336
Jezikoslovne stvari.
Trg.
Spisal Dav. Trstenjak.
V  slovenščini pomeni trg „forum, forum nundina-rium, Marktplatz, emporium, negatiationis locus", trgovanje, nundinatio, mercatus, trgovec, tržeč „negotiator, nundinator". Trgovec pomenja tudi „te-lonarius, vectigaliarius, praefectus vectigalibus", ker od trgov pobira stalnino (Standrecht), trgovina mercatura" in pa „telonium, portitorium", Mauthplatz, tržim „negotior, mercor", tržstvo, trženje „mer-catio, mercatura, commercium, quaestus, res contra-henda" itd.
V  srbščini ima beseda trg še izvirniši pomen, in sicer: merx, Waare, Kaufmannsgut, trgovati mer-caturam exercere.
V  staroslovenščini se rabi trg za „forum, ayoQaf Sammelplatz, Markt", tržanin, mercator, tržiti mer-caturam facere, tržište, vco^, vicus, emporium, Han-delsplatz, tržnik, circum foraneus, tržeč, mercator, trgovanije, mercatura, trgovnik, mercator, trgo-ven, S[i7tQaxzog9 der im Handeln ist, thatig, kraftig, etwas ausrichtend.
Kjer je trgovanje, tam so tudi slovesnosti zato staroslov. tržestvo, TTocv^vgig, Festversammlung, Volksfest mit offentlichen Feierlichkeiten, tržestvo-vati, 7zavryvQi%8iv, Volksfest feiern itd.
V  litovščini najdemo turgus, forum, Markt.
Jeli se ima trg, trgovina, tržstvo itd. izvajati iz korenike: trg, vellere (trgati), rumpere (trgnoti)? Gotovo spada tudi v ta vedno isto rodbino, vendar se mi ne dozdeva, da so pomeni: vellere, rumpere izvirni. Na izvirni pomen korenike trg nas peljd slovensko - hrv. otržen, oneratus, tržim, obtržuj em = prtim, to»-vorim, breme naval jujem, ,,puk tržiti", onerare po-pulum, obtrženje, oneratio, zato hrv. trh = prtek^ onus, tovor, die Waarenlast Najizvirniši pomen korenike trg je toraj: onerare, beladen, bepacken, belasten, beschweren, in trg: srbski: Waare, Kaufmannsgut, toraj znači izvirno: Gepacke, Last, Ladung, Fracht, trh, prteka, bala, butara, breme. Kdor je nosil ali vozil trge, trhe, je bil: trgar, trgovec, in kraj, kamor so se trgi, trhi nosili, se je velel: trg, trgovišče, tržic, tržište, in ljudje, kteri so se v trgih, trgoviščih naselili, so se veleli tržani. Edina hrvatsko-slovensčina je med vsemi sorodnimi jezici ohranila prvotni pomen.
V  češčini že: trza ti pomenja „affligere, zu Boden werfen, zu Boden schlagen", sicer affligere tudi pomenja: beladen. Ker se bala, butara, breme, trh, die (Waaren), Last, Ladung, Fracht na tla povalja, hita, vrže, obali, je v češčini obviknol pomen trza t i, affligere.
Bolj, oddaljen še je v sanskritu; kjer: tardž že ima metaforični pomen: minari, conviciari, vendar tudi
convicium je trh, prteka, primeri nemški: belasti-gen, las ti g, molestum esse alicui, lat. mole s ti a, Verdruss iz: m o le s, Last, Masse, Klumpen, nemško: beschwerlich, Beschwerlichkeit iz Schwere.
V sanskritu je toraj gotovo tudi nekdaj korenika t ar d ž pomenjala: onerare, beJasten , beladen. Iz prvotnega: trg, prtiti, onero, gravo, onus, impono, se je še pomen: vellere, rumpere, trgati, trgnoti, tako razvil, kakor iz nemšk. packen in Gepacke, primeri: sabljo trgnoti, den Sabel packen. V starostov, še trgnoti tudi pomenja: (TTzaa&ai, ziehen, schleppen, trahere, ker se trg, trh, bala, tovor samo ne nosi in vozi, temoc tudi vlači.
Izvirni pomen okla dan j a, des Belastens, Be-schwerens, Beladens nam je še ohranila srbščina v besedi: tržnica, valeč, das Nudelholz, Nudelwalger, ker testo trži, beladet, belastet, beschweret, dalje: tržnice, žene, ktere so za vremena dobrovaške republike pomagale pekom vlastelaki kruh me siti in peči, to je tržiti, tržnico obtežiti.
Iz vseh teh primer je jasno, da je prvotni pomen besede trg, onus, Last, Ladung, Fracht, in da so se iz pomenov: bale, trha, butare, prteke, tovora izobrazili pomeni: merx, mercatura, commercium, Markt, Handel, kakor tudi pri Nemcih so besede: Last, Ladung, Fracht, ktere izvirno tudi pome-njajo: naprtenje, oneratio, obviknole v pomenih: m e r x, commercium.
Iz temata: trg je ime* staro-slovenskega mesta Tergeste = Tergešte, toda še za Rimljanov glasnik g ni prelazil pred vokalom v ž, sicer primeri tudi slov. grlo in žrlo. Glasnik g je že Latin rad pred vokali izpahnil primeri: major za: magior, maje-stas za: magiestas, tako je tudi iz Tergešte postalo Ter jeste, Terieste, po metatezi: T r i e s t e, in iz tega popačenega Trieste sedanji slovenski Trst, dasiravno slovenski narod ni pozabil izvirnega pomena in oblike, in govori: na Tržaškem, Tržačani. Tergešte je toraj kraj, kamor so trge, trhe nosili, vozili in vlačili. Waarenplatz, Handelsplatz, Markt-platz, grški pisatelji pravijo, da je bil: „xca^ xctQvwau} to je: trg KarnBcov — KapHBljOB ~ Kranjcev. Da se je ime današnje KranBc nekdaj ne metatečnino izgovarjalo, toraj: KarnBc — KapHBn;, to bodem dokazal drugokrat v posebnem članku.
337