80 LET 0SN0VNE ŠOLE SOSTRO
Osemdeset svečkje na torti in slavljenkaje vsa cvetoča in v najlepši opravi. Le malo sejipoznajo leta, saj v njenih nedrjih prekipevata mladost, in otroški vrišč, v sebi hrani prve najstniške Ijubezni in zprenje. Naša šola! Saj pravza-prav ji nikdar nismo rekli drugače. Vsi, ki smo kadarkoli hodili po znanih hodnikih, vsi, ki smo kdaj sedeli v oguljenih klopeh, vsi, ki smo med šolskimi stenami negotovo jecljali snov zgodovine in ki smo pred zeleno tablo morda dobili svoj prvi cvek.
Osemdeset let je od takrat, ko je bila 9. avgusta 1914 blagoslovljena Osnovna šola Sostro in ko so presto-pili njen prag prvi učenci. Najprej je obsegala le razredno stopnjo, pozneje je šola postala petletka, pa sede-mletka, nato tudi nižja gimnazija in končno osemletka. Danes med nje-nimi stenami ni več vonja po črnilu, ni več starih peresnic in tablic in krede, ni več leskove šibe. Učenci imajo svoj video studio, ustvarjajo svoje lastne filme, zanima jih ekologija, plešejo, pojejo in igrajo, njihova otroška do-mišljija ima prosto pot! Vse te aktiv-nosti in znanje so predstavili v minu-lem tednu, ki se je iz običajnega vsa-koletnega dneva šole prelevil v kar cel teden predstavitvenih aktivnosti! In prav je tako, saj imajo učenci Os-novne šole Sostro marsikaj, kar lahko s ponosom pokažejo.
Učenci tehničnega krožka so pri-pravili tehnično razstavo in pokazali film, ki so ga izdelali sami. Člani zgo-dovinskega krožka so se zapodili na zaprašena podstrešja in od vsepovsod prinesli zanimive reči in jih pokazali na razstavi starih predmetov. Neka-teri učenci so se že lani udeležili nara-voslovnega tabora v Kočevju in to je bila odlična priložnost, da predstavijo svoje delo. Na šoli so uredili »zeleno učilnico« in prikazali dokumentarni film o svojem delu in ekologiji. Pravi izziv pa je bila njihova predstavitev v založbi Epicenter, kjer so uredili svoj kotiček. Odkar imajo glasbeno šolo kar na šoli, je vedno več učencev, ki jo pridno obiskujejo in tudi oni so se uspešno predstavili. Ob nežnih zvokih ne smemo pozabiti še na ubrano petje. Šolski zbor, ki je nasto-pal tudi na koncertu izbranih pevskih
zborov v Filharmoniji, je dokazal, da je njegov sloves odločnega pevskega zbora upravičen. Predstavil se je še likovni krožek in s svojimi izdelki okrasil malodane vse razpoložljive površine na šoli. Dramski krožek je pripravil igrico z naslovom Norišnica, učenci, ki obiskujejo fakultativni pouk nemščine, pa so se predstavili s pesmico v nemščini. Predstavila se je tudi podružnična šola Prežganje s svojo plesno skupino, njihova pred-stava Sovica Oka, v katero so otroci vložili veliko truda, pa je žal odpadla. Tako je pač, kadar jo zagode bolezen! Prav vsi so svečano čakali minuli teden, od otrok, do delavcev šole, ki so bili posebej aktivni v svojih pripra-vah. Izjemno delo so opravili tudi starši. Ob 80-letnici so šoli podarili nov, lepši notranji videz. V celoti so financirali beljenje učilnic in tudi sami zavihali rokave in prijeli čopiče v roke. Razrede so polepšali Še s cvet-jem in novimi zavesami, ki jih je ve-čino brezplačno sešila Zdenka Drglin. Prav vsem se vodstvo šole iskreno zahvaljuje in ne pozablja na spon-zorje, ki so z denarno pomočjo pripo-mogli, da je šola prepleskala še tisto.
kar je ostalo; hodnike, jedilnico, ku-hinjo in zbornico, ter prelakirala pod v telovadnici. Pri tem so šoli pomagali Integral - Turbus, SET, ki je podaril papir za šolski časopis in ga tudi brez-plačno natiskal. pleskarstvo Mohar, Ljubljanske mlekarne, Fructal, Mine-ral, Kolinska, RAK/S in cvetličarna Toni, Gardenija pa je razstavljala cvetje v šolski avli. Rezultat uspeš-nega sodelovanja s sekretariatom za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine ter z mestnim sekretariatom pa je bila izvedba nekaj večjih investi-cijskih vzdrževanj, tako na centralni šoli kot na podružnicah.
Osnovna šola Sostro je torej preži-vela 80 let in skupaj z novo šolo, ki je bila zgrajena 1976, bo še naprej živela svoje življenje med šolskim zvoncem
in otroškim vriščem, med nenavadno tihoto petinštiridesetih minut in raz-posajeno navihanostjo otroških src. Se še spomnite svojega prvega šol-skega dne, najljubše ali pa najstrožje učiteljice, pa prvega ljubezenskega pi-sma, ki ste ga dobili v osnovnošolskih klopeh, morda prvega poljuba ali pa, malce manj prijetnega, prvega cveka? Koliko spominov, kajne! Kaj menite, kako debelo knjigo spominov bi lahko napisali? Eno je gotovo, za vse, za tiste, ki so prvič prestopili prag Osnovne šole Sostro pred osemdese-timi leti in so danes stari okoli 87 let, pa za one, ki so si letos nadeli rumene rutice okrog vratu, prav za vse velja, da je ta stara dama častitljive starosti zapisana v naših srcih nič drugače kot »naša šola«.         TANJA BRICELJ