narave in da nekoč kot obrok božji doseže svojo večno srečo v neposrednem spoznanju Boga »iz obličja v obličje«, v večnem združenju iz Njim v ljubezni. Bog, ki je Ljubezen, — in ljubezen nujno teži za tem, da se razdaja —, vedno išče človeka, se mu razodeva na mnoge načine in ga vabi, naj ise po milosti in ljubezni z njim za vedno združi.
..:— v--------— 'h
Mesto Jeruzalem, gledano s severovzhoda, je danes razdeljeno. Stari del pripada arabski državi Jordaniji, novi del pa judovski državi Izrael.
Mesto Nazaret, kjer je živela Sveta družina. Vsa okolica je zelo slikovita.
(Nazaret spada sedaj pod izraelsko državo.)
Bog ne neha nikoli vabiti človeka, naj
■sprejme 'njegovo iprijateljistvo; prav od začetka človeškega rodu pa do konca časov. Že na prvih sitraneh sv. pisma je na preprost, človeški način prikazano, kako Bog v raju išče Adamovo družbo in ga Mice: »Adam, kje si?« V Razodetju sv. Janeza, ki zaključuje sv. pismo, govori Gospod; »Glej, stojim 'Pri vratih in trkam. Če kdo sliši moj glas in vrata odpre, Ibom stopil lk njemu in bom večerjal z njim in on z menoj« (Raz 3, 20).
Načini, kako kliče Bog in vabi človeka k sebi ter ®e mu razodeva, <so zelo različni. Najprej tako, da mu je položil v srce hrepenenje po neskončni sreči, ki jo more utešiti le Bog sam. »Nemirno je naše srce, dokler ne počije v Tebi, o Bog,« je zaklical sv. Avguštin. Bolj jasno kot na ta način, se javlja božji klic po glasu vesti. Končno pa se je Bog razodel po svojem Sinu Jezusu Kristusu, čigar nauk je zapisan v sv. pismu in katerega poslanstvo nadaljuje Cerkev. Bog se končno daje spoznati in govori človeku tudi neposredno po navdihih in razsvetljenjih Sv. Du-
ha v naših srcih. Bog kliče in vabi človeka na različne načine, a kliče vedno in ta božji klic je kakor zvezda, ki ji moramo slediti, da pridemo do cilja.
Bog kliče in vabi, se razodeva vsakemu človeku in vsemu človeštvu — a ne sili nikogar; On, ki je človeka obdaril s svobodno voljo, spoštuje to svobodo do skrajnosti. Človek se mora sam, prostovoljno odzvati božjemu vabilu in .sprejeti njegovo prijateljstvo. Ljubezen se ne vsiljuje!
Kako naj človek odgovori Bogu?
Najprej tako, da sledi onemu najglobljemu teženju in hrepenenju svoje narave po pravi sreči, da prisluhne glasu svoje vesti in da si skuša pridobiti, v kolikor je pač v njegovi moči, pravo spoznanje in notranje umevanje tega, kar želi Bog od njega. Ko človek to naredi, odgovori Bog z večjo milostjo, z jasnejšim razsvetljenjem. Med Bogom in človekom se vpostavi pravi »dialog«, po katerem se človek vedno bolj bliža svojemu Bogu. Človek mora torej najprej iskati Boga in ko ga najde in spozna, mora spre-
jeti njegov nauk. Mnogo resnic sicer ne more doumeti, Iker presegajo njegov razum, a vendar jih sprejme, jih ima za resnične in trdne, ker zaupa Bogu, ki jih je razodel.
Te božje resnice, ki so predmet naše vere, pa so prav posebnega značaja: zahtevajo, da se jih oklene ves človek. Ne le izpovedovanje teh resnic, ampak celotno življenje je urejeno v njih luči. »Vera brez del je mrtva«, pravi sv. Jakob (2, 17) in Kriistos sam zatrjuje v evangeliju: »Ne kdor pravi: Gospod, Gospod, . . . ampak kdor izpolnjuje voljo nebeškega Očeta...« ta pride v nebeško kraljestvo (Mt 7, 21). Živa vera je življenje v duhu vere — je življenje v božji ljubezni.
Med Boga in človeka ise je žal vrinil greh, ki je globoko ranil človeško naravo: um je otemnjen, da ne more več dovolj jasno spoznavati božjih resnic, volja je nagnjena k slabemu, nižje sile se upirajo višjim. Tukaj leži vzrok, zakaj je človeku težko živeti po veri. Človek sam tega ne zmore s svojimi močmi. Zato se pogosto zgodi, da jemljejo mnogi kristjani vero le kot zunanje priznanje božjih resnic in pripadnost krščanski veroizpovedi, a njih življenje je dejansko daleč od Boga. Zgodi se lalhko celo, da kristjan vero izgubi in odpade od Boga.
Toda Bog, ki nas je ustvaril za nebesa, prihaja vkljub grehu človeku na pomoč. Vsakemu, ki ponižno prizna svojo nemoč in čigar srce je pripravljeno sprejeti božje nauke in živeti po njih, daje milost, ki razsvetljuje razum ter krepi voljo. Vera je milost, na katero Bog gradi delo odrešenja in zveličanja človeškega rodu. Da je vera res vera, se pravi živa vera, življenje po veri, je potrebno stalno obnavljanje osebnega stika z Bogom, kar se dogaja predvsem v molitvi. Molitev je namreč pravi razgovor človeka z Bogom; iskrena, osebno doživeta molitev je nujen izraz vere in nujen pogoj za življenje po njej.
Še en značaj vere je potrebno poudariti. Bog nas ne vabi k svojemu prijateljstvu kot poedince, ne glede na soljudi. Božje razodetje in delo odrešenja ima bistveno družben značaj. Bog hoče, da pridejo ljudje do Njega kot izvoljeno ljudstvo Nove zaveze. Zato je ustanovil Cerkev, ki povezuje vse verne v skrivnostno enoto Kristusovega telesa. Ve-
rovati se torej pravi sprejeti božje prijateljstvo in prijateljstvo vseh ljudi, ki so poklicani k istemu cilju kot vsak izmed nas. Dejansko je tako, da mora najti naš odgovor na božje vabilo vedno svoj izraz v odnosu do bližnjega: Kristus sam je jasno povedal, da je ljubezen do (bližnjega spoznavni znak prave vere: »Po tem (bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj«. (Jan 13, 35).
H-
»Verujem ...« — to je izjava, ki bi morala puščati globoke sledi v našem življenju.
Kot zvezda vstaja pred nami božja resnica, da smo poklicani, da postanemo otroci in prijatelji božji. Naša večna sreča je odvisna od tega, ali bomo sledili vsak trenutek našega življenja božjemu klicu ter mislili, hoteli in živeli v duhu vere.
Vera je iskanje Resnice in Življenja.
*
V luči teh misli, kaj naj pomeni vera v našem življenju, bomo v tem letu 1964 v vsaki številki »Naše luči« razpredli nekaj misli o resnicah, ki jih izpovedujemo v apostolski veri. Ta izpoved vere ne vsebuje vseh resnic krščanskega razodetja, ampak podaja le glavne, ki predstavljajo nekak okvir, ali bolje, ki naznaoujejo pot, po kateri prihaja Bog k človeku in na kateri človek sreča Boga.
-fp
Vera
—	je osebni odziv na božji klic.
—	je iskanje Resnice in Življenja.
—	je razgovor človeškega srca z Bogom.
—	je drobno vsakdanje življenje v luči
večnih resnic.
—	vzbuja upanje in rodi ljubezen.
Kitajci in novo leto
Do nedavnega Kitajci niso začenjali novega leta na dan I. januarja. Začenjali so ga v februarju in sicer prav slovesno ob luninem svitu. Šele ko je nastopil pri njih komunistični retini, so to posebnost odpravili in sedaj začenjajo leto tako kot mi. Znano je, da imajo Kitajci mnoge svoje navade.
Psihoanaliza
Ne ustrašite ise tuje besede. Analizirali smo včasih v šoli stavke, iko smo lepo razdelili besede ter jih po slovnici označili, kaj so. Podobno zdravnik »analizira« bolezen oziroma (zdravje, pa tudi sto drugih stvari je mogoče analizirati.
»/Psiha« je grška beseda za dušo. In če dušo analiziramo, pomeni, da jo razčlenimo, razdelimo, poiščemo vse mogoče v njej, tudi bolezen. Pri modernih ima »psihoanaliza« svoj pomen, namreč tisti, ki iga je ji dal Freud; vendar bomo to besedo jemali tu v najširšem smislu.
K tej analizi lahko prištevamo tudi to, kar imenujemo izpraševanje vesti. Prav moderna znanost je spet odkrila to opravilo kot sredstvo, s katerim zdravi bolnika, duševno ali živčno obolelega. Večkrat rečemo, da mora (človek najti neki »ventil«, nek način, da vrže iz sebe, kar ise je nabralo v prašnem svetu ter ne spada v njegovo dušo. Zato je treba dušo »pregledati«, preiskati tudi po kotih in iskritih »kamricah človeškega srca.« Bolnik mora povedati, kaj je v njem. Da se more izpovedati, mora iskati v sebi, sebe premišljevati in seveda biti odkrit sam do sebe.
Že stari narodi so tako učili
Že pri starih Grkih je bila osnovna ideja življenja, zdravja in modrosti misel »Spoznaj samega sebe!« Sokrat je govoril o skrbi za dušo. Seneka je priporočal vsakdanje izpraševanje vesti, saj bo človek toliko bolj miren, čim bolj bo šel vase. Mark Avrelij je napisal vrsto premišljevanj, v katerih se razgovarja s svojo dušo in preiskuje, kaj je dobro in kaj slabo. Končno napravi obračun in sklene, da bo živel po načelih. Ali ni to blizu našemu izpraševanju vesti?
Kristus je dobro vedel, kaj je v srcih. Zato je odlično analiziral človeka. Farizeje imenuje pobeljene grobove, »analizira« Samarijana in farizeja v templju. In končno je učencem povedal o veliki taki »psihoanalizi«, ki bo na sodmji dan, ko bo vse dobro m zlo očito in prav vse, do zadnje drobtinice, poplačano.
Najsi imenujemo to reč z modernim izrazom ali pa iz našim »izpraševanjem vesti«, vedno je treba dvigniti vse, kar je bilo v
duši, misli, besede, dejanja na površino, da se pregledajo, ali so bila v skladu z naravnim in božjim zakonom. Samo po sebi slede potem sklepi, kako popraviti škodo, napake, življenje. Za padce je potrebna pokora. Vsako izpraševanje vesti nas mora približati Bogu, saj je naš zadnji cilj ljubezen do Njega.
»Podzavest« ni vse!
Seveda je med moderno analizo in našim izpraševanjem vesti nekaj razlike. Moderni ne priznajo svobode, brskajo po podzavesti, ki jo nekako hočejo prisiliti, da se razodene. Radi priznajo, da neurejena duševnost vodi v nenormalnosti in v bolezni. Sv. Tomaž Akvinec pa razloži to z lepo primero. Človeka primerja ladji na morju, kjer je pamet krmar, ki zgoraj vodi ladjo, da ne zadene na čeri in varno pristane v pristanišču. Spodaj ob strojih pa stoji strojnik, ki se more upreti, da ne skrbi več za stroje ali pa spusti vodo v ladjo ter jo tako potopi. Podobno je v človeku: pamet sicer vodi človeka, ali spodaj je možen upor, ki potem pusti posledice. Taki upori se zgodijo, so se dogodili, čeprav jih na površju ne zaznamo vedno, v podzavesti pa ostanejo vsled njih posledice. Duša je kot roža, ki nosi lep cvet, raste pa iz (blata oz. zemlje pomešane z vodo. Kot pri roži ni korenina vse, tako tudi podzavest ni vse, saj daje le začetek, iz katerega skrbna roka vzgoji lep cvet.
Ob Brezjanski Mariji v božičnem času
Iz jaslic si Ga vzela, v naročju ga držiš, da vse nas blagoslovi, iz srca nam želiš.
Marija je ime ti,
Pomagaj pišeš se: od jaslic vse do križa ime to spremlja te.
Od zibelke do groba pomagaj nam, Gospa!
Brez tebe ni življenja, brez tebe ni neba.
p. Aleksander Urankar
Zato je važno, da poiščemo moitive naših dejanj. Koristno je premišljevati, kaj pravi razum; treba je pregledati voljo in če najdemo krivdo, jo je trdba priznati. Če kje, se v vesti radi opravičujemo. Vsega s,o drugi krivi, mislimo, samo mi ne. Podedovali smo, talko pravimo. Daleč nekje v preteklosti je krivda naših starih staršev, katerih gone smo podedovali; krivi so starši ali učitelji, samo mi ne. In vendar je treba, da človek prizna: »moja velika krivda«.
Nihče se še ni namreč poboljšal samo zaradi tega, ker so mu drugi povedali, kako je pokvarjen. Poboljšali pa so se mnogi, ki so sami sebi priznali krivdo.
Vest nam govori
Ko gledamo vase, nam govori vest. Nekateri beže pred vestjo, drugi jo skušajo utopiti, tretji jo zanikajo in četrti ubijejo, ako je vest mogoče uničiti.
Našli boste ljudi, ki v razkošju iščejo po-mirjenja svoje vesti v izgovarjanju: »Moral sem itako delati, da sem ,se spravil na svoje noge.« Noče priznati, da je delal krivico in izkoriščal bedo. Ako bi podrobneje iskali, zakaj mnogi iščejo tolažbe v alkoholu, bi največkrat našli, da v njem utapljajo vest. Seveda je vprašanje, ali je mogoče vest popolnoma utopiti; da vest otopi, pa vemo. Večkrat tuja modrast p omaga zanikati krivdo. Tako je Nietzsohe učil po prevrednotenju vrednost; obrnil je slabo v dobro in človeka postavil za zakonodajavca.
Nezdrav strah
Vse naše ravnanje iz vestjo vpliva na podzavest, na dušo in telo. Življenjska izkušnja pravi, da ise da vest Vsaj začasno ubiti, utopiti, zanikati ali zatajiti. Pride pa dam, ko se vest upre ter se kot upornik obrne proti človeku. Nezdrav strah je posledica skrite krivde. Človek, ki notranje ne bo urejen, tudi na zunaj ne bo. Sam s seboj nezadovoljen, bo tudi druge videl nezadovoljne. Krivičen človek se vedno skuša priličiti.
Zlo vedno ustvarja nered. Nered v duši vpliva tudi na telo. Moderna medicina prizna povezanost duše in telesa. Tako pravijo, da je artritis vsaj v 68% .duševnega značaja.
Živimo pa tudi v družbi, kjer nas drugi vi-
dijo (ki najdejo o nas bolj pravično in resnično sliko) in končno nas vidi tudi Bog, (ki nas vidi take, kot smo zares). In božja podoba je najbolj resnična. Človek, ki zanika Boga, gleda lle sam vase, odtod napuh in skrajni egoizem. Morda bo še ohranil ozir na bližnjega ter ho pazil, da 'bodo imeli drugi o njem dobro sliko. Nikdar pa se ne povzpne do podobe, ki je resnična in more biti samo v božjih očeh. Prav do te podobe nas skuša privesti izpraševanje vesti.
Trgovec zapisuje dohodke in izdatke
Dober trgovec vodi trgovino tako, da vsak dan zaznamuje vse dohodke in izdatke, da iima vedno 'čisto bilanco. Isto velja tudi za .dušo. Trdba je izaznamovati vse, kar se dogaja v nas in z nami.
Tako bo naša vest zdrava. Uravnovešenost prežene vsak strah. Med svetniki ne boste našli nobenega 'žalostnega. Radi so priznali Svoje napake, tuldi kesanje poznajo in seveda sklepe, vendar je bila njihova vest zanje vir globokega veselja.
Vernemu človeku namreč ostaja končno bolžje usmiljenje. Kot ranjenec 'bolj gleda zdravnika, ki ga obvezuje, kot pa rane. Če so rane, ise bodo pozdravile, da bo vse zdravo, duša in 'telo. Bodimo v novem letu tudi dobri trgovci, iki bodo imeli vsak dan svoj obračun ter imeli bilanco v skladu z naravnimi in božjimi zakoni.
-nk.
Baragova pisma so vplivala
Nedavno je bil proglašen za svetnika ameriški Škot Ivan Nepomuk Neumann, ki se je rodil na Češkem. Kot bogoslovec je prebiral pisma, ki jih je pisal naš svetniški škof Friderik Baraga iz Severne Amerike, kjer je kot misijonar deloval med ameriškimi Indijanci. „V drugem letniku bogoslovja sem začel brati poročila Leopoldove družbe. Pisma č. g. Baraga in drugih misijonarjev v Sev. Ameriki so me očarala,” je zapisal setlaj proglašeni svetnik, ki ga je Baragov zgled potegnil za seboj. Tako si svetniški ljudje drug drugemu pomagajo na poti dobrote.
Zatekajmo se v svojih težavah po pomoč k našemu misijonskemu škofu Frideriku Baragi!
Astronavt o poietu na Luno
Lansko leto smo objavljali v našem listu povest „Dvoboj s Soncem”. Povest je seveda povest, izmišljena v pisateljevi glavi. Vendar se mnogi že resno bavijo z „vesoljskimi poleti”, saj je človeštvo stopilo v dobo „avstronavtov”.
Kdaj bo človek prvikrat stopil na luno''3 Na to vprašanje še ne moremo dati točnega odgovora. Znani ameriški pilolt A. B. Shepard pa o poletu na luno takole misli:
»Po vsej verjetnosti se bo to zgodilo leta 1969. Tedaj bodo trije astronavti — tudi jaz bi bil rad med njimi — čakali v 'Cap Kennedy na zadnje povelje za vzlet proti luni. Potovanje bo trajalo sedem dni. Astronavti se bodo zadržali na luni 18 — 24 ur, nato pa se zopet vrnili nazaj na zemljo.
V Cap Kennedy bomo našli v istem času isto sliko, kot jo vidimo danes. Na velikanski, veasitopni raketi je montirana vseminska ladja, v kateri sedijo avsbronavti in nestrpno čakajo trenutka, ko bodo zleteli v vsemirje. Inženirji kontrolirajo še to in ono, medtem ko ventili na spodnji stopnji rakete že spuščajo oblake zelenega dima. Astronavti so oblečeni v posebne srebrnoisivetle garniture. Pe so tako napravljene, da bodo tudi v vse-mirjiu in na tuni ustvarjale enako ozračje, kot jo imamo na zemlji. To je tudi pogoj, da bodo astronavti preživeli vseminsko potovanje. Srebrna prevleka na oblaki ščiti telo pred elektroni, pred močnimi sončnimi žarki in pred veliko toploto.
Po vžigu se bo raketa z vsemirsko ladjo začela dvigati, najprej počasi, potem pa vedno hitreje. V višini 400 km nad zemljo bo začela krožiti okrog zemlje, dokler ne bo dospela na določeno točko nad ekvatorjem. Tam se bo po ponovni eksploziji v spodnjem delu rakete vseminska ladja od nje ločila in 8 hitrostjo 40.000 km na uro, t. j. s hitrostjo, ki premaga zemeljisko privlačnost, zletela v smeri lune.
Visemirslka ladja bo dosegla luno v dveh in pol dneh. Večino tega Časa bo ostala še v okviru zemeljske privlačnosti, ki pa se bo vedno bolj zgubljala. Šele pri šesti sed-
mimki poti bo nastopila težnost in privlaonoist lune, kar bo imelo za posledico, da se bo hitrost ladje zopet pospešila.
Posebni aparati bodo točno zaznamovali smer poleta. Astronavti bodo s približno isto (tehniko vodili vseminsko ladjo proti luni, kot usmerjajo pomorščaki svojo ladjo na oceanu. S sektantom (merilni aparat) bodo namreč merili kote med znanimi nebesnimi telesi, n. pr. med zemljo in zvezdami ali med lluno in zvezdami, in na podlagi teh meritev bodo točno ugoltaviljaiLi, v koliko so se pravi smeri izneverili. To bodo potem s pomočjo Usmerjevalnih raket popravili in dali ladji pravo smer.
Ko se bodo astronavti bližali luni, bodo morali hitrost ladje zmanjšati in nato preiti v Obkroženje lune. Morda se bo že ob prvem poletu okrog lune posrečilo najti pravo lego za pristanek, možno pa je, da bodo morali pred pristankom luno večkrat obkrožiti. Po sedanjem načrtu bodo pristali na luninem ekvatorju in sicer na kraju z imenom Mare Tranquilitatis. Ta del lun,e namreč predstavlja veliko ravnino in je tudi primeren za zvezo z radijskimi postajami na zemlji.
Vsem irska ladja bo pristala na luni vertikalno s pomočjo zavornih raket. Pristala bo na ipr omaki ji vib podstavkih zadnjega dela ladje, da bo ta lega že priprava za zopetni odlet.
Astronavti bodo zapustili ladjo in stopili na luno v zaščitnih oblekah. Prvi koraki se jim bodo zazdeli povsem nekaj nenavadnega. Ker je namreč lunina masa šestkrat manjša od izameljske mase, bodo tudi astronavti šestkrat lažji kot so bili na zemlji. To pa tudi pomeni, da bodo na luni lahlko vršili težka dela brez posebnih težav.
Med kratkim bivanjem na luni bodo astro-naivti preiskovali lunino površje. Skušali bodo ugotoviti, če bo na luni mogoče postaviti znanstvene postojanike; pregledati bodo morali seStav luninih tal. Če jim bo medtem postalo prevroče ali pa premrzlo, bodo našli v ladji senco ali pa toploto, kar jim bo pač potrebno.
Več ikat 18—24 ur astronavlti ne bodo zdržali na luni. Pred odletom bodo od ladje ođkljiuči'Li 'tiislte priprave, ki so bile potrebne za pristanek, kajti leh ne bodo potrebovali več. S tem pa bo vsemirslka ladja precej olajšana im bo po vžigu za to pripravljene ra/kete tudi lažje zletela v vsemirje, v ismeri proti zemlji. Tudi za nazaj bo ladja potrebovala dva dni in poli. Ker bo letela s hitrostjo 40.000 km na uro, bo zanjo (usodno važno,, pod kakšnim kolom bo 'dosegla zemljiško altmolsfero. Zrak isicer zavira hitrost, povzroča pa tudi trenje im s tem toploto. Po vsej 'verjetnosti bo morala imeti vsamiirska ladja, da bo lahko pristala na zemlji, neke vrste peruti, Iki bodo ovirale njeno hitrost in s .tem preprečevali preveliko trenje med padanjem na zemljo.
Po sedmih dneh ho potovanje na luno končano in vsemirska ladja bo pristala na izsušenih solnih jezerih ameriškega izapada.«
(Kalt. Digest)
Zamrznitev ni vedno rešitev
Leta 1958 so zdravniki na univerzi v Minnesoti začeli zdraviti rane na želodcu z zamrznitvijo želodca. Poskusi prof. Owena H. Wangansteena so kazali kar lepe uspehe. Bolniku je pustil pogoltniti plastično cevko z balončkom na konou. Ko je balonček dosegel želodec, so vanj spustili zmrzal alkohol, ki ije postopoma zamrznil sitene želodca. S tem je bilo izločanje kisline iz želodčnih sten v želodcu in njen prehod v dvanajister-nik ustavljeno in rana na želodcu ali dva-najisltemiku je dobila možnost zdravljenja.
Postopek sicer ni ran na želodcu ali dva-najlsterniku čisto pozdravil, dosegel pa je njihovo izboljšanje in bolniku odstranil bolečine za okoli pol leta. Nato je bilo mogoče postopek ponoviti.
Ko je ta metoida zdravi j enja želodčnih ran prišla bolj v navado, se je pokazalo, da utegne imeti zamrznitev želodca tudi zle posledice. V nekaterih primerih se je po zamrznitvi želoidca pojavila nova, še nevarnejša rana.
Zaradi tega kirurgi v Združenih državah še niso izrekli o tem načinu zdravljenja končno besedo.
ad.
Jaz sem močnejši
Zdravnik dr. H. Liverworth je izdal knjigo proti kajenju oz. za kadilce, kako premagati kajenje. Razvado kajenja je mogoče zlomiti samo z močjo vdlje. Dvakrat dnevno naj kadilec vežba svojo voljo tako, da vzame cigareto, jo drži v dolžini rolke pred seboj in reče: »Cigareta, jaz .sem močnejši kot si ti.«
Da, lepo in lahko se to zapiše, a kadilci bodo vedeli, kako težko se to naredi. Res je, ves problem je v volji. Toda povejte, koliko ljudi pa imate danes, ki bi mogli reči, da imajo močno volijo . .. Nihče jih ne navaja, kako voljo vaditi, da bi rasla in se krepila.
Otrok vas pričakuje
Visak kristjan je na nek način duhovnik; vsak mora usmerjati sebe in stvari okoli sebe k Bogu.
Še posebej velja to za krščanske starše. Oni so sredniki med Bogom in svojimi otroki. Vodniki so jim k Boigu, učitelji vere in molitve, oskrbniki božjega življenja v malih srcih.
Pozneje bo otrok .sicer prišel k duhovniku, k verouku. Toda sam verski pouk ostane mrtev, če ga ne greje toplo ozračj e domačega verskega življenja. Nobeno predavanje ne prikliče iz mrtve zemlje življenja, če v njej ni živ-Ijenjislkih kali. Tako se mnogokrat duhovniki zaman trudijo z otroki, ker so starši pozabili sejati vero v njih srca. Verouk izobražuje predvsem razum; srce otrokovo pa bo utripalo v ljubezni do Boga le, če bo začutilo ita utrip ljubezni že v domači hiši!
Marsikdo še ni začel z versko vzgojo, češ da majhni otroci itak niso dostopni za vero. Bodite (brez skrbi: otroška duša je kakor cvet, iki se pravkar odpira soncu. Nikdar ni človeško srce tako id o s t o p n o Bogu kot v prvih otroških letih.
Pisatelj Albin 'Stolz pravi: »Tri stvari so nam ostale iz raja: zvezde na nebu, cvetje na polju in otroško oko. Otroškega očesa še
ne kali hudobija. Zato je itako llepo in bistro. Zato talko lahko uvidi .resnice o Stvarniku in veonoisti.« Tudi za otroka velja: Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali (Mt 5, 8).
Otrok mi ošaben, zaveda is e svoje n e v e d n o s t i. Na svetu je neizmerno več nerešenih ugank kot rešenih. Zato otrok rad sprejme vero v svet, ki presega njegove čute. Ali mi zanimivo: majvečji veleumi so se pred ugankami sveta čutili kot majhni otroci.
Otrok zahteva odgovor ma svoja vpraša-
nja. A vprašuje vse! Z znanstvenimi poskusi je dokazano, da petleten otrok, ki namenoma ni bil deležen nobene verske vzgoje, pride isam do Boga! Sprašuje, kdo je naredil to, kdo ono; na koncu pride do Nekoga, ki je vse naredil.
Končno potrebuje otroško srce ljubezni. Kje ho našlo lepšo ljubezen kot ob nebeški Materi z Detetom?
Otrokova duša je kot njiva, ki pričakuje isemena — verske 'vzgoje. Otrok je dovzeten aa vero.	mž.
Največja tovarna pohištva v Jugoslaviji je v Kromberku v Novi Gorici. Zaposluje 1000 delavcev. — Tovarno »Niko« v Železnikih na Gorenjskem so lani priključili podjetju »Iskra« v Kranju. Sedaj so jo specializirali na proizvodnjo milkromoitorjev.
Slovesno je bil izročen prometu nov most čez Dravo v mestu Mariboru. Z nadvozom nad ulico kneza Koolja je dolg 304 metre širok pa 22 metrov. Zgradilo iga je podjetje »Tehn »gradnja«. Na Slovenskem imamo zdaj 17 cestnih mostov, ki so daljši od sto metrov. Most pri Brežicah ima na primer 300 m, viadukt pri Pomikvah 174 m, most čez Krko v Brežicah 171 m, čez Dravo v Ptuju 150 m, čez Savo v Kranju 144 m, čez Savo v Črnučah 143 m, čez Dravo pri Bresternici 139 m, dolgi most na Viču 121 m, čez Dravo v Podvelki 120 m, čez Kolpo v Vinici 112 m.
Izšli so novi predpisi za tiste, ki želijo oditi na delo v tujino. Na delo moreš oditi v tujino le, če ti izda tozadevno dovoljenje občina. Prej pa moraš občinskemu uradu pokazati potrdilo, da si odslužil redni vojaški rok; dalje potrdilo, da boš od delodajalca v tujini užival vse pravice, ki jih uživajo drugi njegovi delavci (to potrdilo mora podpisati delodajalec, delovni urad v tujini in jugoslovanski konzulat v tisti državi), izjavo, da boš plačeval davek in druge denarne obveznosti v tuji valuti (ne v dinarjih) in da boš redno pošiljal tujo valuto za vzdrževanje svoje družine; potrdilo dosedanjega podjetja, pri katerim delaš ali si delal, da so zadovoljni, če odideš delat v tujino. Srečen tisti, ki bo dobil vsa ta potrdila! Toda občinski uradi so dobili poteg tega navodilo, da morajo dobro premisliti, komu dajo dovoljenje; visokokvalificiranim in kvalificiranim delavcem ter strokovnjakom naj le izjemoma dajo talko dovoljenje in še to le s pristankom republiškega tozadevnega organa. Visi delavci, ki pa so že v tujini na delu, morajo v teku enega leta dobiti tozadevno dovoljenje od svoje domače občine, da smejo še ostati v tujini.
Kdor je rojen na ozemlju današnje Jugo-
slavije, četudi je tuj državljan, ima pravico, da prinese v Jugoslavijo brez carine predmete s skupno vrednostjo 200.000 dinar jev. To lahko naredi seveda le enkrat na leto ob obisku domačih krajev in 'če je najmanj tri leta izven Jugoslavije. Tak naj si da izstaviti od jugoslov. konzulata, ko zaprosi za vizum, potrdilo o jugoslovanskem poreklu in ne bo imel težav pri uvozu.
V	deroči Kolpi sta utonila dva brata. Blizu Prelesjadola sta stopila v čoln, pripet z verigo na jekleno vrv. Med voižnjo se je veriga utrgala in brata ista padla iz čolna v reko. — V Lazah pri Litiji se je podrl most, preden so ga dogradili. Z mostom je padlo v Bavo več delavcev in gradbeni tehnik. — Požar je lizbruhnil v tovarni pletenin »Bel-tirika« v Beltincih v Prekmurju. — Podobno se je vnelo in gorelo v tovarni pohištva v Martinjaku pri Cerlknici (zaradi neprimernega dimnika), —■ Ogenj je izbruhnil tudi v pisarnah trgovskega podjetja v Ilirski Bistrici na Krasu (nekdo je namreč pozabil izključiti električni kuhalnik).
V	(Sloveniji so lani pridelali 858 vagonov češenj in 33 vagonov višenj. — Območje notranjskega Snežnika (nad 1500 metro vi bosta občini Cerknica in Ilirska Bistrica razglasili za naravno znamenitost (naravni zaščiteni park). Vsak poseg v naravo bo na tem območju prepovedan. — Podjetje »Iskra« s sedežem v Kranju izvaža svoje izdelke v 15 držav.
V	seriji novih znanilk, ki so izšle v Jugoslaviji pod imenom »Velikani naše kulture« je tudi znamka s sliko slovenskega jezikoslovca, rojenega pred 150 leti, Frana Miklošiča, namreč za 50 dinarjev. — V seriji »Umetnost v Jugoslaviji skozi stoletja« pa je iznamlka za 100 dinarjev s sliko dela znamenitega Robbovega vodnjaka v Ljubljani.
Jugoslovanski državljani lahko odslej potujejo na Poljsko brez vizuma. Obratno velja tudi za poljske državljane.
Prenovili so cesto iz Štanjela na Krasu v Novo Gorico. — V Trbovlju so odprli nov otroški medicinski center. — Avtomobilom je (končno odprt ljubeljski predor skozi Karavanke, 1500 metrov dolg. Predor je narejen 300 m pod prelazom in je 12 metrov ši-
T ako je Blejsko jezero, ko zmrzne voda in se naredi led.
rok, 8 pa visok. Uradno ga bodo otvorili ]. julija.
(.dana Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Josipa Plemlja so ob 90-let-nici v Ljubljani počastili s tem, da so ga ime-novali «a častnega (doktorja matematičnih in tehniških znanosti. — Rojstno hišo pisa-tolja Franca Sal. Finžgarja v Doslovčah na Gorenjskem nameravajo preurediti v muzej. ^ S potnimi listi hodi delat v Avstrijo iz občine Lendava 364 oseb, iz občine Murska Sobota pa 1778.
Prelkmuirslki časopis je poročal: Na povabilo mlliadimslketga aktiva Martjanci je v nedeljo amaterska dramska Skupina iz Mo-ščanec (hotela v vasi Martjanci gostovali s komedijo »Dobrodošla, Miss Agata«. Gostje so uredili oder in se pripravili za nastop, toda iznenadila jih je nepričakovana udeležba. V dvorani sta bila le 2 (dva!) gledalca. Malo zanimanja za kulturno dejavnost!
V ljubljanski nadškofiji sta umrla dva priletna duhovnika: Jožef Gnidovec v Dvoru pri Žužemberku in Jakob Sajovic v Šmartnem pri Kranju.
100 let življenja je dočakala v Rovtah nad Logatcem »Kosmova mama«, Marjana Mli-nar-Gigale, zgledna krščanska žena, ki še vodno rada bere in sicer brez očal.
Na višji šoli v Ely, Minnesota, v Združenih državah, >so odprli tečaj slovenskega jezika, v katerega ise je vpisalo precej mladih.
Slovenci v Kew (Melbourne) v Avstraliji so zalčeli akcijo za postavitev lastne cerkve. Tako se pridružujejo kanadskim Slovencem, ki so postavili že več slovenskih cerkva. Postavili bodo cerkev v čast sv. bratoma Cirilu in Metodu, slovanskima učiteljema. Zidali bodo sami ,s prostovoljnim delom, tako kot so delali avstralski pionirji. Načrte za novo cerkev .sta napravila rojalka inž. Branko Tavčar in umetnik Vlada Dorič. Pod cerkvijo bo tudi dvorana.
Umrli so v Avstraliji v zadnjem času: Franc Paradajz iz Polzele na Štajerskem, od 1. 1948 v Avstraliji, kjer je imel trgovinico v Cobuirgu; Anton Drmota, (ki je bival v Wol-lonigonigu; 24-letni Rudolf Vrbnjak, ki je prišel pod lokomotivo in še ni bil dolgo v Avstraliji far zapušča v Nemčiji svojo mater; Egon Kurent, 28-letn.i rojak, ki se je ponesrečil pri delu v predoru in bil pokopan v Tumlbarumba.	«
Iz Združenih držav je dospel v Avstralijo misijonarit med razkropljene rojake p. Vale-rijan Jenko, čestitamo mu, da se je odločil za to težko delo, saj ho lahko naredil kljub te-
žavam veliko dobrega slovenskim naseljencem na Item daljnem kontinentu.
Rojaki v Argentini so v več krajih prav siloivesno praznovali slovenski narodni praznik 29. oktobra. Piriredili so akademije s petijem in nastopi. Vdlik uspeh je dosegel rojak Drago Mario Šijanec, ki je postal dirigent in vodja Sinfonien ega orkestra v velikem Buenos Airesu.
Kot 52. knjiga, ki je izšla v založbi Slovenske kulturne akcije v Argentini, posebej omenjamo povest v .treh delih, »Ljudje pod bičem«. Napisal jo je pisatdlj Karel Mauser iz Združenih .držav. Leltos je pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu izšla njegova povest »Mrtvi rod«, ki je že razprodana. Sedaj je naprodaj omenjena trilogija, namreč prvi del te knjige. To je povest velikega formata. Prvi del ima 440 strani in stane broširan 85.— šilingov. Pisatelju iskreno čestitamo, da je napiisail tako lepo delo, kljub temu da .si služi svoj vsakdanji kruh z delom v tovarni svedrov. Kljub skrbi za svojo .družino misli še na veliko slovensko družino po svetu, ki rada bere, kar on napiše.
73 izbranih mladinskih pevcev je nastopilo na koncertu Mladinskega pevskega zbora Slovenske šole Marije Pomagaj v Torontu v Kanadi pod vodstvom č. g. Toneta Zmeca. Omenjena šola praznuje letois 10 let obstoja.
V Milwaukee v Združenih državah je umrl rojalk .dr. Cvetko Gregorič, ki je bil od prve do druge svetovne vojne v Beogradu tajnik Zveze imdustrijcev, človek velikih gospo-darSko-organizacij.sfcih sposobnosti. Čeprav je živel v Beogradu, je ostali zaveden Slovenec. Njegov daljni prednik je bil lilija Gregorič, vodja slovenskih kmečkih upornikov v 10. stoletju, ki je bil usmrčen na Dunaju. Pokojni Gregorič se je zavedal, da je dolžan svoja vplivna mesta, ki jih je imel, uporabljati tudi tako, da koristi svojemu narodu. Skrbel je za .dobrobit «llovenskega naroda v Beogradu, krepko pomagal pri ustanavljanju .slovenske univerze v Ljubljani in pri drugih važnih narodnih rečdh. Bog daj Slovencem še novih Gregoričev!
Rojaki v Hamiltonu sredi Kanade so sklenili sezidati svojo cerkev imso predložili škofiji potrebne načrte. Polovico denarja so že zbrali; drugo polovico imajo tudi že zagotovljeno. Na škofiji pa niso naleteli na za-doisltno podporo. Ponujajo jim v odkup razne stare cerkve, najprej neko protestantsko, sedaj razpadajočo italijansko cerkev. »Kaj mislite, da smo Slovenci podgane?« so se postavili po robu. Mi smo civiliziran narod, ne pa kakšni cigani. Zato hočemo imeti nove in snažne prostore za božjo službo in za svoje družabno življenje.«
V Raniegnies-Chin v Belgiji se je v begunskem vajenskem domu, ki ga vodi č. g. Strečansky, izučilo že veliko slovenskih fantov v raznih poklicih. Nekateri še študirajo, drugi pa so se že poslovili in odšli na vse strani sveta. Eden od njih sedaj tiska tudi „Našo luč” v Celovcu. Čestitamo k lepim uspehom te dobrodelne ustanove.
ANGLIJA
Za izseljensko nedeljo so iadali angleški škofje lep pastinski list, v katerem med drugim povedo: »In vam imigrantom ponovno kličemo: »Dolbrodosli na tem otoku!« Čeprav ste prišli sem, da 'se zaposlite ali pa po zaščito, morete tudi mnogo dobrega narediti. Bodite kot apostoli Kristusovi z gorečim verskim in poštenim življenjem. Vživite se v življenje^naroda, med katerim živite, bodite delovni člani vašib poklicnih skupin in delavskih zvez. Zanimajte se za vse, kar se tiče mesta ali kraja, kjer živite. Talko morete biti vir moči za Cerkev in državo, ko obe bogatite s svojo kulturo in tradicijo. — Sedaj v adventu so naše misli obrnjene na prihod božjega Sina na svet. Sprejem, ki mu ga verniki ponovno pripravljamo, moremo pokazati s sprejemom njegovih bratov in sester, ki so prišli v našo deželo: »Tujec sem bil in ste me sprejeli.«
Krstili so 17. novembra v Slouighiu blizu Windisorja Katarino Gino Kontrec. Čestitamo!
Preteklo leto je bilo zdravo. So bile sicer nesreče, zlasti v rudniku in na cesti, pa vendar so ise vsi rojaki pozdravili. Da smo res »korenine«, pa priča zgodba, ki se je pripetila Martinu. Saj sam ne ve, kako se je zgodilo, da mu je stroj »stopil« na nogo, ki pa ni prenesla pritiska ter je Martin ostal s tremi zdrobljenimi prsti. Pravi, da ga ni bolelo. Vendar se je drugo jutro težko obul in v tovarni je šel po pomoč v ambulanto. Tam so mu prste obvezali ter mu naročili, da se naj drugo jutro javi v bolnišnici nekako ob 10. uri. Malo pred deseto sta potrkala na vrata Martinovega stanovanja dva bolničarja s pripravljenimi nosili. Odprla je gosnodi-nja, ki se je čudila, po kaj sta prišla. Povedala sta ji, da po Martina, ki se mora iaviti v bolnišnici. Povedala je, da se je Martin malo prej že odpeljali s kotesom tja. Bolni-caria ista bruhnila v smeh, da bi skoraj bilo treba nju odpel/jati v bolnišnico. Martinu so se pa prsti pozdravili, čeprav je prišel brez ambulantne pomoči v bolnišnico. — Upajmo, da bo tudi to leto zdravo in mimo.
C miklavževanjih, o božičih in vsem drugem bomo kaj več povedali prihodnjič.
V nedeljo, 5. januarja, bo sv. maša v žup-
nijski cerlkvi Central Worthing Sussex ob 5.30 popoldan. Maša je redna župnijska, prilika za spoved bo pred mašo. — Tudi drugo nedeljo v januarju bo v naši kapeli maša ob 5. popoldan. V februarju bo pa sprememba. talko da bo maša na prvo nedeljo.
BELGIJA
Charleroi — Mons — Bruselj
V	nedeljo, 17. novembra, so tudi pevci našega slov. pevskega zbora »Jadran« nastopili Skupaj z drugimi belgijskimi zbori na »Festivalefcu 1963« v Gilly (Sart-Allet). Zapeli so pod vodstvom dirigenta g. Ivana Kodeka štiri slovenske narodne pesmi. Ob tej priliki iso prvič nastopili pred belgijsko jav-nostjo v lastnih novih narodnih nošah. Več ja skupina slovenskih roiakov iz okolice je prisostvovala festivalu. Ni jim bilo žal, da so prišli, saj so bili priče, kako navdušeno so domačini ploskali našim pevcem.
Tudi letos smo imeli »praznovanje Svete Cecilije« v Ecole St. Barbe v Gharlero.i (Nord). Prišli so skoraj vsi povabljenci: pevci in pevke iz obeh pevskih zborov, cerkvenega in Jadrana', ter sotrudniki ,Slovenske prireditve’. Škoda, da ni bilo naših vrlih godcev, Viktorja Janežiča in Ivana Omerzu, ki sta bila zadržana. Treba je, da še v bodoče tako složno delamo in pripravimo tudi prihodnje leto našim rojakom tradicionalno »Slovensko prireditev«, ki bo v luči dveh dbletnic: desetletnice Slovenskega pevskega zbora , Jadram’ in naših , Slov eniških prireditev' v Gilly.
V	družini Evgena Moyaux im Pavle Janc iz Charleroi se je 16. novembra 1963 rodila hčerkica-prvorojenka. ki je pri svetem krstu dne 1. decembra dobila ime Mar jetica (Ma-riette). Srečni družini naše iskrene čestitke!
Zopet se .zdravi v Hopital Civil v Charleroi ga. Terezija Prezel j iz Jumet, ki si je zlomila nogo pred dvema letoma kot žrtev avtomo-hilslke nesreče. Polagoma se ji celi kosit. — Več naših rojakov-upokojencev boluje vsled rudarske bolezni: tako tudi g. Ivan Prezelj v Marcinelle, g. Albert Trinkihaus v La Boouvarie im g. Ignac Umek iz Wanfercee-Baulet. Ta je nenadoma resno zbolel. 7. decembra iso ga prepeljali v bolnico St. Joseph v Gilly, kjer so mu zdravniki nudili takojšnjo pomoč. Ko to pišemo, mu gre, hvala Bogu, zdravje na bolje in upanje je, da bo okreval. Vsem našim bolnikom želimo okrevanja!
Liege — Limburg
Za tekočo poslovno dobo je občni zib or slovenskega društva »Slomšek« v Eisdenu izlbra'1 sledeči odbor: g. Stanko Revinšdk, predsednik; ga. Jožefa Globevniik, podpredisedni-k; g. Vinko Kun, (ta jnik; ga. Marta .Rogelj, drugi tajnik; Johan Sintič in Johan Lipovšek, blagajnika; Vilko Lipovšek, kasir; Alojz Korelc in Milan Globokar, preglednika; Henrik Virant, Berto Virant in Mrakič, zastavonoše.
Vesdli smo, da se je društvo »Slomšek« v kratkem času tako lepo uveljavilo. Želimo mu obilje uspehov tudi v prihodnlje. Ako bo društvo ostalo zvesto geslu svojega vzornika škofa Slomška, ki se glasi: »Katoliška vera bodi vam luč, materina beseda bodi vam ključ do prave narodne omike«, !bo Bog na Slomškovo priprošnjo na društvo še vnaprej sipal svoj poseben blagoslov.
V	Mariaheide je g. Karel Tisnikar popeljali pred oltar svo jo nevesto gdč. Darinko Lindič, ki je pred kratkim prišla iz domovine. Toplo čestitamo!
V	Heusdenu se je v družini g. Ivana Kukovca rodila hčerkica Danica, katero so tako starši kot sestrici in živahni bratec Ivan sprejeli z velikim veseljem. — V družini g. Ali. Rak, ml., v Eisdenu so dobili sinčka Ivanlčika. V družini g. Viktorja Br a tuševskega in ge. Eli Trkajeve v Eisidenn se je rodila ljubka hčerka Karina. V družini g. Rudija Božič pa iso brstiili malega Tončka. — Vsem
Albert Kepa in Odette Raskan, sta se podala na skupno življenjsko pot v La Combelle (Puy-de-Döme) v Franciji.
omenjenim toplo čestitamo k družinski sreči.
V	bolnici v Heusdenu ®e že dolgo časa zdravi g. Rudi Pregelj. G. Kutin iz Zwartberga se zdravi v Lanaakemi. G. Kutinu iz Tilleur-a pa ise je zdravje obrnilo na bolje. Je v domači oskrbi. Več tednov je bila v bolnišnici ga. Koželj iz Waterscheja.
Novi grobovi: V družini g. Jožefa Dolenca iz Her,stala so dobili ljubko prvorojenko, Lilijano, ki je pa že po treh dneh življenja odšla med angelčke. Užaloščenim staršem izrekamo krščansko sožalje.
V	Eisdenu je nenadoma umrl g. Anton Hočevar, upokojen rudar, doma iz Grmulj v fari Škocijan na Dol. Bil je poznan kot priden delavec. Družini izrekamo toplo sožalje. Molimo zanj!
FRANCIJA
Pas-de-Calais
Upamo, da bo vsem naročnikom »Naša luč« v novi, večji obleki ugajala in da ji bodo ostali še nadalje zvesti, saj vzdržujejo list le čitatelji ,s svojimi dobrimi srci.
Miklavževanje je povsod zelo lepo uspelo; povsod -je svetnik, ljubljenec naše mladine, natrosil veselja in izpolnil tihe želje naših najmlajlših. V Lillle je bil 8. decembra, v Groisilles 14. dec. Bruay 15. dec. Salllaumines 22. decembra.
V	Bruay je bil krščen Miehel Rotar in Sergij Ilas ('slednji na dan Brezmadežne, 8. decembra). V Mericonrt-Mines je krstna voda dblila 1. decembra Dorotejo Martinčič. Srečnim staršem naše čestitke.
Poročamo tudi o dveh 'rojakinjah, ki sta nas zapustili. Umrli sta v Bruay, 12. novembra, Rozalija Špehar, v Lievinu pa 7. decembra Terezija Filipič. Naj počivata v Gospodu!
Pariz
Sveta maša za Slovence je vsako nedeljo oio petih popoldne v kapeli Montcheuil, 35 rue de Sevras, Paris 6°, metro: Sevres-Baibylone.
Birma — Prvo nedeljo v januarju — torej 5. 1. — bo v naši kapeli zastopnik pariškega kardinala misgr. 'de Pirovencheras, podelil zakrament svete birme osmim članom naše župnije, nato bo daroval sveto mašo, med katero bodo nekateri naši otroci pristopili k prvemu svetemu .obhajilu. Slovesnost se začne ob petih. Pridite v obilnem številu.
Skioptično predavanje o Palestini — Ves svet govori o romanju sv. očeta Pavla VI. v
Slovemsfca piisarna (7 rue Guteniberg, pritlič-je-levo, Pariz 15°, metro: Gharfleis-Midhels, tel. BLOmet (250) 89-93) je odprita vsak torek dn četrtek popoldne, sicer pa samo po predhodnem dogovoru. — Slovenska slikarka gotspa Marjanca Savinšeik je poklonila pisarni krasno 'umetniško sliko vojvodskega prestola na Gosposvetskem polju, ki sedaj krasi prostore, za kar se gospe Savinšek vsi prav iskreno zahvaljujemo. Chilleurs-aux-Bois (Loirdt) — Krščena je bila Bernardka Martina, hčerka Štefana Bobneč iz Srednje Bistrice in Marija Hajdinjak s Hotize. Čestitamo!
Iz vzhodne Lotaringije
Iz nase pisarne:
Čez 100 km daleč je prihitel Jožko Peršin v Merlebach, da je tu pred oltarjem sklenil sv. zakon z Magido Šmit dne 23. 11. v župni cerkvi; želimo jima, da bi prehodila še mnogo tisoč kilometrov skupno, srečno, zdravo in mimogrede vsako nedeljo in zapovedan praznik pohitela k božjemu Ženinu, dušnemu Zdravniku in Vsemogočnemu Bogu po blagoslov za nadaljno pot!
86 let dolgo življenjsko pot pa je 12. 11. končala na zemlji dobra mati Barbara Krebelj. Iz Koprivnice se je vila njena pot v Kočevje, od tam v srednjo Francijo La Machine, potem pa v Habsterdiok in nato v svoji oslabelosti v hiralnico v Forbadh; tu si je zb L
Iz življenja rojakov v Franciji: Ivanka in Jožek Pal, Bernardka Jerebic, Marija in Majda Pal — iz Loiret-a.
Sveto deželo. Pariški Slovenci bomo v duhu poromali tja v nedeljo, 19. januarja, ko nam bo po sv. maši č. g. Turk, ki je bil pred kratkim sam v Palestini, pokazal številne slike, ki jih je prinesel s sabo.
Pred nedavnim je po kratki bolezni umrla gospa Jelka Perdič, doma iz Križpolja na Hrvatslkem. Pokojna je bila Sitar,a 64 let. Spominjali se je bomo v sv saj
nami slkoiro vsako
nedeljo.
Krst — Krščen je bil Aldo Kavčič, sin Josipa Kavčiča in Graziele Dean iz Trsta; botrovala sta Alojzij Primc in Irma Beverin.
21. novembra je bil na Katoliškem inštitutu v Parizu promoviran za doktorja bogoslovja č. g. France Rode, ki je leta I960 daroval v Parizu svojo prvo mašo. Novemu doktorju, čigar disertacijo o čudežih je profesorska komisija ocenila z najboljšo oceno, iskreno čestitamo.
V Avstralijo je odšel Rudolf Osovnikar, doma iz Krškega; v Kanado pa Štefan Horvat, doma iz Lipe v Prekmurju.
o j ih molitvah, ie bila med
Jakob Laurich, roj. 1875 v Travniku, Loški potok (okraj Kočevje'), uživa svoje stare dni v domu za upokojence v Nemčiji, ves zadovoljen. „Smo bili izseljeni, leta 1943,” nam piše, „Hitler nas je rešil beračije, seveda on to ni vedel, kako bo to ven izpadlo. On je mislil, da bo Slovence popolnoma izbrisal iz površja zemlje. Njegova vojska je pa Slovencem pot odprla po vsem svetu. Božja pota so nam nerazumljiva.” V lepem kraju sredi gozda vedno rad prebira slovenske časopise in se zanima, kako živi slovenski narod doma in po svetu.
rala z molitvijo in vdanim trpljenjem zaklade milosti za večnoist. Njen mož Jože, naš zvesti mežnar v Hafosterdioku pri Brezjanski Mariji, je že pred dvemi leti odhitel v večnost Poikojna je od mladosti dalje pela pri cerkvenem zibom, zadnje dni iživljenja pa je bila po izjavi sestre prednice blagoslov za vso hišo. Dva dni pred smrtjo je še enkrat zapela: »Lepa si, lepa si roža Marija!« »Že dolgo let«, je rekla prednica, »ni bilo v tej hiši nobenega, iki bi toliko molil in taiko lepo umiril kot ta Slovenka«. Pokapana je bila 15. nov. v Forlbaehu. Naj v Bogu počiva! Sorodnikom izražamo globoko sožalje!
Izseljensko padeljo smo 1. adventno nedeljo lepo praznovali. K isv. maši so prihiteli celo rojaki iz Nancy in Phalslbourga.
Lansko leto se je v vsalki naši koloniji zaradi skoiro tro-mesečne poledice mnogo rojakov ponesrečilo. Sporočamo zato: Kadiar bo zaradi poledice pot nevarna, slovenske službe božje ne bo! Zberite se v takem primeru ob glasovih sv. maše, ki jo prinaša radio.
Veliko rojakov prihaja v pisarno naše izseljenske Misije. Ker je njen deloikrog zelo obsežen, ni mogoče, da bi bil vedno doma. Zato vzemite vedno listek s seboj in če me ni, napišite svoje želje in ga vrzite v nabiralnik na vratih. Ako je kaj nujnega, se zanimajte, kje imam tisti teden sv. maše (ki so vsako nedeljo oznanjene v Merlebachu — med tednom pa po kolonijah). Tako me boste lahko našli po sveti maši.
Z velikim veseljem iso že mnogi prejeli »Družinsko pratiko za leto 1964«. Dobijo jo lahko ne le naročniki »Naše luči«, ampak tudi drugi. Sporočite svojo željo! — Ženinom in nevestam povejte, da se je treba vsaj tri tedne pred zakonom priglasiti v pisarni, da ne bodo zadnje dni v negotovosti, če bo mogoče stopiti pred oltar na določeni dan.
Čas je, da naročite Mohorjeve knjige iz Celovca ali Gorice. Da se izognemo carini, je najbolje, da naroči vsak zase in plača ter dobi 'knjige na svoj naslov.
Večina naših rojakov je tu že 30 do 40 let. Visalko leto imamo mnogo mrličev in vedno več oslabelih, ki iščejo pomoči v bolnicah ali doma. Nekateri domači duhovniki menijo, da bodo kmalu slovenske kolonije izginile. Toda to ne bo res, ker med nas prihajajo vedno nove, mlade moči, [fantje in dekleta in mladi možje, ter si ustvarjajo tu svoj novi dom. Večinoma pristopijo tudi v posamezna društva. Vse skupaj brez izjeme vabimo, da pridejo, kadar je le mogoče v kapelo Ste. Elisabeth v Merlebachu, kjer je slovenska služba božja 'vsako nedeljo ob 10. uri. Tu Ohranjamo v časti Obe svetinji, ki smo jih ponesli v svet: krščansko vero in ljubezen do svojega naroda in domovine.
Ko začenjamo novo leto, me veže vedika dolžnost, da se še enkrat zahvalim vsem, ki so v letu 1963 na razne načine ali v cerkvi ali pri novem sedežu naše Misije ali našim dragim duhovnikom tu in v (domovini toliko dobrega storili! Poln hvaležnosti Vam želi
prav isreono leto 1964 — Vaš slov. župnik Stanko Gri.nvs iz Merlebacha.
Ob Luksemburgu
Aumetz. — Miklavž ise je oglasil, kakor je bili olblj'uibil lansiko leto, ida ise )bo. Zdaj se je takorekoč kar navadil in ne more, da bi šel kar tako mimo in nas ne bi obdaril. Vsi smo ga bili veseli, odrasli in otroci; otroci še posebno. Nekateri iso ise mu sicer s strahom približali, ko je pa prišel »iz nebes«, aJli pa niso (bili pridni. Ko iso pa prejeli od njega lepo darilce, so le videli, da ni tako hud. Za vsi njegova darila ise mu lepo .zahvaljujemo.
Ga. Vezenšek je 8. decembra v krogu svojih prijateljic obhajala 70-letnieo rojstva in god. Gospe čestitamo z ždijo, da bi dočakala še osemdeseto leto in več tem nam tako še naprej (dajala zgled, da sv. maše ne smemo kar tako opustiti, Itudi če je treba uro daleč zaradi 'tega hoditi.
Tucquegnieux-Marine. — Najprej vsem prijateljem in znancem po svetu želimo prav sreično in veselo novo leto. Beug nam daj vsem skupaj predvsem zdravja in zadovoljnosti, ker drugo je potem lažje doseči. Da ne bo trdba v letu 1964. vsakokrat posebej raznašati obvestil, sporočamo na tem mestu datume vseh nedelj, (ko bo na Marini slovenska služba božja. Izrežite si prosimo, to današnje Oznanilo iz »Naše luči« in ga pribijte v stanovanju na vidno mesto, da ga boste imeli vse (leto pred očmi. Kakor že veste, je
naša maša vedno zvečer ob 6. uri (ob šestih zvečer) in sicer bo sledeče nedelje:
12. in 26. januarja 9. in 23. februarja 8. in 22. marca 12. in 26. aprila 10. in 24. maja 14. in 28. junija
12.	in 26. julija 9. in 23. avgusta
13.	in 27. septembra 11. im 25. oktobra
8. in 22. novembra 13. in 27. decembra
Vsako morebitno izpremembo bomo pravočasno naznanili. Prihajajte k slovenski službi božji še v večjem številu in ne sami! Pri-pedjite is seboj svoje prijatelje, svoje otroke in vnuke, da bodo poslušali božjo besedo v jeziku, ki ga je govorila njihova ljuba mama in (slišali peti naše lepe slovenske nabožne pesmi.
Nice
Samo nekaj malega sporočamo tokrat s »Gote d’Aziur«. Zelo lepo smo obhajali osmega decembra prihod Miklavža. Bilo je prisrčno veselo v našem domu. Naši otroci so s težkim pričakovanjem že par dni prej povpraševali starše, le kako je to, da je -sveti Miklavž že prišel v Monaco, v Nico pa še ne. Je pa cisto razumljivo: saj ne more opraviti vsega na en dan. Ko je toliko otrok po svetu . . .! Ko so se v Domu odprla vrata, so zažarele oči malih in v vsej nebeški lepoti so ga imeli pred sabo, božjega odposlanca! Gospe Germanovi iz Villefranche ®e pač moramo javno zahvaliti za vse posredovanje, ki ga je v Ijdbazmi do otrok imela pri Miklavžu, da je vendar prišdl. Enako seveda tudi našemu
Slika v spomin na srečni dan poroke Franca Steržaj in Ivanke Hribar v Niirtingenu v Nemčiji dne 23. nov.
19C3.
„Naša luč” je preteklo leto obiskovala skoro vse slovenske družine v Nemčiji. Pri razpošiljanju po Porurju sta radi pomagali sestrici Janja in Irena Vrbošek iz Oberhausena.
patru ,in vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli ido tako lepega veselja.
Prepoano ibi (bilo, ,če bi čakali še nadalje s sporočilom, da nas bo iv dmevifa od 12. februarja naprej obiskal še drug slovenski duhovnik, ki ga boste lahko tiste dni poslušali v naši kapelici. Vsak človek se mora od časa do časa malo bolj zbrati ter premisliti svoje življenje. Ti dnevi bodo med nami kakor neke vrste majhen misijon. Rezervirajmo že sedaj svoj čas, da se bomo lahko udeleževali zvečer ob osmih pridig, ki bodo gotovo lepe, če ipr.ide kdo od daleč. Že gostoljubnost zahteva, da trudu duhovnika odgovorimo s svojo požrtvovalnostjo: da bomo tudi mi prišli ter ga z odprtim srcem poslušali.
N E M Č IJ A
Bavarska
München: Poročila sta se v frančiškanski cerkvi v Ljubljani dne 9. novembra Jože Smrtnik iz Velike Ligojne ter Jožica Hrastar iz Zagrada na Dolenjskem. Pred letom dni sta prišla na delo v München, se tu spoznala, šla poročit v Ljubljano, sedaj pa sta že spet na delu na Bavarskem. — Na skupni poti jima želimo veliko božjega blagoslova!
Drugod po Bavarskem: Na Božič smo se pripravili po raznih krajih Bavarske z mašo in prejemom zakramentov. Na žalost letos slovenski duhovnik ni mogel prod božičem ob-
iskovati rojake, ki žive raztreseni vsepovsod. Po, navadi je nekaj dni pred mašo obiskal rojake v okolici kraja, kjer je bila nato ob nedeljah masa. — Priprava je dobro potekla^ precej ,rojakov je opravilo svojo versko dolžnost. Še lepše bi bilo, če bi jo opravili vsi . . . Kaj pravite?
Baden-Württemberg
Krsti: ZaJkonca Franca in Julijano Kepic, stanujoča v Baoknangu, je razveselil sin prvo-rojenček Andrej, ki je bil krščen v nedeljo, 24. novembra; zakonca Ivana in Marijo je-govnik, stanujoča v Michelau pa hčerka Janja (Ivana), tudi prvorojenka, ki je bila krščena dne 27. novemibra v župniji Rudersberg. — Presrečnim staršem čestitamo in jim želimo obilo veselja nad njihovimi otroki.
Poroko -smo tokrat imeli samo eno: dne 23. novembra sta se v Nürtinigenu poročila Franc Steržaj iz Cušperka in Ivanka Hribar iz Ponove vasi, oboje pri Grosupljem. — Naj jih spremlja božji blagoslov na skupni življenjski poti!
V nedeljo, 10. novembra smo prvič stopili v stik z rojaki v mestu Freudenistadt in imeli tam slovensko sv. mašo. Že dalj časa so prihajali glasovi, da jih je tam precej. Udeležba pri sv. maši pa je bila za prvič bolj skromna; isaij ivprvič je bilo malokje kaj bolje. Mnogi morda tudi niso pravočasno izve-
dela. Zato bomo še poskusili in upamo, da bo tuldi tam število začelo naraščati.
V iprateMem letu smo zabeležili na našem področju 5 knstov, 23 porok in 4 smrti. Bog daj, da bi nam bilo poslednje v prihodnjem letu prihranjeno, saj imamo isame mlade in nadebudne rojalke, (katerih bi bilo res škoda, če 'bi moiralli v pirezigodmji grob. Toda božja pota so nedoumljiva.
Glede porOk se vedno iznova najde kak rojak, ki pozablja, da je veljavno,sklenjen zakon nerazvezljiv in da na tem tudi isodnij-ska ločitev nič ne izprani eni, to se pravi, da ločenke ali (ločenca, ki je že -vezan po veljavnem zakonu, ne sme poročiti, zato pa tudi sploh ne sme začeti s tako osebo nobenih ljubezenskih stikov. Glas duhovnika je žal v takih primerih večinoma le »glas vpijočega v puščavi«. Vendar to drži: ako se s kako osebo ne moreš poročiti cerkveno, se tudi na noiben drug način ne smeš, ker bi bila poroka neveljavna. »Ja, če jo imam pa rad!« (reče Včasih kdo) Tako, če jo imaš rad, potem misliš, -da ti nihče nima pravice tega braniti, tudi Bog ne. A to je le znak slabotne vere; saj, če hi v Boga zares veroval, hi se ga tudi kaj bal!
Napovedi, da se za prihodnje leto zopet pripravlja romanje v Lurd (od 6. do 12. jullija),-so se nekateri zelo razveselili; zato upamo,f da se j,ih bo tudi to pot nekaj priglasilo.
Porurje
Veseli dogodki: Poroka An krat veljata že od nekdaj za vesela družinska dogodka. Poroka pripelje v hišo gospodinjo ali gospodarja, krst pa novo življenje. Ni torej čudno, če naši rojaki v Porurju radi praznujejo tako eno kot drugo. V dokaz naj ho poročilo o štirih porokah in treh krstih, ki smo jih imeli v zadnjih tednih. — Poročili so se: v E&s-e-nu 2. XI. Jože Hrihtjan iz župnije Žakanje na Hrvaškem, in Terezija Godec iz župnije Loče na Štajersikem, 29. XI. pa Jože iKram-žar iz župnije Zdole in Marija Žagar iz Go-lobimjeka. V Remscheidu ista sklenila življenjsko zvezo 16. XI. Janez Zorič, rojen v Leskovcu pri Krškem, in Veronika Slanic, rojena v Žikarcah v Slov. Goricah. Tudi Hilden je (bil zopet na vrsti, kjer sta ise 7. XII. poročila Janez Merhar, doma v Prigorici, župnija .Dolenja vas, in Marija Rakuša, doma v Dornavi, župnija Ptuj. — Vso srečo mladim parom! — H krstu so prinesli v Es-senu 3. 11. Danijela PAuzi, sinka Viktorja in Ane. V Sterkrade dne 10. 11. Ulrik o Brumen, hčerko Antona in Hildegarde, ter 16. 11. Hajko Katarino Kučera, hčerko Antona in Marije. — Staršem čestitke, otročkom lepo telesno in duševno rast!
. , Smrt je kosila: Novembra meseca je nenadna
Esmrt ugrabila v Porurju dva rrdada rojaka.
«V Kökm se je 8. novembra smrtno ponesre-
Veliko slovenskih deklet se poroči v tujini in največkrat v takih okoliščinah, da na poročnem slavju niso navzoči ne starši in ne sorodniki. Pri Veroniki Slanič v Remscheidu (Zap. Nemčija) pa je bito na poročni dan, dne 16. nov. lanskega leta, to drugače. Ko se je s svojim mladim možem Janezom Zorič vračala iz cerkve, sUi jo na pragu pred stanovanjem sprejeli in ji čestitali njena mati in mlajša sestra.
čili 27-iebni slovenski fant Jože Paravan, doma pri Novi Gorici na Pirknoinsikem. Štirinajst dni poBnaje, 22. novembra, pa je v Wengemu prometna nesreča zahteva)!a življenje 34-le>tnega družinskega očeta Milana Povallej, po rodu iz Celja. Zapušča ženo in dva oitrolka. Na božjo njivo ga je pospremilo lepo število rojakov. — Ženi im otrokom naše iskreno sožalje! — Oba pokojnika sta prišla pred par leti v Nemčijo, da bi si mogla izboljšati življenjske pogoje. Komaj pa sta si življenje nekoliko uredila, jim je že nenadna smrt, ki ne gleda na nobene človeške račune, prekrižala vse načrte. Naj počivata v miru na tujih tleh. Njuna nenadna smrt pa naj nam bo v opozorilo, da je le Bog gospodar našega življenja in da nam vedno veljajo Prešernove besede: »Odprta noč in dan iso grofoa vrata, ali' dneva ne pove nobena prat’ka!«
NIZOZEMSKA
Slkoro vsa naša društva so naši mladini priredila lep Miklavžev večer.
Društvo sv. Barbare v Linidemheuvelu je v soboto pred prvo nedeljo v decembru imelo družinski večer, ki je zelo lepo uspel. Veseli bi Ihilli, ko bi češče videli tako lepo število Slovencev iz Lindenheuvela zbrano ...
Za tekočo poslovno dobo so v odboru slov. društva sv. Barbare sledeče osebe: g. Vodeb Franc, predsednik; g. Železnik Filip, podpredsednik; g. Selič Franc, tajnik; g. Lavrič Anton, podtajnik; g. Klander Franc, blagajnik; ig. Ulaga Artur, drugi blagajnik; g. Železnik Franc, preglednik. Novemu odboru ždimo obilo uspehov v službi slovenski skupnosti.
Poleg bolnikov, o katerih smo govorili že v zadnji številki »Naše luči«, moramo omeniti še go. Novak iz Geleena, ki se zdravi v Heer-lenu, in go. Volavšek iz Hoensforodka, ki je v domači zdravniški oskrfni. Veseli nas, da moremo poročati, da se je zdravje g. Martina Grošljia, ki je bil v zadnjem času že ponovno v bolnici, obrnilo na bolje. — Vsem našim bolnikom pošiljamo posebne pozdrave in voščila za novo leto 1964.
Smrt značajnega moža. — V Heerlerheide je po dolgem bolehanju nenadoma umrl g. Polde Strman, star 65 let. Pokojnik je bil zgleden 'kristjan, značajen mož, velik delavec za slovensko stvar v izseljenstvu. Dokler mu je zdravje dopuščalo, ,je bil vesten funkcionar naših društev. Dolga leta je bil predsednik Slov. društva sv. Barbare v Heerler-
V	nizozemskem Lim-burgu je odšel k Bogu po plačilo zaveden slovenski katoliški rojak Leopold
Strman.
beide. Bill je tudi izmenoma blagajnik, tajnik in predsednik Zveze slov. kat. društev na 'Nizozemskem. Bolezen ga je zadnja leta privezala ma dom, kjer so ga radi obiskovali društveniki in pri njem iskali sveta in pobude. Ta bllagi mož je odšel sedaj po plačilo, njegov zgled pa nam bo svetil še naprej. Pogreb je pokazal, kako cenjen je bil. »Zvon« mu je pod vodstvom g. Antona Robeka zapel v slovo ob odprtem grobu. Užaloščeni družini Strman izrekamo krščansko sožalje. Počivaj v miru, zvesta duša!
Družina STRMAN se vsem rojakom zahvaljuje za pomoč in pozornost v dneh težkega slovesa od predobrega moža in očeta.
ŠVEDSKA
Bolniki. — V Göitdbargu se že dva meseca zdravi v bolnišnici Slovenka Marija Koren, ki je bila žrtev prometne nezgode. Ko je šla preko ulice, jo je podrl avto in jo precej močno poškodoval. Hvala Bogu, zdravljenje dobro napreduje in že lahko hodi ter bo verjetno kmalu lahko zapustila bolnišnico. —
V	Lundu je dobro prestal resnejšo operacijo Slovenec Bernard Sluga in bo kmalu lahko spet prijel za dalo. — Obema želimo skorajšnjega in popolnega ozdravljenja.
Slovenska služba božja bo v januarju 1964: Prvo nedeljo, dne 4. jan. v Norrkopingu; drugo nedeljo, dne 11. jan. v Göteborgu; tretjo nedeljo, dne 18. jan. v Malmö; četrto nedeljo, dne 25. jan. v Häisingborgu; prvo nedeljo v februarju, dne 1. febr. v Halmsita-du in Qskansttrömu. Rojaki, pridite! Drugod po svetu naši ljudje vedo, kako lepa je domača skupnost. — Povsoid bo vaš duhovnik na razpolago za sv. spoved cdlo dopoldne in tam, kjer so maše tudi zvečer, tudi med tisto mašo. Točnejša obvestila boste sproti prejeli. Novo leto smo začeli. Ne vemo, kaj nam bo prineseilo, ali kaj dobrega ali hudega, verjetno Vsakega ndkaj. Kar je pa gotovo, je to,
da «mo ivedno v božjilh rolkah in da se moramo Boiga zaupati. Zato je za. nas prefdvisem važno to, da budi v novem lebu ohranimo svojo vero in ljubezen ido Boga (z drugimi besedami: da božjo voljo, božje (zapovedi izpolnjujemo). Ni brez pomena, če to pouidar-jamo v začetku leta, ikajti vaša vera in ljubezen do Boga ista v razmerah, v katerih živite, vsaj na preizlkulšnji, da ne rečem, v nevarnosti. — Rajni sv. oče Janez XXIII. je francoske padalce, ki so se mu prišli poklonit, na «voj .izviren način na to opozoril, ko jim je rekel: »Glejte, da (sedaj, ko ste se naučili skakati z neba na zemljo, ne pozabite priti z zemlje v nebesa!« Vi sicer niste padalci in niste na Švedsko z neba prile-tdli (razen tistih, ki iste se z letalom pripeljali), toda prišli ste na mrizli sever. Verjetno ni nevarnosti, da zmrznejo vaša telesa, proti temu ste zavarovani s kurjavo, večina celo s centralno in prav je tako. Glejte pa, da ise vaše dulše ne ohlade ali celo ne zmrznejo za vero in ljubezen do Boga! Ogrevajte jilh z molitvijo, iz izpolnjevan jem svojih verskih dolžnosti in s prejemanjem svetih zakramentov, kolikor morete in imate prilike. To Vam žali, Vam naroča in za to Vas prosi Vaš slovenski izseljenski duhovnik na Švedskem ob novem letu 1964.
(ib krstu hčerkice Brigite Marije v družini Ko cyano v Tolleredu na švedskem. Krščuje č. g. Flis.
^Bl ^ERI$k/1 PoMQV|rcA
je pisala 25. nov. to-le o pevskih zborih:
Psihološko se ljudje razlikujejo po krajevnem življenju in to kaj radi pozabljamo pri izfoorovskem petju. Ustvariti pevski zbor ni Idhlka (zadeva; zadovoljiti in tudi pridržati člane v pevski družini, je prava umetnost. Niti pet prstov na rolki ni enakih in ne moremo zahtevati od pevca, da bi bil popolnoma odvisen od vodečih osebnosti. Zakaj? Vsakdo misli po svoje, ima svoj program, svoje skušnje in tudi svojo usposobljenost.
Drugo, kar največkrat razkraja enotnost zbora, so pevci sami. Imamo dve skupini. Prvo lahko imenujemo stalno; so disciplinirani, zahajajo redno k vajam in «lede z velikim zanimanjem pouku. V drugo skupino štejemo nergače in neredneže. Nihče od teh se ne meni dosti za disciplino, se ne ozira na tovariško enakopravnost in razumevanje ter mu ni za napredek. Ni vzrok pomanjkanje časa, pač pa njihova osebna zanikrn ost. To je prava boleča rana, ki se Zelo počasi celi.
Vedno smo volili pevskemu zboru odbor. Voljene osebe zastopajo vso skupino, branijo čast skupnosti in poedinca, če treba, skrbe za dober program, za polnoštevilno udeležbo pri vajah, za sodelovanje članov s pevovodjem, prirejajo skupne zabave, Skušajo dobiti pravo sliko in spoznati želje vernikov, ki zahajajo k bogoslužju, pri (katerem poje zbor.
Imamo pevce, ki sami določajo, kateri glas naj pojo. Ne ozirajo ®e na predpisano skalo, ki določa za vsäk posamezni glas nižino ali višimo. Dostikrat tako tudi ostane. Zakaj? Pevovodja pač ni plačan in iz neke previdnosti, da ne bi zbor izgubil pevca. To je pereča točka, ki pri pevcih, ki so pevsko izobraženi, povzroča odpor, saj prihajajo včasih od taikih pevcev glasovi, da človeka posili smeh. Kako smo včasih vabili osebo, ki je sicer imdla posluh in glas, pa iz bojiaznosti, da ne zna citati note, ni prišla k zboru. Glas je božji idar, ni vsakemu usojeno to darilo. Človek, oziroma pevec, pa se mi zdi, da je pravzaprav živi instrument. Ko je kaka taka bojazljiva oseba prišla, smo ji povedali, da je treba samo volije in rednega zahajanja k vajam, da se priučiš, kar ne znaš.
Večkrat nam je pevovodja povedal, da imamo dramaltiene im lirične glasove. Prvi so orjašiki: njihova jakost je velika; drugi pa so mdhki in je glas umirjene]ši. Kamorkoli boste šli, boste slišali iste nasvete. Ne jejlte pred nastopom mastnih jedi, še manj pa 'uporabljajte razne isodiaste pijače. Nekomu morda prija hladna pijača, drugemu pa grlo deluje boljše oh 'toplem čaju. Tudi vreme in njegove spre-memlbe, trenutno irazpoiloiženje in «počitek ali utrujenost .so velike važnosti pri pet ju.
O razmerah v domovini:
Vsak si »pomaga«, kakor more. Zaslužki v Jugoslaviji niso kaj prida, četudi upoštevamo tamkajšnje razmere. Ljudje si pomagajo do dodatnih dohodkov, kakor pač morejo in znajo. To ne velja samo za privatnike, ampak tudi .za podjetja. Ljuhlljjansko Dalo navaja letos vrsto primerov, kako so posamezna podjetij a, največ ona s sedežem v Beogradu, skušala državo prikrajšati na carinskih dohodkih. 'Pisec poročila trdi, da taki »prekrški niso redki«, so torej slkoraj nekaj vsakdanjega. Vodnike podjetij malo hriga skupnost, za nje je važen dohioek, od katerega zavise tudi njihove plače. Vse to dokazuje, da »social ističin a morala« še ni dosegla ravni, kjer bi mogla nadomestiti običajno poštenost.
E C T M I If SLOVENSKE W SL»® i Iri B H\ SKUPNOSTI
»Ohraniti moramo svoje posebnosti, naše narodno bogastvo, čvrsto slediti 'zakonom svoje notranjosti, ker zakonov krvi tudi v drugem ali celo tretjem rodu ne bo tako lahko zatreti. Odpreti moramo svoje oči širini programov in lepoti zamisli, ki se nam nalagajo. Mogoče nas ne 'bodo povsod razumeli, ponekod nas bodo verjetno odklanjali — toda vsega tega ise maramo oprijeti kot zdravilnih injekcij, ki nas morajo samo še bolj vzpodbujati: obraz sveta namreč ne more biti popoln, če v tem svetu ne bo dopuščeno, da bi slovanstvo pri gradnji novega «veta sodelovalo tako, kakor to zasluži in mora. Zavedati se moramo, da bo svet nepopoln, če ne bo v njegov jutrišnji obraz prave pravice, resnice in svobode vtisnjena duša slovanstva — in pri tem tudi slika tistega slovanskega naroda, ki je v njega veliki družini sicer najmanjši, a mora zato živeti vse v postoterjeni veličini.«
Najsrečnejše ljudi — poštenje rodi.
(Ljudski pregovor)
Slovenski duhovnik Jože Flis je šel poleti lanskega leta med Slovence na Švedsko. Prav lahko nima, ker so ljudje zelo razkropljeni. Jeseni si je nabavil avto, da lažje pride do rojakov. Včasih mora kar 200 ali celo 300 km daleč voziti, da ima sveto mašo za slovenske in hrvaške vernike. „Ko bi šel avto brez bencina, bi bil še rajši na Švedskem, kot sem že. No, pa mi včasih ta ali oni kaj stisne v pest, da mi ni treba kje obstati. Rad sem pri naših ljudeh, ki me povsod prijazno sprejemajo..je dejal, naš poročevalec ga je pa „ujel” za „Našo luč”.
Ostanimo si zvesti!
Na tem mestu se upirava »Naše luči« skupno 'zahvailjiuje vsem, ki iso poleg naročnine prispevali kaj še za »tiskovni sklad«. Povečanje lista je bilo možno le z darovi poleg naročnine.
Povišanje tiskarskih in poštnih stroškov nas je prisililo, da smo morali ceno lista za spoznanje zvišati:
35,— šil.
70.— bfns 7,— NF 5,50 DM 5.— bol. gld. 900.— lir
20.— avstr ah šil.
2.— dolarja 6.— švic. frankov 7,50 Šved. kron 10.— dan. kron 10.— norv. kron
Josip Knaflič
dofćdek v hemi §mi
Na ponedeljek, 24. junija 1929, dapoldne sva sedela s prijateljem Egiidijem Kresom, zasebnim detektivom, v njegovem kabinetu, zatopljena v prebiranje nekih zapiskov, ko »e na vratih oglasi gospodinja z vizitko v roiki:
»Ta gospod bi rad govoril z vami, gospod doktor. Pravi, da je zelo nujno.«
Kres je takoj vstal in sprejel 'obiskovalca.
Bil je eleganten gospod kakih štiridesetih let, zdrav, močan, skrbno negovan, po videzu gosposki človek z vsem tistim, kar bi v ženskih očeh dobilo oceno: »lep mož«. Videti je bil nekam razburjen in sproti si je otiral s finim robcem znojno čelo, pri čemer je krasno pobliskavaJl veliki briljant na njegovem mezincu. Imel je tudi poročni pristan.
Kres je gospoda povabil, naj sede, a ta je ko v zadregi pogledal name.
»O, ito je moj pomočnik!« se je nasmehnil Kres in naju predstavil. »Kar meni, mirno lahko zaupate tudi njemu.«
»A tako,« je rekel gospod Belin (.indostri-jec’, sem bral na njegovi vizitki), »potem je morda še bolje. Več glav več ve. Dovolita 'torej, gospoda, da vama razodenem svojo zadevo. Težka stvar je.«
Govoril je hlastno, v pretrganih stavkih, m težko sopel. Ozrl se je v naju z obupanim izrazom in povedal tiho, slkoraj šepetaje:
»Snooi je zginila neznano kam moja žena ... In kar je višek vsega, gospoda moja: zginila je pred mojimi ločmi!«
Nehote sva se s Kresom spogledala. To je najm obiskovalec menda opazil, ker je stresel z glavo in sklenil roke.
»Ne, gospoda moja, ne pripovedujem nobenih bajk. In tudi moji možgani so, hvala Bogu, za izdaj še v redu. Vse je, žal, bridka resničnost. Samo poslušajta, prosim, kako se je vse odigralo.
Moja žena. . . Najprej moram pripomniti, da sva poročena že skoraj deset let in da sva živela vedno v najlepiši slogi. Ljubim svojo ženo in zadoisti sem se mogel prepričati tudi o njeni ljubezni. Vsekakor pa je, to lahko trdim, moja žena, kar zadeva zakonsko zvestobo, vzvišena nad vsak dvom. Edino, kar je sikalilo najino zakonsko srečo, je (bila tragična smrt najine hčerke edinke. — Otrok je utonil ... To se je zgodilo predlanskim. Od takrat se je moje žene lotila otožnost, težka melanholija. Spočetka sem upal, da to preide, a letos na spomlad je postalo njeno stanje tako, da sem jo moral poslati v sanatorij. Pred dvema tednoma ise je vrnila, zdela se mi je zdrava. Vsaj zadnje dhi je bila vedno dobro razpoložena, vedra in vesela . .. skoraj kot nekdaj v tistih srečnih letih. Da, v soboto popoldne sem jo po dolgem času spet slišal peti. Ima krasen glas.«
»Včeraj pa,« je po kratkem premolku nadaljeval gospod Belin, »je imela moja žena spet svoj kritični dan. Ponoči je veliko jokala in menda ni nič Spala, Dopoldne je šla k maši kakor vsako nedeljo. No, pri kosilu je bila videti spet pomirjena, toda le malo je jedla in tožila, da jo boli glava. Po kosilu ise je takoj odpravila v svojo sobo. Proti večeru je prišla k meni spet dobro razpoložena in zelo ljubezniva. Želela si je kam ven na sprehod. Nocoj je 'kresni večer! je dejala. Ves veseli sem ji predlagal Rožnik, a ni marala tjakaj, češ preveč ljudi bo. Rada bi šla kam, kjer cvetejo lipe. Ta vonj mi tako dobro de, je govorila. In tako sva se odločila za sprehod tja proti Ježici, po tistem dolgem drevoredu cvetočih lip. Iz mesta sva se peljala z izvoščkom, dalje sva šla peš.«
»Bil je res prijeten sprehod,« je nadaljeval gospod Belin oh najini rastoči napetosti. »Moja žena že dolgo ni (bila tako živahna, vesela, da, razigrana kot na tem sprehodu. Vas čas je čebljala, s slastjo srkala vonjavo lip in travnikov in hitela naprej, naprej — ko ptička je (bila . .. Tako sva prišla tja do savskega mostu. Posedela sva malo na vrtičku tiste prijazne krčme pod klancem. Opazil sem, da postaja moja žena spet tiha in zamišljena. Ko sva se vračala, je obstala na mostu in se zagledala tja na šmarnogorsko
stran v lepo večerno zarjo. Dolgo je talko gledala — nisem je motil — in vmes sem jo slišali govoriti, tako poltlho, samo s seboj: Nocoj je kresna noč... To noč pred desetimi leti.. . Kaj, Ti j a? sem jo hotel vprašati, (tedaj pa se je naenkrat začela vsa tresti. Oklenila se me je s krčevitim jokom. Velika nevarnost mi grozi, varuj me! je ječala na mojih prsih. Pomiri ise, Tija, kakšne neumne misli ti hodijo! sem jo tolažil. Trije fantje so privozili mimo na kolesih in se nama posmehovali. Tija, sem jo prosil, nikar tukaj vpričo ljudi. Pojdi, vrniva se domov. Če hočeš, najamem voz. Ni se dala pomiriti . . .
Tedaj je prišel od črnuške strani čez most avto. Tiho in počasi je pripolzel skoz mrak ko črna senca in se ustavil tik pred nama. Temno se mi dozdeva, da sam taisti avto malo prej videl peljati čez most od ljubljanske strani. V avtu ni bilo nikogar razen vozača. Tuj, meni popolnoma neznan obraz. Obraz moža srednjih let, zagorel, izrazit in — reči moram — prikupen. Ustavil je, kakor rečeno, tik naju; z blatnikom je skoraj oplazil moje hlače. Kar se je zdaj zgodilo, se je odigralo bliskovito, v trenutku: videl sem le, kako so se srečale oči vozačeve in ženine. Za hip se je moja žena zdrznila. On jo je pozdravil z lahnim priklonom glave in z roko na srcu; zdi se mi, da mu je ona vrnila ta nemi pozdrav z enako kretnjo. Nato, kakor da so se vrata voza sama od sebe odprla in da je nevidna roka mojo iženo potegnila notar ... V trenutku, preden setm se prav zavedel, je avto že zginil izpred mojih oči . . . Moja žena je odšla s tujim človekom, ne da bi se sploh ozrla po meni. Kakor da bi me me bilo . . .«
Gospod Belin je vzdihnil in si z rokama pokril obraz. Gledal sem-Kresa: videti je bil vznemirjen, svinionik med njegovimi prsti je potrapetaval.
»Nerazumljivo mi je, kako ise je moglo vse to zgoditi,« je po kratkem premolku spet .spregovoril gospod Belin. »Toda verujte mi: kakor da me je neka skrivna sila priklenila, niti giba nisem zmogel v tistem trenutku, ko je moja žena sedla v avto. Potem seveda, potem sem bil ves iz sebe. Kaj storiti? Tisoč domnev in bojazni se je križalo v mojdh mož-
ganih. Vendar je bilo tudi marsikaj, kar me je sproti pomirjevalo. Najprej značaj moje žene, ki ga dobro poznam, in moje polno zaupanje vanjo. Potem to, da sta se odpeljala proti mestu. Hkrati sem se tolažil, da moja žena iv tisti čudni svoji zmedenosti najlbrže niti opazila ni, da sem jaz ostal na cesti, ampak je mislila, da sem le tudi še skočil v avto. Da, to ise mi je po treznem preudarku zddlo tako verjetno, da me je kar umirilo, in sem ibil prepričan, da najdem ženo že lepo doma. Zato sem samo gledal, kako bi se še sam najhitreje odpeljal. Na srečo je bil še en mestni avtobus in v tega sem sedel.
Toda žene ni bilo doma! Našel sem stanovanje zaklenjeno, kakor siva ga bila pustila. Služabnicama, Ikulharidi in sobarici, obema sva dala prosto za kresni večer in sta prišli domov šele pozno piomoči. Tolažil sem se, da ise je morda peljala z avtom nazaj pome, pa smo se zgrešili. Tako sem čakal. . . čakal vso noč do jutra — lahko si predstavljate moje muke — in zdaj, zdaj ne more biti nobenega dvoma več. Ženo mi je odpeljal neznanec in foogve kaj je z njo . . . Bojim se, da je padla v roke lopovu .. .«
Gospod Belin si je brisati potne srage z obupanega obraza, jaz pa sem vzkliknil že ves nestrpen:
»Toda, človek božji, številko avtomobila ste si vendar zapomnili?«
Mož je stresel z glavo:
»Ne. Saj vam pravim, da sem bil kakor udarjen. 'Preden sem se sploh domislil, ga že ni bilo več. Le oblaki prahu za njim . . . Samo toliko se spominjam, da je bil črn in pokrit voz, že star in obrabljen, kolikor se je dalo spoznati v mraku.«
»Kakšen je bil obraz vaše žene v trenutku, ko ste ga videli poslednjič?«
»Miren in nekam vdan, skoraj bi dejal, pobožen ... da, kakor zamaknjen. Takega izraza v njenem obličju nisem videl še nikoli.«
»Očividno gre tu za neko sugestijo,« sem pripomnil.
»O tem sem docela prepričan,« je pritrdil gospod Belin. »Že to, da je moja žena sploh 'šila v avto! Nihče bi je sicer ne pripravil do tega.. Omeniti moram namreč, da smo pred
leti, itakrat je iživela še ličenka, imeli aMto-imolbikko nezigodo, nič hudega, vendar se od 'talkrat moja žena ni več vozila z avtom. Njej. na -Ijiuibo sem svoj zasebni voz prodal.«
»'Dovolite mi iše eno opaziko, gospod. Pravite, da vam je tisti človek docela nepoznan. Po vsem, kakor se je odigral itisti prizor pred vašimi očmi, ne more biti nobenega dvoma, da —«
»Da ga pozna moja žena? Tudi sam si moram ito priznati.«
Zdaj je spregovoril Kres, ki je ves čas napeto nekaj premišljeval:
»Gotovo ste se obrnili že na policijo?«
»Ne!« je odločno izjavil gospod Belin. »Tega ne mislim storiti, nikakor ne. Prvič bi se rad izognil škandalu. Saj razumete? Druigič: moja žena je bolna, bolna na duši, zato je itrelba ravnati z njo skrajno obzirno. Take kočljive reči niso za policijiäke roke. Dokler ne vemo, kam je šla in kaj je z njo, mora ostati vse skrito. iSlužabnicama sem rekel, da je morala gospa snoči nanagloma odpotovati k bolni teti. A kar me je napotilo !k vam, gospod doktor, je pa tole. ..«
Gospod Belin je odprl svojo listnico in vzel iz nje vizitko. Bila je vizitka detektiva Kresa.
»To :sam našel na nočni omarici svoje žene v .knjigi, ki jo je ite dni brala. Kako je prišla moja žena do vaše vizitke?« Gospod Belin se je zazrl v Kresov obraz. »Ali poznate mojo ženo, gospod doktor?«
»Po Imenu je ne poznam,« je mirno odvrnil Kres, »morda po obrazu. Ali imate pri sebi kako njeno sliko?«
Gospod Belin je potegnil iiz žepa kar več fotografij in jih razložil po mizi. Detektiv je vse pregledal in končno izjavil, da mu je dama popolnoma neznana. Jaz nisem rekel nič, dasi ise mi je dozdevalo, da sem to zares nenavadno lepo žensko že nekje videl. Vprašal sem:
»Oprostite, gospod, koliko let je vaši ženi?«
»Tri in trideset. Toda kakor vidite, je videti še popolnoma dekliška. Vse slike so od letos.«
»Vi, goispod, ste torej prišli, naj vam v tej zadevi pomagam?« je vprašal Kres.
»O, prosim vas!« je vzkliknil goispod Belin. »Kdo bi mi mogel pomoči, če ne vi. Že to, da me je ta vizitka pripeljala k vam, se mi zdi ugodno znamenje. Popolnoma vam zaupam in prosim vas, razpolagajte z menoj. Stroški ne pridejo tu v poštev. . . Vse storim, samo da —«
»Že dobro, že dobro,« ga je pomiril Kres. »Mislim, da bomo vašo gosp« 'kmalu našli, če se prej že sama ne vrne. Upam, da se bo vsa stvar kmalu pojasnila. ,Slutim, da se je vaša gospa nameravala obrniti name za kak nasvet. Morda še pride? Zdaj je treba najti osebo, ki je vaši ženi dala mojo vizitko in me priporočila. Ta oseba nam bo morda mogla dati kako pojasnilo. Vsekakor eno sled že imamo.«
Pogledal je na uro in vstal.
»Treba bo seveda nemudoma iti na delo. Ako vam je prav, bi šel zdajle z vami na vaše stanovanje. Potrebno se mi zdi, da napraviva majhno preiskavo v sobi vaše gospe soproge —«
»Seveda, naravno! Razpolagajte, gospod doktor!« je hitel gospod Belin, v njegovih očdh se je zrcalila topla hvaležnost. »Prišel sem s taksijem in čaka pred hišo. Do naše vile je precej daleč.«
Odpeljala sta se, meni pa je Kres naročil, naj bom pripravljen, da me čez popoldne teli afonično pokliče.
(Dalje prihodnjič)
Koliko je Slovencev v Porurju?
Dnevnik „Ruhrwacht” je 7. decembra 1963 objavil statistiko, koliko tujih delavcev živi v deželi Nordrhein-Westfalen. Takole je poročal: „Septembra meseca letos je bilo v deželi Nordrhein-Westfalen 277.000 inozemskih delavcev, kar pomeni 13,4 % več kot pred enim letom. Od teh je 27 % Italijanov, 17 % Holandcev, 15 % Špancev, 11 % Grkov, 5 % Turkov in 4 % Jugoslovanov.” —
Iz navedenih odstotkov lahko izračunamo, da dela v tej deželi okrog 9000 delavcev iz Jugoslavije. Nad polovico teh je beguncev, drugi pa so prišli na delo rednim potom. Približno polovico tega števila so Slovenci. Seveda, v številu niso všteti tisti, ki so dobili nemško državljanstvo.
Ko stoji pred mami pustni čas, v katerem se mlado in «taro rado malo poveseli, mi zopet prihaja pred oči praznovanje pusta v hotelo »Paka« v Velenju, katerega isem ise preteklo leto tudi jaz udeležila. Kar se je tedaj tam dogajalo, res ne more biti hotelu v ponos in je znak prave nekulturnosti. Ko smo se namreč veselo zalbavali in plesali, se je v dvorani nenadoma pojavili neki človek, oblečen v redovniško obleko frančiškana in z velikim križem na rami. Bil je že pijan in je uganjal take norčije, da nas je bilo kar sram. Najgrše pri tem pa je bilo to, da je s križem, na kälterem je bil lep Kristus, mahal sem in tja, udarjal in razbijal po tleh in po mizah, dokler ga ni popolnoma razbil. Pri vsem tem se je smejali in norčeval. Vodstvo hotela ni ničesar pod-vzdlo, da bi tega človeka od-isltranilo, čeprav je javno smešili frančiškanski red in križ. Res žalostno, da se kaj takega dogaja v naši domovini, o kateri povsod govorimo in beremo, da je kulturna dežela ...« — K. I., Oberhausen, Nemčija.
•
Ne morem popisati na ta skromni papir veselja in radosti, ko sem prejel od Mohorjeve družibe v Celovcu paket 'knjig. Kako dobro denejo človdku v tujini knjige v domačem jeziku, ne samo za kratek čas, ampak tudi za podulk in razvedrilo. Kako mi je kratkočasno, ko berem lepo domačo besedo. Ne morem se dovolj zahvaliti ljubemu Bogu, da sem podedoval po pokojnem
očetu in materi veselje do branja knjig. Bolje je to kot v gostilni popivati in si lajšati kratdk čas s pijačo. Vse šole sem napravil v časih, ko je bila naša sončna Primorska pod Musoiinijam, to je pod fašizmom. Danes pa manjka pri nas druge vrste svoboda. — A. B., Kanada.
Odgovarjamo ...
Ali nam veste povedati kaj o zgodovini krščanstva na Švedskem?
Na Švedsko so prinesli luč Kristusovega evangelija v 9. stoletju nemški redovniki, predvsem pa hamburški nadškof sv. Anisgar. Pokristjanjevanje so dokončali v 11. stol. angleški benediktinci. V začetku 12. stol. je bila ustanovljena prva švedska škofija, in sicer v Lumidu. Kmalu je dobila Švedska svojo cerkveno pokrajino iz nadškofijo v Up-sali na čelu. Med mučenci in svetniki sta znana sveti kralj Erik, mučenec, in pa redovnica sv. Brigita. V Up-sali je bilo 1477. ustanovljeno vseučilišče.
Leta 1527 je švedski kralj Gustav Vaša iz političnih in gospodarskih razlogov odtrgal švedske škofije od rimske sv. stolice. Ni pa bilo v veri uvedenih kakšnih razlik. Šele 1593. so uvedli nekatere švedske verske posebnosti in prepovedali katoliško veroizpoved. Krščanska vera je bila postavljena pod vlado svetne oblasti. Tujcem je švedski zakon dovolil živeti po katoliški veroizpovedi šde 1. 1783. Leta 1952 je pa tudi pritisk na domačine Švede v tem pogledu prenehal in imajo
katoličani danes precej enake pravice kot protestanti; seveda je zaradi preteklosti še 99% Švedov vsaj na papirju protestantskih, čeprav jih zelo malo izpolnjuje verske dolžnosti. Švedi so versko zelo strpni, pa tudi žal versko preveč brezbrižni. Katoličani imajo danes na Švedskem šele 19 župnij in 39 cerkev; vsi spadajo pod škofijo Stockholm.
•
Tu v Skandinavskih deželah je sfcoro nepoznan šport »odbojke«. Slišal sem govoriti, ida je šele pred dobrimi desdt leti prišla iz Amerike. V kolikor pa je meni znano, smo jo pri nas že pred to svetovno vojno igrali. Kdo ima prav? — H. S., Švedska.
Odg.: Zanimivo igro z žogo, odbojko, so že pred nami igrali na Češkem. Od tam se je preneslo zanimanje zanjo tudi v Slovenijo in to že pred zadnjo vojno.
Prišla zima je nadležna
Prišla zima je nadležna.
Dež po oknih nam rosi, vsa narava je zaspala,
Vigred spet jo prebudi in zopet bojo slavčki peli, kukavica kukala, v srcu vzbujala spomine do naše lepe domovine, kjer bratje moji še žive, prijat’lji naši v grobu spe.
Za domovino moje srce bije,
vedno si nazaj želi,
tja kjer je zibel tekla mi.
Ob njej je pela mati moja, ki zdaj v tuji zemlji spi.
Otrok deset nas je rodila, v krščanskem duhu nas vzgojila. Zato zdaj prosim od Boga, naj ji On plačilo da.
Minka Zupančič, Francija
Veseli dogodki
Kako sta me sodila dva škofa ...
»Študent naj foo!« so rekli doma in odšel sem v Škofove zavode. Tam smo imeli dijaki svoj misijonski kroždk. Predsednik je bil takratni isedmošolec, poanejši ljubljanski nadškof Anton Vovk, duhovni vodja in duša kroižka pa fedanji ravnatelj Zavodov in poznejši škof v Skopju dr. Gnidovec. Ko je bila prišla vnsta za predavanje name, sem povedal, kolikor se še spominjam, tode:
»Prečastiti gospod ravnatelj, dragi predsednik in člani krožka! Marsikaj smo že brali in slišali o težki službi misijonarja in velikih žrtvah, ki jih mora doprinašati. Tu in tam pa vendar prisije tudi v njegovo življenje kak isončni žarek, žarek veselja. Poslušajte, kaj se je bilo zgodilo nekemu oznanje-vavcu Kristusovega nauka v Afriki!
Obrnil se je na svoje črne fante s prošnjo, da bi mu kdo pripravil kosilo. Takoj se je javil 16-latni dečko in misijonar ga je sprejel, čeprav je resno dvomil o njegovih kuharskih zmožnostih. Naročil mu je, naj si ne dela prevelikih preglavic, ker se bo zadovoljil z jajci in kavo.
Ko ,se vrne lačen in utrujen, mu prihiti zamorček naproti in potoži, da kosilo še ni pripravljeno. Že pred petimi urami da je pristavil k ognju jajca in surovo kavo. Voda da je že niokolikokrat povrela in jo je moral dolivati, jajca in kava se pa nočejo skuhati. Oboje je prav tako trdo, kakor je bilo pred petimi urami.
Naslednji teden duhovni oče spet ni imel časa, da Ibi si sam kuhal. Zopet se je prijavil isti fant. Fižol bo kuhal in zelje tudi nekoliko zabelil; pol žlice masti bo dovolj, ga je podučil duhovnik.
Ko se ta pozneje vrne, priteče slavni kuhar in pove, da je molil, ker se je bal, da ga bo zopet kaj polomil kakor zadnjič, da pa je preveč molil. Bog mu je fižol tako blagoslovil, da ga je vsaj trikrat več, kakor ga je dal 'kuhati. Neprestano mu je uhajal iz piskra po 'kuhinji. Menda ste poslušalci že uganili, da je bil črni umetnik napolnil lonec s fižolom do vrha in ga zalival z vodo, ko je začela vreti.
»Kako je pa z zeljem?« je vprašal misijonar in fant je dejal, da je vse v redu, toda porabil je več kot pet kilogramov masti, čeprav je stresel na vsako zelnato glavo samo pol žlice.
Ko ise je misijonar najedel pečenega in prismojenega fižola, je šell na vrt pobirat mast z zeljnatih glav in se kljub vsemu pri tem pošteno nasmejal.«
Po končanem predavanju, iki je bilo gotovo daljše, a se ne spomnim več vsega, kaj sem bil povedal, je sledila kritika. Predsednik Vovk je menil, da je bilo predavanje p-remalo resno in da pri sestankih misijon-sikega krožka »vici« niso potrebni. Tedaj se je pa ravnatelj idr. Gnidovec odločno potegnil zame in me branil rekoč, da je predsednikova kritika ne samo prestroga, ampak tudi neumestna. »Smeh je zdrav in potreben« je dejal, »saj sem ise jaz sam prav iz srca nasmejal, kakor ,ste videli. Fantje, le držimo se nemškega pregovora, ki pravi »Arbeit durch Freude«. Veselje, pravo, nedolžno veselje naj krepi vsako naše delo in naša prizadevanja. Od starih ljudi sem že slišal, da imajo celo v nebesih raje vesele svetnike ka-kar pa kisle.« —
Tako me je zagovarjal pokojni ravnatelj in iz te kritike dveh učenih gospodov, iki sta se v svojem življenju povzpela na visoka in .odgovorna mesta sklepamo dvoje: Pokojni ljubljanski nadškof dr. Vovk je bil že v svojih študentovskih letih zelo resen in se mu je zdelo škoda časa za kakšno kratkočasje, pokojni škof dr. Gnidovec, ki je bil drugače tudi vesten, delaven in resen, se je pa kot ravnatelj v zavodih potrudil, da je razumel mlade fante in vzgajal individualno, id a ni nikomur vzel poguma za delo, ki ne sme biti šafolonisko, ampak v skladu z značajem posameznika.
J- J-
•
Sintetična proizvodnja. — »Kako to, da mlako je, masla pa ni?« — »Trapasto sprašuješ! Ali si že kdaj slišal, da se maslo dela iz vode?«
Resnica. — Učitelj: „Povej mi, Mihec, kaj mora človek predvsem napraviti, da pride v nebesa?“ Mihec odvrne: „Umreti, gospod
Ponosen lastnik avtomobila. — »Je to Vaš
avto?« vpraša prijatelj iznanca. Ta se malce popraska za ušesom ter odgovori: »Včasih je moj.« Prijatelj čudno zmaje iz glavo ter pravi: »Tega pa sedaj res ne razumem.« »To je talko,« mu razloži -znanec, »kadar je avto čist je od moje žene. Kadar je kje ples, takrat je od hčerke; za nogomet je od sina, kadar je pa pokvarjen, je moj.«
Vedno pripravljen. — -Neki potnik na ladji, ki vozi preko oceana vsak vdčer pred počitkom obleče nase ženisko spalno -srajco. Sosed rv kabini ga ou-dno gleda, nato ga vendar vpraša, čemu -se tako oblači. »Veste,« mu odgovori oni, » v primeru nesreče na ladji vedno najprej rešujejo otroke in ženske.
Pošten odgovor. — »Ste bili -zadnje čase kdaj kaznovani,« vpraša -sodnik. »V zadnjih desetih -letih ne,« odgovori obtoženec. »Ali veste to -zagotovo?« »Da, zagotovo, gospod sodnik, -saj sem zadnjih 10 let -sedel.«
Nasprotna stran. — Zdravnik ženi: »Prosim, mislite na to, da močna kava vašemu zdravju škoduje in -ga spravlja v -slabo voljo.« — Žena: »No, vi bi pa morali videti mojega moža, -kako je slabe volje, -če skuham slabo kavo.«
Med prijatelji. — Neka mlada filmska igralka ise pohvali -svojim prijateljem in prijateljicam: »Meni je že kralj ležal pred nogami.« Nekido od navzočih pa odgovori: »To žie -radi verjamemo. P-ri igranju kart vam je gotovo kateri padel na tla!«
Potem pa že. — V Stockholmu -sedi v hotelu možakar ter naroči whiislky. Pri sosednji mizi sedi neki Šved pri limonadi ter pravi: »Ali ne -veste, koliko ljudi -na leto umre -na Švedskem zaradi posledic alkohola?« — »Kaj zato!« mu odvrne vprašani, »jaz nisem Šved.«
Ni tako hudo. — »Vidiš, Peter, pa le ni bilo tako hudo pri zdravniku za zobe. Saj sem ti pravila, da -dandanes -delajo take stvari že brez bolečin.« — »Ne verjamem,« odgovori Peter. »Da si samo videla zdravnika, kako je -zarjovel, ko sem ga ugriznil v pršit...«
Natakarska. — Dva mlada fanta sedita v gostilni ter čakata na natakarico. Ko jo eden
zagleda, ji takoj požvižga. Natakarica pride ter -pravi: »S čim lahko postrežem gospodoma? Morda -z dvema obrokoma ptičje hrane?«
Vedel je točno vnaprej. — V ordinacijo zdravnika za zobe -vstopi boječe mlad možakar. Zobozdravnik s-e smehlja ter p-ravi: »Kar brez -skrbi, nič ne ho bolelo!« »Varčujte z besedami, prosim,« -mu odgovori prišlec; »sem namreč sam zobozdravnik.«
Majhna srčna napaka. — Moniki je močno utripalo srce. Zdravnik jo dobro p-regleda in preišče ter p-ravi: »Ni tako hudo, gospodična. Vi imalt-e posebno močno s-rce in zdravo, takšno bi hotel jaz sam imeti.« »Gospod zdravnik,« odgovori Monika -veselo, »-saj moje je še pro-sto.«
V gostilni. — Gost: »Gospodična, kaj pa pomeni tale smet v juhi?« — Natakarica: »Mene so tu najeli -za postrežbo, ne pa za prerokovanje!«
Slovensko petje. — Tonček je šel s -stricem na obisk k -sorodnikom v Nemčijo. »Veš, v Nemčiji čisto drugače govore kot pri nas v Sloveniji. Tam ljudi ne boš razumel,« ga je stric med -potjo poučeval. »Potem bo pa tam dolgčas,« je rekel Tonček nekam -zamišljeno. Drugi dan bivanja pa Tonček navsezgodaj p-ri-teče k -stričevi postelji: »'Stric, petelini pa tukaj po slovensko pojejo! S-em jih pravkar slišal.«
Ne razume. — Gr etik a pred poro-čno sliko svojih staršev: »Mama, zakaj pasi bila taJkrat -tako lepo belo oblečena?« — »Ker je bela barva znak veselja in sreče in je poročni dan naj-lepši -dan v življenju,« ji' reče mama v odgovor. -Gretka pa se ozre k očetu, ki nekam nam-ršeno gleda. Nato reče mami: »Zakaj se je pa ata takrat tako črno oblekel?«
Radovednost. — »Lizika, -ti ne -smeš biti talka! Vidiš, ko -sem bila jaz še tako majhna kot ti, ise sploh nisem -lagala,« je teta pokarala Liziko. »Kdaj si šepa potem začela?« je radovedno vprašala. Lizika.
Današnji delavci. — »No, kako ti gre. Tone?« vpraša prijatelj Toneta. »Dobro mi gre, -s-em bolan,« -dobi v o-dgovor.
Slaba pamet. — Mati -pošlje Roziko v trgovino: »Pojdi, Rozika, v trgovino in k-upi mišjo past! Da mi pa ne -poveš tam, -za kaj jo potrebujemo!«
Mali oglasi
(Naslove posreduje uredništvo NL le tistim, ki pošljejo kaj za znamko za odgovor.)
Slovensko dekle, staro 24 let, se želi spoznati s poštenim, vernim ‘slovenskim fantom v starosti do 30 let, vi-soike postave, ki ‘bi bil dober in skrben mož. Slika je zaželena. (9)
15 legons
de la langue slovene
Uprava »Naše luči« je prevzela v prodajo in priporoča knjižico za učenje slovenskega jezika, ki jo je isesitavii g. Zdravko Reven, iza izseljensko mladino, ki hodi v francoske šole. Učbenik je sestavljen po metodi »Assimill«. V 15 učnih urah lahko na podlagi nje dolbi vsak osnovne pojme o slovenskem jeziku. Knjižica je v praksi preizkušena. Ima 56 strani. Priporočamo jo vsem, ki niso hodili v slovensko šolo ali slovenski tečaj, a
znajo francosko. Cena 2 NF ‘ali 20 bfrs, oz. 0,40 kanadskih d olarj ev.
Slovenske oddaje v radiu
London — BBC, vsak dan ob 19.15 (25 in 31 m). Washington — das Amerike, vsak dan ob 6.00 in 22.15 (13, 16, 19, 25, 31, 41, 251 m).
Köln (Deutsche Welle) v torek in četrtek od 16.15 — 16.40 (31 in 49 m) v sredo in petek od 14—14.20 (25 in 31 m).
Vatikan, v nedeljo ob 11.45
(196 m, 25.67, 31.10); ponedeljek ob 21.30 (196 m, 48.47);
četrtek ob 18.45 (196 m, 31.10, 41.21, 48.47); petek ob 21.30 (kot ponedeljek);
sobota olb 18.45 (kot v četrtek).
Celovec, v nedeljo ob 7.30 (duhovni nagovor, voščila) ;
vsak dan db 14.15 razen sobote, ko je ob 9.00 (pe-
sem z glasbo in voščili). Vedno na valu 412,1 ni. Koper, vsak dan ves dan (257 m).
Trst A, vsak dan ves dan (306,1 m).
Maribor, vsalk dan (212,4 m). Ljubljana I, vsak dan celodnevno (327,1 m).
Ljubljana II, (220 m).
Voščila
Vsem prijateljem »Naše luči« in vsem Slovencem po .širnem svetu želim srečno in blagoslovljeno novo leto 1964. — Ivan Krop Ivšek, Geleen, Limburg, Nizozemska.
G. Ivanu Zveru in družini, v Franciji; potem v Nici: Branku Maršiču, njegovi ženi Cvetki in hčerkici Irenici; patru Jakobu v Nici; in Milanu Radiču ter njegovi družini; č. g. V. Žaklju v Belgiji ter vsem Slovencem na našem planetu — srečno novo leto 1964 želj — Martinjak Jože, Nancy v Franciji.
Vsem rojakom in rojakinjam po svetu in v domovini, posebej vsem čitaleljem „Naše luči" želimo izseljenski duhovniki:
s-cečno- in btafro-sčavtiefta nava teto. 1964-.
ANGLIJA: Ignacij Kunstelj, Offley Road 62, London S.W. 9., England (Tel. RELiance 6655, izg. Riläjens).
BELGIJA: Vinko Žakelj, me des Anglais 33, Liege, Beigupic Tel. 04/233910). — Kazinu: :.'•< öerc, 19 avenue Louis Euipain Marcinelle (Hainaut), Belgnpn; (Tel. 07/367754).
FRANCIJA: Nace Čretnik, 4 rue S. Fargeau, Paris 20, France, (Telefon MENilniontant 80-68) — Ciril Lavrič, 7 nie Gutenberg,
Paris 15, France, (Tel. BLOmet 89-93). — Stanislav Kavalar, 17 rue Claude Debussy, Lievin (Pas-de-Calais), France. — Anton Dejak, 33 rue de la Vic-torie, Aumctz (Moselle), France. — Msgr. Stanko Grims, 1 rue du Dauphine, Merlebach (Moselle), France. — P. Jakob Vučina, 6, me de France, Nice (A. M.), France.
NEMČIJA:	Ciril Turk, 42
Oberhausen-Sterkrade, Mathildestrasse 18, West-Deutschland (Telefon 62676) - Ivan Ifko, 43
Essen-Altenessen, Schonefeldstr. 36, W. Deutschland. — Dr. Franc Felc, 7 Stuttgart-S, Heustcigstr. 49/11, W. Deutschland (Tel. 707970). — Dr. Janez Zdešar in Franc šeškar, oba: Zieblandstr. 32/11 Rgb., 8 München 13, W. Deutschland, (Tel. 550296).
NIZOZEMSKA: Vinko Žakelj, me des Anglais 33, Luik, Belgie.
ŠVEDSKA: Jože Flis, Ganila Nissastigen 65, Oskarström (Halmstad), Sweden (Telefon 035/60086).
Naša luč
mesečnik za Slovence na tujem
Ustanovljen 1. 1951
1. številka — letnik 13 Januar 1964
•
Izide desetkrat v letu (vsak mesec razen junija in avgusta).
Dopise za številko, ki izide konec meseca, mora uredništvo prejeti vsaj do 10. v mesecu. člankov ne vrača.
•
Za uredništvo odgovarja dr. Janko Hornböck. Založba: Družba sv. Mohorja. Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. Vsi v Celovcu.
•
Če list naročiš pri upravi, stane na leto 35 šil. ali protivrednost: 70 bfr, 7 NF, 5 h.
gld, 5,5 DM, 900 lir, 12 angl. šil., 10 norv. kron, 7,5 švedskih kron, 10 danskih kron, 20 avstralskih šil., 2 dolarja. List lahko naročiš pri bližnjem poverjeniku ali pa naravnost pri upravi v Celovcu.
•
Uredništvo in uprava imata naslov: „Naša luč“, Viktrin-ger Ring 26, Celovec-Klagen-furt, Austria.
Printed in Austria