©EB@0@@rv? Leto XXVIII Ljubljana, oktober 1986 Štev. 341 Oradis v vrhu jugoslovanskega gradbeništva 12. v Jugoslaviji Ekonomska politika iz Beograda je letos že osemnajstič zapored objavila sPecializirano publikacjo »200 največjih«, v kateri so razvrščene največje jugoslovanske delovne organizacije in sozdi po merilu celotnega prihodka in Primerjalno tudi po merilu družbenega proizvoda. Podatki se nanašajo na eto 1985, zbrala pa jih je Služba družbenega knjigovodstva na osnovi dob-'jenih zaključnih računov. Osnovni seznam 200 največjih v Jugoslaviji je razširjen s ti-*rni delovnimi organizacijami, ki so n?1, dosegle celotni prihodek večji ?d 11 milijard dinarjev. Takšnih de-°vnih organizacij je bilo lani na-tanko 500. Na tem razširjenem seznamu je udi 34 gradbenih delovnih organi-acij, kar je manj kot leto prej, ko jih je bilo 41. Za vse pa je značilno da se u^je pomikajo po seznamu navzdol, K°t pa navzgor. Gradis je na tem seznamu na 213. estu glede na celotni prihodek in a 159. mestu glede na družbeni proizvod. Med prvimi osmimi delovnimi organizacijami ni sprememb glede na leto 1984. Razvrstile so se tako: 1. 1NA Zagreb (1226 milijard din celotnega prihodka in 34.000 zaposlenih), 2.' NAFTAGAS Novi Sad (1132 milijard dinarjev celotnega prihodka in 22.480 zaposlenih), 3. RMK Zenica (729 milijard dinarjev celotnega prihodka in 55.360 zaposlenih), 4. ENERGOINVEST Sarajevo (606 milijard dinarjev celotnega prihodka in 51.530 zaposlenih), 5. BAZEN BOR Beograd (468 milijard dinarjev celotnega Naj ivečji v gradbeništvu Jugoslavije ^ang v 8radb. . .— Celotni SFRJ Ime DO in sedež prihodek v milijardah din Število zaposlenih 2' 66. Energoprojekt Sarajevo (sozd) 97,867 6.054 4. J- 71. Gradnja Rijeka (sozd) 87,392 9.358 99. Imos Ljubljana (sozd) 69,271 13.674 114. Giposs Ljubljana (sozd) 65,579 11.671 5 j 0. 118. Hidroelektra Zagreb (sozd) 63,506 10.023 t 6. * 7. 8. 128. Unioninvest Sarajevo (sozd) 58,687 4.701 143. SCT — Obnova Ljubljana (DO) 54,672 7.356 155. Industrogradnja Zagreb (DO) 48,881 8.908 9. 166. Hidrogradnja Sarajevo (sozd) 45,849 5.387 n. 206. 25. maj Split (sozd) 36,994 11.767 207. Granit Skopje (DO) 36,885 8.345 l4. 213. GRADIS Ljubljana (DO) 35,765 6.500 1 J. 215. Komgrap Beograd (sozd) 35,431 9.750 15. 220. Trudbenik Beograd (DO) 34,694 6.487 232. Medimurje Čakovec (DO) 32,999 6.699 17. 10 243. Pelagonija Skopje (DO) 30,760 11.416 263. Novogradnja Subotica (sozd) 27,166 8.002 ]Q 278. Hercegovina Mostar (sozd) 25,619 7.588 20. 21. 22. 23. 24. 25. 2(> 289. Kozara Banjaluka (sozd) 24,795 12.604 293. Rad Beograd (DO) 24,393 6.609 306. . Hidrotehnika Beograd (sozd) 22,980 10.440 344. Mavrovo Mavrovo (DO) 19,899 7.036 345. Srbijaput Beograd (sozd) 19,752 7.277 361. Tehnograd Tuzla (sozd) 18,346 7.410 365. Beton Zagorje ob Savi (sozd) 17,740 2.856 2?: 28 387. Izgradnja Zenica (sozd) 16,723 5.013 396. Ratko Mitrovič Beograd (DO) 16,260 6.388 2g 414. Beton Skopje (DO) 15,309 7.452 30 415. Banat Zrenj anin (soz) 15,285 4.905 443. Partizanski put Beograd (DO) 13,748 3.371 Skelet novega poslopja za tovarno glinice in aluminija v Kidričevem, delo bo končano pravočasno prihodka in 29.800 zaposlenih), 6. PKB Beograd (373 milijard dinarjev celotnega prihodka in 41.700 zaposlenih), 7. ŠIPAD Sarajevo (324 milijard dinarjev celotnega prihodka in 82.000 zaposlenih) in 8. UNISSarajevo (298 milijard dinarjev celotnega prihodka in 45.100 zaposlenih). Na 9. mesto se je z 12. prebila ljubljanska ISKRA (287 milijard dinarjev celotnega prihodka in 33.600 zaposlenih), na 10. pa z 18. mesta METALURŠKI KOMBINAT Smederevo (259 milijard dinarjev celotnega prihodka in 13.200 zaposlenih)i C. Pavlin Smrečica na zadnjem stebru elektrolize Uspešni v Kidričevem Ko so mariborski gradisovci pred štirimi meseci zasadili prvo lopato na gradbišču nove elektrolize C in tovarne predpečenih anod.je bilo še veliko takih, ki so dvomili v njihov uspeh. Toda pogled na gradbišče danes je prepričal še tako nejeverne Tomaže. i- weahino-Veliko truda in napora je bilo po- • Gradisove diplome elektrolize. Edina ovira za gradbe- in n3CjrdCI6 nike je bil in je še rok. Celotna kon- A 7onimi„i strukcija hale bo zmontirana na stebrih, v katerih je 2800kg železne tudi Z3 plan 1987 armature. V času ko to beremo,bo — e| . . zmontirana že celotna jeklena “ ol3b VpiS strešna konstrukcija, ter opravi je- V gradbene Šole nih že veliko drugih del. Na skromni svečanosti ob postavi- • Več posluha tvi zadnjega nosilnega stebra smo 23 probleme lahko videli zadovoljne obraze izva- nrniAktiva jalcev in investitorjev. Toda ta sve- prujcKlIVH čanost je bila samo kratek predah, • 7» holiŠO kajti veliko dela je potrebno še po- JLn/set storiti, da bo delo dokončano oprav- Obveščenost ‘j"nH°.T°Pa™0'\b'tldp°*oka.“ie • KO Maribor predviden z pogodbo. Pn manbor- ____ skem Gradisu pravijo, da ni bojazni. S6jmU V MOSKVI Franjo Štromajer______________>■ G J : " Iz vsebine: • Gradisove diplome in nagrade • Zanimivi podatki tudi za plan 1987 • Slab vpis v gradbene šole • Več posluha za probleme projektiva • Za boljšo obveščenost • KO Maribor na sejmu v Moskvi 2. redna seja konference OOZS Uspešno poslovanje V četrtek 2. oktobra je v prostorih skupnih služb potekala druga redna seja konference osnovne organizcije zveze sindikatov. Na začetku so delegati pregledali sklepe 1. redne seje OOZS in skupne seje DPO Gradisa. V razpravi o potrebi po organziranju Delovne skupnosti delavski standard, so ugotovili, da do njene ustanovitve do sedaj ni prišlo zaradi želje, da se ne povečuje režija. Potrebno pa jo bo ustanoviti, ko se dobi pristanek tozdov. Več pozornosti so namenili rezultatom poslovanja v prvih osmih mesecih tega leta in izgledom, oziroma načrtom za prhodnje leto. Ugotovili so, da do sedaj poslujemo dobro, težave imajo le nekateri obrati, gradbena enota Koper in Projektivna Biroja. V Gradisu kot celoti pa se pričakuje, da bo gospodrski načrt za letos presežen vsaj za 10 odstotkov, ker smo za zadnji kvartal podpisali precej novih pogodb. Večji od pričakovanja bo tudi fizični obseg del. V prhodnjem letu pa pričakujemo več dela na energtskih objektih. Precej možnosti je, da bo Gradis dobil delo na elektrarnah Vrhovo in Fala. začele pa naj bi se tudi aktivnosti pri TE Trbovlje 3. V razpisu je še dvoje velikih cestnih del — tretja etapa hitre ceste skozi Maribor ter na cesti Ljubljana—Zagreb odsek Šmarje-Sap—Višnja gora, kjer ra- čunamo vsaj na premostitvene objekte. V razpravi o osebnih dohodkih je prevladovalo mnenje, da bo potrebno osebni dohodek v bodoče deliti glede na delo, ki ga delavec resnično pravlja, torej glede na vrednotenje del in nalog, ne pa, kot do sedaj, po točkah. Člani konference osnovne organizacije sindikata so se seznanili tudi s poročilom o poslovanju v tujini. Kljub nekaterim težavam na gradbiščih v Iraku in Kuvajtu je kumulativni finančni rezultat tujine pozitiven. Člani konference so sezavzeli tudi za bolj učinkovito delovanje osnovne organizacije sindikata, spregovorili o realizaciji finančnega plana konference sindikata ter o realizaciji počitniške izmernjave Grdiš—Gytostav. M. M. 2. seja odbora za načrtovanje in razporejanje dohodka Predvsem o težavah Odbor za načrtovanje in razporejanje dohodka je imel 3. oktobra svojo drugo sejo. Predsednik odbora, Željko Petovar, je v začetku podal pregled sklepov prejšnje seje. Beseda je tekla tudi o težavah pri pridobivanju strokovnih kadrov za Delovno skupnost skupnih služb, o prpravi osnutka gospodarskega načrta za leto 1987 za tozd Inženiring ter o težavah pri sestavljanju srednjeročnega plana do leta 1990. Razpravljali so še o razlikah pri dejanski vrednosti točke v posameznih tozdih in o tem, da smo za pridobitev soglasja za izplačilo osebnih dohodkov za avgust morali dati izjavo, da od prvega julija letos nismo spreminjali vrednosti točke in da smo usklajeni z resolucijo in panožnim sporazumom. Pri drugi točki dnevnega reda so razpravljali o poročilu o poslovanju DSSS, Inženiringa in Interne banke v prvem polletju, oziroma v prvih osmih mesecih. Odbor je sprejel tudi sklep o povečanju akontacije prispevka za DSSS za 19 odstotka za prvih devet mesecev, glede na to, da je bil porast dohodka in osebnega dohodka v GIP Grdiš dosti večji kot v Skupnih službah. Odbor je razpravljal tudi o težavah tozda Inženiring pri pridobivanju celotnega dohodka iz naslova tujine, ter se strinjal s predstavnikom Inženiringa o nujnosti povečanja finančne discipline v okviru DO Gradis. V razpravi o izdelavi srednjeročnega plana do leta 1990 je odbor ugotavljal vzroke za zamude pri planiranju. Komisiji za SP 90 DO pa je zadal nalogo, da se ponovno sestane in pospeši aktivnosti pri sestavljanju srednjeročnega plana. Sledila je razprava o osemmeseč- nih rezultatih poslovanja z vidika začasnega zakona o preovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke, ki je bil sprejet konec junija. V razpravi je bilo rečeno, da se moramo na vsak način držati internih meril pri delitvi osebnega dohodka, upoštevati pa moramo tudi določilo zakona, da mora indeks dohodka biti večji od indeksa osebnega dohodka. Sprejet je bil tudi sklep, da naj kršitelji internih meril pri razporejanju dohodka v obdobju januar-av-gust, to so GE Jesenice, GE Nizke gradnje Maribor, KO Ljubljana, KO Maribor, LIO Škofja Loka, SPO Ljubljana in Biro za projektiranje Ljubljana dostavijo Odboru za načrtovanje v desetih dneh pismeno obrazložitev. Na kncu seje so spejeli na znanje še sporočilo GE Nizke gradnje iz Maribora o rebalansu njihovega gospodarskega načrta za letos. M. M. V Rušah rekonstrukcija peči M-2 za ferokrom Delajo tudi ponoči »Obstoječa peč v tovarni dušika Ruše je bila ena izmed prvih peči, sa je bila zgrajena že leta 1917. Zaradi zastarelosti tehnološkega postopka in prevelike porabe električne energije so se odločili, da jo zamenjajo z sodobnejšo. Seveda pa ni moč prenehati z obratovanjem sosednjih peči, ki so v neposredni bližini. Gre za peči za proizvodnjo karbida ter silicija in kroma. To pa povzroča velike težave pri delih na temeljih peci, saj znaša temperatura v tem prostoru preko 60 stopinj Celzija. Lahko si zamislimo delovne pogoje skupine delavcev, v skupini jih je bilo okrog dvajset, ki so delali v dveh izmenah po dvanajst ur. Dela so potekala podnevi in ponoči, saj je bilo potrebno najprej sanirati štiri stebre hale, in podreti obstoječe temelje. Večino del smo morali opraviti ročno, predvsem dela okrog cevi za industrijsko vodo. Te so bile dotrajane, ventili pa večinoma neuporabni. Razbiti je bilo potrebno 250 kubičnih metrov betona, kar ni tako malo. To delo smo opravili v sedmih dneh. Petega oktobra smo končali z deli na temeljih in sedaj bomo pričeli z montažo peči. Peč je izdelal Klemos, njen premer pa je 8 metrov,« je povedal vodja del Vojko Koren. Z obratovanjem peči naj bi pričeli 15. novembra, vrednost gradbenih in ostalih instalacijskih del je okrog 200 milijonov dinarjev. Za dnevno, posebej pa še za nočno izmeno je dobro poskrbljeno. Delavci v nočni izmeni pričnejo z delom ob 19. uri, prvi topli obrok pa zaužijejo ob 22. uri. Malico pa dobijo nekaj po tretji uri zjutraj. Kljub temu, da je nočno delo med gradbeniki že zelo redek pojav, so delavci Gradisa to sprejeli z razumevanjem. Franjo Štromajer Za bolj kvalitetno predstavitev Novi razstavni panoji V informativno propagandnem oddelku si prizadevamo, da Gradis n6 b' zaostajal tudi na razstavnih in sejemskih prireditvah, tako po svojem vseh*11 skem, kot tudi vizuelnem delu. Za vsako razstavo pripravimo projekte, izbor fotografij in tekstov tef ' zmanjšanem merilu tudi razstavo v celoti. Pri realizaciji z abstracta pano5* stemi je bilo potrebno še dolgotrajno delo na montaži in nato še na demon*3 ži. Ker je manjših prireditev, na katerih bi radi predstavili naše dosežke vsč več, smo nabavili nov instand expo pano sistem, kjer je 21,9m2 razstav*1 površine v grobem zmontirano v nekaj minutah. . Prvič bomo na teh panojih predstavili našo DO v Arandelovcu, v prihod' njem letu pa na vseh prireditvah, kjer se bomo predstavili na panojih- Poleg videa je to druga izredno pomembna pridobitev za sodobno pr6"' stavitev naše dejavnosti tako doma, kot v tujini Matija Krn£ Gradisove nagrade Največ točk za GE Maribor, GO Ljubljana in OGP Komisija za podelitev Gradisvih nagrad in diplom je letos imela štiri seje,na katerih je obravnavala 26 predlogov za podelitev Gradisovih nagrad in določila vrstni red tozdov za dodelitev Gradisovih diplom. V primerjavi s preteklimi leti, je letos prispelo nekaj več predlogov, svojih kandidatov pa niso imeli v obeh Kovinskih obratih in Gradnjah Ptuj. \Xv!,!v!v!v!,!vl*!yXvj^ pekcijskih organov s področja varstva pri delu, — drutbenopolitična dejavnost, priznanja na področju kulturnega in športnega delovanja, poglabljanje samoupravnih odnosov in usklajenost samoupravnih aktov, — uspešnost na področju izobraževanja — upošteva se število kandidatov, ki so obiskovali razne izobraževalne tečaje in druge tečaje za izpopolnjevanje sposobnosti za delo, — uspešnost na področju družbenega standarda — upošteva se organizacija prehrane in nastanitve, zdravstvena in socialna varnost itd. m Gradisove nagrade se podeljujejo za izredne dosežke, uspehe,oziroma rezultate pri delu posameznih delavcev, skupin delavcev tozdov ali delovnih skupnosti, če je njihovo delo odločilno vplivalo na izboljšanje poslovanja delovne organizacije, na njeno boljšo organiziranost, na poglabljanje samoupravnih odnosov, na uspešno vključevanje delovne organizacije v integracijske procese v gradbeništvu, na dvig delovnih in življenjskih pogojev in na vse ostalo, kar je vplivalo na boljši ekonomski položaj in afirmacijo delovne organizacije Gradis. Gradisove diplome najboljšim tozdom se podeljujejo po naslednjih kriterijih: — uspešnost poslovanja merjenih s PERLA kazalniki, kar pomeni: produktivnost, ekonomičnost, rentabilnost in akumulativ-nost, — rast in razvoj tozda — upošteva se rast dohodka v preteklem letu in prvem polletju tekočega leta, kakor tudi odklon v primerjavi z grupacijo po kazalniku — dohodek na pogojno uro. Tako izračunana rast se primerja s predvidevanji glede srednjeročnega plana in upoštevajo odstopanja, — uspešnost pri inventivni dejavnosti — upošteva se število koristnih predlogov, racionalizacij, število prijavljenih inovacij, samoupravna organiziranost inventivne dejavnosti v tozdu, samostojnost inventivne komisije v tozdu, priznanja za prijavljene patente, pomembnost racionalizacija za tozd itd., — uspešnost s področja varstva pri delu — upošteva se primerjava števila ur izostankov zaradi nesreč pri delu ter ugotovitve inš- Letos Gradisove diplome prejmejo: I. diploma tozd GE Maribor (55,42 točk) II. diploma tozd GO Ljubljana (51,90 točk) III. diploma tozd OGP Ljubljana (50,27 točk) Med 26 predlogi za Gradisove nagrade se je komisija, na osnovi Zgornjih kriterijev iz pravilnika, odločila za naslednje naše delavce: 1. 2. 3. 4. 5. škem Valentin PLEMELJ, tozd GE Jesenice Hamdija BUNIČ, tozd GE Koper Ančka KAVČIČ, tozd GE Maribor Rudi HORJAK, tozd GE Nizke gradnje Maribor Stanko KOSTANJEVEC, tozd GE Ravne na Koro- e i H H I I i i m m m I I i 6. Janez ŠUBELJ, tozd Gradbena operativa Ljubljana 7. Albin PETERNELJ, tozd Lesno industrijski obrat Škofja Loka 8. Branko BURIČ, tozd Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana 9. Jože MIKLOŠIČ, tozd Strojno prometni obrat Ljubljana 10. Peter VRHUNC, Delovna skupnost skupnih služb Ljubljana 11. Osvin NOVAK, tozd Biro za projektiranje Ljubljana 12. Zdravko ZUPAN, Delovna skupnost skupnih služb Ljubljana I Nagrade in diplome bodo podeljene na 4. redni seji delavskega sveta Gradisa, ki bo novembra letos. Nagrajence bomo predstavili v naslednji številki Gradisovega vestnika. Dobitnikom nagrad in diplom čestitamo! 1 i i Ji >::y Živahen kongresni utrip dnevi inovatoijev. Kot vsako leto, smo tudi tokrat predstavili eno od novosti. Na panojih smo prikazali novi šedasti strešni nosilec Gradis, s katerimi je bila uspešno izvedena strešna konstrukcija na novem objektu Iskre v O toča h. . Poleg udeležbe na jesenskem Zagrebškem velesejmu, kjer smo Predstavili predvsem industrij-dejavnost Gradisa, je bil gradiš prisoten tudi na specializiranih prireditvah, ki jih je bilo v Septembru in oktobru kar nekaj. V začetku oktobra je bil v Portoroškem avditoriju XII. kongres jugoslovanskega društva za raziskavo materiala in konstrukcij (JUDIMK). Tudi na tepi kongresu smo predstavili našo dejavnost, na posebnem panoju pa predstavili tudi novo tehnologijo pri izgradnji objektov na slabo nosilnih tleh s PAB koli. Ker je bil drugi dan kongresa namenjen prav tem področjem, smo vsem udeležencem, ki jih je bilo nekaj sto iz vse Jugoslavije, predstavili tudi video s celotnim razvojnim programom na tem področju. Vzporedno z Zagrebškim ve-lesejmom je potekal celjski P*31 ni sejem, kjer smo našo de- dnost predstavili na panojih. Ob koncu meseca septembra s° bili v Mariboru tradicionalni V oktobru bosta še dve podobni prireditvi, za katere smo prijavili udeležbo in na katerih bomo predstavili naše dosežke. To je vsakoletno srečanje konstruktorjev na Bledu, ter XII. kongres zveze društev za ceste Jugoslavije, ki bo tokrat v Kučičih pri Budvi in na katerih se bodo predstavili tudi naši strokovnjaki. V propagandnem smislu bomo na panojih predstavili naše dosežke. V Črno goro pa bodo predstavniki KO Maribor pripeljali tudi mali finišer, za katerega je potrebno še nekaj dodatne animacije, saj ga vsi možni uporabniki niti še ne poznajo. Razstavni panoji v Mariboru — predstavitev šedastih strešnih nosilcev Poleg teh prireditev bomo v novembru sodelovali še na kongresu v Arandelovcu, kjer bomo v celoti predstavili razvojni program tehnologije s PAB koli, vključujoč tudi prikaz meritev. V mesecu oktobru moramo izoblikovati izhodišča za gospodarski načrt za leto 1987. To je strokovno zahtevno delo, saj je treba upoštevati podatke o poslovanju v pretekli dobi, ocene do konca leta in predvidevanja, to je planske podatke za prihodnjo dobo. Upoštevati je treba tudi družbene planske dokumente in iz njih izhajajoče usmeritve. Dodatno težavo nam povzročajo neustaljene gospodarske razmere, na primer pri prognoziranju rasti cen. Planirati moramo glede na čas, v letnem načrtu leto 1987 v primerjavi z letom 1986 (in 1985 kot izhodiščnem letu SP 90); hkrati pa planiramo tudi glede na prostor, to je položaj Gradisa v gradbeništvu SR Slovenije (in SFRJ) ali položaj tozda s položajem podskupine, kateri pripada po svoji pretežni dejavnosti, v kateri je registriran. Položaj ozda se določa po obsegu in še zlasti po uspehu poslovanja. Slednjega določa najpomembnejši kazalnik, dohodek na delavca, v Gradisu, dohodek na pogojno uro. Položaj v delitvi in obenem tudi v standardu delavcev pa določamo zlasti s kazalnikom, OD na delavca (uro). Kazalniki poslovanja Za Gradisove delavce bodo zanimivi in koristni primerjalni podatki o naših lanskoletnih rezultatih, ki Dohodek na delavca smo jih dobili iz posebne metodologije KAZALNIKI; knjigo s podatki pripravljajo v strokovnih službah Gospodarske zbornice Slovenije. Prikazujemo rezultate iz kazalnika (št. 1), dohodek na delavca in (št. 14), OD na delavca, kot jih dobimo iz zaključnih računov (iz oznak za AGP št. 056 in 118 v primerjavi z 210 — navedene številke veljajo za strokovno prevero). Podatki se razlikujejo od- statističnih predvsem zaradi različnih možnosti oblikovanja podatkov v zaključnem računu; na primer na račune zalog oz. (ne)obračunanih del ter (polizdelkov. Za leto 1985 so bili obdelani podatki za 3893 ozdov, kolikor je bilo obdelanih zaključnih računov v slovenskem gospodarstvu. V našem primerjalnem prikazu pa je zajetih nekaj manj kot 3300 ozdov; od teh za Gradis vsi proizvodni tozdi (15) in tozd Inženiring. Dejav- Mesto nost Organizacija Kazalnik SRS = 100 1 070240 Petrol, Trgovina, Komerciala 34011 1948 569 110402 Gradis, Biro Ljubljana 2720 156 1013 110402 Gradis, Biro Maribor 2139 123 1204 050100 Gradis, GE Koper 1969 113 1254 110404 Gradis, Inženiring Lj. 1936 111 1439 012142 Gradis, OGP Ljubljana 1818 104 1717 050100 Gradis, GO Ljubljana 1662 95 1888 050201 Gradis, GE Nizke gradnje Mb. 1578 90 1895 012322 Gradis, LIO Škofja Loka 1573 90 2276 050100 Gradis, SPO Ljubljana 1400 80 2473 050100 Gradis, GE Maribor 1311 75 2490 050100 Gradis, GE Jesenice 1301 75 2505 050100 Gradis, GE Ravne 1292 74 2631 050100 Gradis, GE Celje 1234 71 3001 050100 Gradis, GE Gradnje Ptuj 991 57 3190 011412 Gradis, KO Ljubljana 495 28 3192 011412 Gradis, KO Maribor 488 28 1557 00 Gospodarstvo SRS 1746 100 1559 01 Industrija SRS 1747 100 1240 011412 Proizvodnja gradbenih strojev 1943 111 2516 012142 Proizvodnja gradbenih predizd. 1284 74 2656 012322 Proizv. elementov za gradb. 1220 70 2459 05 Gradbeništvo SRS 1322 76 2759 0501 Visoke gradnje 1170 67 2229 0502 Nizke gradnje 1430 82 1239 110402 Gradbeno projektiranje 1944 111 2493 050100 Gradis 1300 74 Razlikeso zelo velike. Najboljši tozd (Petrol ) je dosegel skoraj 20 krat višji dohodek na delavca kot znaša poprečje slovenskega gospodarstva. Med stotimi najuspešnejšimi ozdi jih je največ iz zunanje trgovine (27). Bazna kemija in predelava kemičnih izdelkov jih imata tudi veliko (17), nato pa še kmetijstvo (9). Iz teh štirih panog je več kot polovica vseh najuspešnejših ozdov. Vzroke za njihov uspeh moremo iskati tudi v neustaljenem gospodarstvu, to je tudi v izjemno ugodnih pogojih poslovanja — za te ozde. Gradis je zaostal za poprečno uspešnostjo gospodarstva za 26 odstotkov in za gradbeništvom za 2 odstotka, predvsem zaradi slabega rezultata obeh kovinskih obratov, ki sta imela zelo nizek dohodek (na delavca), predvsem zaradi zelo visokih obresti. Ostala razmerja med organizacijami in dejavnostmi, zlasti za vsako našo temeljno organizacijo posebej, je možno izračunati iz zgornjih podatkov. Izhodišča za planiranje v prihodnjem letu Zanimivi podatki — tu V Osebni dohodek na delavca Dejav- Mesto nost Organizacija Kazalnik SRS 1 070320 Intertrade, Zastop. tujih firm 2361 69 110402 Gradis, Biro Ljubljana 1534 303 110402 Gradis, Biro Maribor 1201 437 110404 Gradis, Inženiring, Lj. 1130 1083 012142 Gradis, OGP Ljubljana 964 1439 011412 Gradis, KO Ljubljana 904 1553 050100 Gradis, GE Koper 888 1904 050100 Gradis, GO Ljubljana 836 1958 012322 Gradis, LIO Škofja Loka 828 1982 050100 Gradis, SPO Ljubljana 824 2237 050100 Gradis, GE Maribor 786 2245 050201 Gradis, GE Nizke gradnje Mb. 784 2291 050100 Gradis, GE Ravne 778 2485 050100 Gradis, GE Jesenice 750 2636 011412 Gradis, KO Maribor 727 2659 050100 Gradis, GE Celje 724 3112 050100 Gradis, GE Gradnje Ptuj 624 3246 090209 Fototehnika Sežana 416 1447 00 Gospodarstvo SRS 903 1590 01 Industrija SRS 882 1537 011412 Proizvodnja gradbenih strojev 911 2319 012142 Proizvodnja gradb. predizdelkov 773 2327 012322 Proizvodnja elementov za gradb. 772 2130 05 Gradbeništvo SRS 802 2596 0501 Visoke gradnje 733 1755 0502 Nizke gradnje 857 265 110402 Gradbeno projektiranje 1221 2050 050100 Gradis 814 tu. (Letos se visoka izplačila v lju*’ , ite,a's kot celota, na primer ima skem biroju — v prvih osmih ^ ea sestav (na 811. stran Kačih poprečno vsak mesec 60 „j 'v) 10,42 let šolanja, kar pokov gibljivega dela nad osnovall|jf.v Poprečju nekaj manj kot nadaljujejo; s čemer se kršijnjt^rani delavci (11 let). Po-ugodna interna merila in določb a ije je razdelitev za Gradis terventnega zakona)! V tozdu so presegali z OD poprečje v t °Pnja 3,57% vSjV 2,85 % 15,85% 44,48% 33,25 % nam kažejo, da imamo v Ti podatki kažejo, da smo po nekajletnem zaostajanju naših osebnih dohodkov, v letu 1985 uspeli preseči tisoč din) zaostajali za skupin0, ijsu: sorazmerno visok kvalifi-tisoč din) za 15 odstotkov. j0 (|sF’tav- V SCTO, na primer so zaostajali OD za svojo S*a', in ’U9° let s 3,85 odstotka v tudi v KO Maribor in sicer za * ii „r -°6 odstotka v VI. skupini, stoikov. Vendar ga v tem P1j fiitL^emštvo v celoti ima tako tudi za izpad dohodka in sanaC k lJJavi s poprečjem v sloven-ukrepe, ki naj bi zmanjšali 'sP»darstvu kot še posebej v stroške, predvsem obresti. '•)$, J Vl z zaposlenimi v industriji mivo je, da so delavci v AadP°prečen kvalifikacijski ljana s podobnimi težavami Pa bi v gradbeništvo všteli dek na delavca je zaostajal za. uiw 000 projektiranje, potem bi stoikov za povprečjem pods^M kvalifikacijski sestav v slo-dejavnosti) obračunali kar p°P Vk(!i gospodarstvi osebne dohodke. tjj” gospodarstvu skoraj za 3 Doslej smo imeli marsikje drugačne, to je obratne predstave. Seveda gre za podatke na papirju, ki so v resnici lahko (malo) drugačni. Na primeru KO Ljubljana vidimo, da ima (na papirju) v I. in II. skupini 9,1 odstotek NK in PK delavcev, KO Maribor pa jih ima 22,2 odstotka. Ali v VIL in VI. skupini je (spet na papirju) v KO Ljubljana 14,7 odstotka visoko in višje strokovnih delavcev, v KO Maribor pa 5,1 odstotek. V Gradisu gre lahko za sporno prikazovanje strukture zaposlenih v KO Ljubljana npr. bržkone nimajo 15 odstotkov diplomantov s I. in II. stopnjo visoke izobrazbe, imajo pa lahko toliko delavcev, ki so razporejeni na tako zahtevna dela in naloge. Vendar lahko predvidevamo, da podobno razvrščajo delavce tudi v drugih kolektivih zunaj Gradisa, ponekod pretiravajo v eno, drugo v drugo skrajnost, večina delavcev pa je verjetno vendarle realno razporejena. V kolikor bi hoteli dobiti podatke o osebnih dohodkih, ki so posledica kvalifikacijskega sestava, bi morali OD deliti s količnikom za sestav. Če velja za gospodarstvo SRS količnik 1,00, potem povedo drugi količniki primerjalni nivo kvalifikacijskega sestava. Za primer vzemimo OD, v skupini gradbeno projektiranje, 1221 tisoč din in ga delimo s količnikom 1,33, da dobimo 918 tisoč din na delavca, kar je zelo blizu poprečnih OD v gospodarstvu SRS, 903 tisoč din. Take primerjave so možne za vse skupine dejavnosti in za vse ozde. Vendar pa moramo upoštevati še rezultate poslovanja, ki se kažejo s kazalnikom dohodek na delavca in z drugimi kazalniki, na primer z akumulacijo v primerjavi s poslovnimi sredstvi. Izhodišča za plan S tem smo prišli do pomembnih podatkov, ki nam pomagajo oblikovati izhodišča za plan. Doslej smo obravnavali podatke po zaključnem računu za leto 1985, kotso prikazani v kazalnikih GZS. Slabost teh, za primerjavo sicer izjemnih podatkov, je v njihovi pozni obdelavi. V ozdih so nam bili na voljo šele letos v avgustu. Za plan za leto 1987 pa smo morali upoštevati predvsem dejanske podatke za letošnje osemmesečno obdobje, potem (ocene) za devetmesečno obdobje in ocene za celo leto 1986. Te smo za zbirni nivo vseh tozdov že pripravili v analitskoplan-ski službi in jih bodo v Gradisu obravnavali najprej strokovni in samoupravni ter seve poslovodni delavci oziroma organi. Planski podatki bodo izhajali iz ocen za angažiranost naših tozdov v letu 1987. Zelo pomembni — zlasti metodološko — bodo podatki d dohodku in osebnem dohodku na delavca oziroma na (pogojno) uro. V naše srednjeročne planske dokumente, ki so glavna osnova za letno planiranje, smo napisali, da morajo OD naraščati skladno (za 20 odstotkov poča- sneje) kot produktivnost, merjena z vrednostjo lastne proizvodnje na efektivno uro. Ker ne planiramo pada produktivnosti, tudi ne planiramo pada realnih OD. Pri predvideni inflaciji v letu 1987 za 100 odstotka bodo morali nominalni OD na delavca (uro) porasti v letu 1987 za dobrih 100 odstotkov. Ker se mora hkrati povečati delež akumulacije v dohodku, delež obveznosti pa ne bo možno (bistveno) znižati, se bo moral delež OD v dohodku za malenkost (za nekaj desetink odstotka) zmanjšati. To pomeni, da bi se moral v letu 1987 povečati dohodek (na delavca) za okoli 105 odstotkov; prav toliko — ali malo več, če bomo izboljšali ekonomičnost poslovanja — pa tudi celotni prihodek ali naš obseg, to je vrednost proizvodnje. Ko bomo sestavljali gospodarske načrte za leto 1987 po tozdih, bomo torej upoštevali poleg primerjalnih podatkov iz leta 1985, ki je osnovno leto za sestavljanje GN v tem srednjeročnem obdobju, še ocene za leto 1986 in seveda družbene usmeritve (občin republike, zveze) in ukrepe, ki bodo veljali oziroma jih pričakujemo za leto 1987. dr. Uhan Stane DOPISUJTE SVOJE GLASILO! Temeljni kamen za novo carinsko cono je bil položen šele 5. septembra. Že fotografija je dokaz, da dela res hitro napredujejo in da bo GO Ljubljana stavbo končala v roku. Načrte je naredil Projektivni biro Ljubljana. 18. srečanje gradbenikov Jugoslavije brez ekip Gradisa Ekipa Slovenije na četrtem mestu V Sltopju, mestu ob Vardarju, Id so ga po katastrofalnem potresu leta 1963 povsem na novo zgradile prav roke gradbincev iz vse Jugoslavije, je bilo 19. in 20. septembra 18. srečanje gradbenih delavcev Jugoslavije. Letos je bil organizator tega tradicionalnega srečanja Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Makedonije, pokrovitelj pa največja makedonska gradbena delovna organizacija, Pelagonija iz Skopja. Srečanje gradbenikov se je pri- razmer v tej panogi, se je razvila začelo 19. septembra s svečano aka- nimiva razprava. demijo v zgradbi Makedonskega narodnega gledališča v Skopju. Gradbincem — iz vseh republik in obeh pokrajin se jih je zbralo skoraj 500 — je po pozdravnem nagovoru gostiteljev spregovorila predsednica sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Marija Todorovič. Uvodoma je poudarila pomen takih srečanj, ki prispevajo k zbliževanju delavcev iz vse države ter s tem krepijo bratstvo in enotnost, kar je v sedanjih razmerah še posebej pomembno, nato pa je spregovorila o aktualnih družbenopolitični h in ekonomskih razmerah ter o nalogah sindikata. Posebej je ocenila razmere v gradbeništvu in težak socialni položaj gradbenih delavcev ter poudarila, da je treba za razreševanje sedanjih težav hitro in dosledno uresničevati program zveznega izvršnega sveta za izgradnjo 30.000 stanovanj, kakor tudi sklepe zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ iz leta 1984 o nadaljnjem razvoju gradbeništva. Slavnostna akademija se je nadaljevala z bogatim kulturno umetniškim programom, ki so ga pripravili člani kulturno umetniških društev iz Skopja. •V soboto, 20. septembra se je srečanje nadaljevalo s proizvodnim tekmovanjem na gradbišču stanovanjskega naselja Novo Lišče. Po slavnostni predstavitvi najboljših ekip z republiških in pokrajinskih tekmovanj je najprej spregovoril predsednik organizacijskega odbora Ivan Dičev, predsednik kolegijskega poslovodnega odbora Pelagonije. Tekmovanje je o tvorila predsednica sveta Zveza sindikatov Jugoslavije Marija Todorovič, zatem pa so prebrali še pozdravni telegram predsedstva SFRJ. Medtem ko so tekmovalci opravljali obsežne in zahtevne proizvodnje naloge, so se predstavniki gradbenih delovnih organizacij in panožnih sindikatov sestali na delovnem razgovoru. Spregovorili so o aktualnih vprašanjih gradbeništva pri nas. Po uvodnem referatu predsednika Zveznega odbora sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije Miloša Zoriča, ki je osvetlil razmere v našem gradbeništvu in nakazal možne rešitve za razrešitev takšnih Po razgovoru so sklenili, da oblikujejo delovno skupino predstavnikov republiških in pokrajinskih odborov sindikatov gradbenih delavcev in predsedstva organizacijskega odbora, ki ima nalogo, da v najkrajšem času pripravi gradivo s predlogi in sugestijami za razrešitev težav gradbeništva. • V razpravi je bilo povedano tudi sledeče: mesto Skopje je po potresu v letu 1963 razvilo izredno močno gradbeno opera-tivo, tako da vsak šesti zaposleni prebivalec Skopja dela v gradbeništvu. Toda iz znanih razlogov gradijo vedno manj, pridobivanje del na svetovnem trgu je izredno zahtevno, gradbeniki pa so izčrpali velik del notranjih ra-zerv. Zato je potrebna širša akcija družbe, Id jo mora pokreniti sindikat Proizvodno tekmovanje je potekalo v delovnem in prijateljskem vzdušju. Največ uspeha so tokrat imeli domačini, ki so osvojili večino prvih in drugih mest. Med zidarji je zmagala ekipa Hrvaške, ekipa Slovenije, ki so je sestavljali delavci SCT pa je pristala na 7. mestu. Pri tesarjih šobili najboljši makedonski tekmovalci, ekipa Pionirja iz Novega mesta, ki je zastopala Slovenijo,je osvojila 6. mesto. Makedonci so bili najboljši tudi med železokrivci, člani ekipe Pomurja iz Murske Sobote pa so prejeli srebrne medalje za 2. mesto. Po oceni strokovne komisije so najboljši oder postavili odrarji ekipe Hrvaške, člani slovenske ekipe iz SGP Grosuplje pa so zasedli 6. mesto. Tudi žerjavisti Slovenije, sestavljali so jo delavci SCT, niso imeli sreče in so zasedli šele 7. mesto. Med žerjavisti je zmagala ekipa Vojvodine. Edina slovenska ekipa, ki je zmagala in tako osvojila 1. mesto,so bili keramičarji Gradbenega finalista Maribor, slikopleskarji te delovne organizacije pa so zasedli 3 mesto, za ekipama Bosne in Hercegovine ter Makedonije. Slovenska ekipa elektro-instaja-terjev iz celjskega Ingrada je bila peta, prav tako tudi ekipa vodoin-stalaterjev mariborskega Cevovoda. Marija Todorovič, predsednica sveta zveze sindikatov Jugoslavije pozdravlja udeležence 18. srečanja gradbenih delavcev Letošnje zvezno tekmovanje gradbenikov je bilo brez ekip Gradi- sa, ki bi si pravico sodelovanja n>°' rale izboriti na republiškem tekmo vanju, pa jim to ni uspelo. Lansko leto so bili naši železokrivci na zvez-nem srečanju tretji, ekipa Sloveni]3 pa je v Kragujevcu slavila skup"0 zmago. Morda bo bolje, tako za Gradis kot tudi za ostale predstavnike Slo venije že prihodnje leto, ko bo 19' srečanje gradbenikov v Bosni i** Hercegovini. Končni vrstni red na 18. zveznei® tekmovanju gradbenih delavcev Skopču: 1. Makedonija 2. Hrvaška 3. BiH 4. Slovenija 5. Vojvodina 6. Srbija 7. Črna gora 8. Kosovo Pozvonil je šolski zvonec 132 toč 94 točk 92 točk 81 točk 77 toč s# 35 točk S. Novak Slab vpis v gradbene šole Gradbeno šolstvo je v resni krizi. To potrjujejo tudi podatki o številu prijav za prve letnike srednjih gradbenih šol za leto 1986/87. ugotovitvah Izobraževalne skupnosti Slovenije so se na 1530 razpisa nih mest za mladino prijavili 504 učenci,med njimi nobeno dekle. manj zanimanja za gradbene šole je med odraslimi — za 600 razpisa nih prijav je prišlo komaj 11 prijav. učencev ali 67 odstotkov. V tem obdobju je bilo na višjih in visokih šolah gradbeništva, geodezije in arhitekture vpisanih 541° študentov, do diplome pa jih je prišlo 2506 ali 46 odstotkov. Pa poglejmo, kako je bilo letos z vpisi štipendistov v Gradisu? V Gradisu je bilo letos prijav' ljenih nekaj manj kot 200 kand*' datov za štipendije od I. do I ’ • stopnje srednjega usmerjenega izobraževanja. Na koncu smo * prve letnike srednjih šol vpisal* 128 učencev in podelili ravno toliko štipendij. Tako imamo seda) v vseh letnikih srednjega usmet' jenega izobraževanja 322 učencev, naših Štipendistov. Letos smo sprejeli tudi 80 študentov na višjih in visokih šolah' kar pomeni, da imamo skupaj8 tistimi iz preteklih let 170 študentov, to je skupaj z učenih 492 štipendistov ali približno toliko kot v lanskem šolskeU* Tudi za Gradis je po letu 198® značilno zmanjševanje števila učencev in štipendistov. Naj' večje število smo zabeležili v le|U 1979, ko smo imeli rekordn0 število štipendistov, to je 101 Kaj nas čaka v prihodnje r težko predvideti, vendar si bolj' ših časov brez spremembe Šol' skega sistema le ne morem0 predstavljati. Zbranih podatkov o vpisih na gradbene šole v Sloveniji še ni. Lani se je v gradbenih šolah izobraževalo 1074 učencev, 1985. leta 1098 učencev, 1983. leta 1280, 1982. leta 1390 in leta 1981, ob uvedbi usmerjenega izobraževanja — 1650 učencev. To leto je bilo prelomnica, saj je pred njim vpis rastel od 2061 učencev v letu 1973 do 2597 učencev v letu 1980. Večjega vpisa, to velja predvsem za srednje šole, ne more zagotoviti niti spodbudno štipendiranje. Za letošnje šolsko leto je bilo na voljo kar 2300 kadrovskih štipendij. Na visokih gradbenih šolah je gibanje podobno. Največji vpis je bil leta 1979, in sicer 717 študentov, nato pa se je zmanjševal: leta 1980 so na visoke gradbene šole vpisali 537 študentov, 1981. leta 646 študentov, 1982. leta 676 študentov, 1983. leta 407 študentov, predlani 450 študentov in lani 459 študentov. Letos se je na visoke gradbene šole prijavilo 610 kandidatov za redni študij in 117 za študij ob delu, od teh na arhitekturo 238 za redni študij in 9 za študij ob delu. V obdobju zadnjih desetih let je bilo v srednjih gradbenih šolah vpisanih skupno 21.615 učencev, šolanje je pa končalo 14.592 p° 7. srečanju novinarjev in urednikov ^združenem deiu _______________________ Za boljšo obveščenost Več kot 230 novinarjev, organizatorjev obveščanja in urednikov v združe-delu se je sestalo 25. in 26. septembra na svojem 7. delovnem srečanju, gostitelj je bil turistično rekreacijski center Unior na Rogli. Zbrali so se, da v strokovnih razpravah preverili, kako delavci uveljavljajo pravice in dolž-n°sti v zvezi z obveščanjem za učinkovito delo, umno gospodarjenje in samoupravljanje ter bogato družbenopolitično delo. V štirih tematskih sklopih so v°d niča rji predstavili uvodno *n,0> po dva poročevalca iz združena dela pa sta govorila o težavah 1 r £e*>itvah iz svojih delovnih okolij, : ako uveljavljajo informacijsko in 1 ^unikatijsko teorijo, i.J' tematskem sklopu — kako od-snfViti suhoparnost in birokratski m Poročanja v pisnih oblikah ob-ll “anja sta dr. Janez Dular z ljub-Janske Filozofske fakultete mured-njk lektor Janez Sršen z Dela na-rok 3 vzro*ce’ ^ vse b°lj silijo v bi-li)kratski, suhoparen, nesproščen Pravopisno in pravorečno neu-vj^en, malo razumljiv in slabo /azcn način pisanja. Če je le mogo-■ Pisci ne poimenujejo predmetov zadev z Ustreznimi slovenskimi, tahi-Vljenimi izrazi, marveč upo-• bl]ajo dolge, zapletene in vse prej * razumljive stavčne zveze. t.J drugem tematskem sklopu — Sj jUalniško podprt informacijski „1 em v funkciji dnevnega obveščajo delavcev za njegovo samou-„1 v.n° sporazumevanje in odločali Je uvodničar mag. Franc Križaj 0f edal, zakaj se računalničarji in p^anizatorji obveščanja v ozdih v.^falo povezujejo. Delavce obdamo o poslovanju in gospodarni*1 še vedno s podatki, številkami, l^da, te pa ne pokažejo prave ka- u osti in obsega dela, dnevno Sr arjanje nove vrednosti, deleža ^dstev za osebne dohodke in .Pno porabo in podobnega, kski ?retiem tematskem sklopu — ^ajevanje samoupravnih splošnih aktov v ozdih z zakonom o javnem obveščanju in z zakonom o družbenem sistemu informiranja je uvodničar mag. Lenart Šetinc iz CK ZKS opozoril na možnost, da bi na obveščanje v ozdu vplivali delavci prek odbora za obveščanje. Udeleženci srečanja so prejeli za ta tematski sklop izčrpno gradivo, ki so ga pripravili v odboru za obveščanje in politično propagando pri RS ZSS, ki nadrobno pojasnjuje in utemeljuje zakon o javnem obveščanju ter svetuje, kako njegovo vsebino upoštevati pri oblikovanju samoupravnih splošnih aktov o obveščanju v organizacijah združenega dela. Tako bomo morali tudi v Gradisu pristopiti k usklajevanju naših aktov z obema že prej omenjenima zakonoma. Usklajevanje mora biti zaključeno do konca februarja prihodnjega leta. V zadnjem tematskem sklopu — proces odločanja v ozdih in spremljajoče informadjsko-komunikacij-ske akcije je dr. Franček Hudej razvil model samoupravnega odločanja. Novinarje v združenem delu sta na Rogli obiskala tudi predsednik predsedstva CK ZKS Milan Kučan in predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik. V pogovoru z njimi sta več pozornosti namenila sedanjem gospodarskem in družbenopolitičnem položaju v Sloveniji in Jugoslaviji. Nekatere poudarke obeh objavljamo posebej. AfOV/N<\t^ / Poudarki iz pogovora Milana Kučana in Mihe Ravnika z novinarji »Delavci so še vse premalo obveščeni« • Ni res, da življenjska raven delavcev kar naprej pada, saj so povprečni osebni dohodki za 16 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani. Osebni dohodki pa padajo nekaterim drugim kategorijam delavcev in v nekaterih dejavnostih in se zato povečujejo socialne razlike. Sindikat se bo moral zato odločneje zavzemati za delavce, predvsem za tiste, ki živijo v mestih in razen nizkih osebnih dohodkov nimajo drugih prejemkov. To bomo dosegli tako, da se bomo resnično spopadli z ozdi, ki ne dosegajo primernih uspehov ali poslujejo z izgubo, ne pa s širjenjem kroga upravičencev do socialnih dodatkov. • Že osem let je naša družba v krizi, ki se v zadnjih mesecih še zaostruje in ni videti, da bi se kaj izboljšalo. Zato je sedaj že vsak družbeni subjekt v skrbeh za svoj obstoj. S sedanjim ustrojem gospodarstva ne moremo razviti sodobne družbe, zanjo pa nimamo niti sposobnih kadrov. • Zveza komunistov ima jasna stališča do samoupravne organiziranosti združenega dela. Glavni problem je ta, da so se tozdi spremenili v podjetja in da niso zaživeli takšni odnosi, kot so zapisani v zakonu o združenem delu. Pri spremembah tega zakona bomo morali težiti za tem, da bi z zakonom določili samo temeljna načela samoupravne organiziranosti, vse ostalo pa naj bi urejali samoupravni akti. Sicer pa se danes nekateri direktorji v časopisih hvalijo, da jim pred desetimi leti na srečo ni bilo treba ustanavljati tozdov, drugi pa obljubljajo delavcem 40-odstotno povečanje dohodka, če bodo na referendumih glasovali za ukinitev tozdov. Treba se je vprašati za odgovornost direktorjev, ki so deset let dopustili odtakanje 40 odstotkov dohodka. • Štrajki so pogostejši v kriznih obdobjih in ni res, da so se začeli naglo širiti šele v zadnjih letih. Precej jih je bilo tudi sredi šestdesetih let. Ti pojavi so tesno povezani z obveščenostjo delavcev. Delavci so še vse premalo obveščeni in celo predsedniki sindikalnih organizacij ne poznajo gospodarskega položaja svojega ozda. Sindikat pa mora po štrajki h postaviti vprašanje odgovornosti tistih, ki pred njim niso ničesar ukrepali, potem ko sodelavci ustavili delo,pa so takoj našli rešitve. Moralo bi nas tudi zanimati, kaj izzove revolt delavcev in kaj storiti, da do njih ne bo prišlo. Kot vse kaže, se pri štrajkih ne držijo določil zakona o združenem delu, torej verjetno niso dovolj dobra. Zato bo treba domisliti nova pravila igre za konfliktne situacije, ki jih bodo delavci in sindikat resnično tudi uporabljali. Za boljšo obveščenost — tokrat širše javnosti o dejavnosti Gradisa — smo 10. oktobra priredili tiskovno konferenco za novinarje ob skorajšnjem zaključku del pri silosih v Luki Koper. Pogled nanje s »ptičje perspektive«. Gostišče Jasna v Kranjski gori v alpskem stilu Tudi Nove Fužine v Ljubljani so bile zamisel Projektivnega biroja Ljubljana. Ko bo stavba na ploščadi Borisa Kraigherja končana, bo gotovo ena od lepših modernih stavb v Ljubljani Biro za projektiranje Ljubljana Več posluha za pi ne projektive Biro za projektiranje Ljubljana je lani praznoval že svojo 35. obletnico obstoja v Gradisu. V okviru gradbenih podjetij je eden najstarejših in eden največjih, zaposluje 70 delavcev, od tega polovico z visoko in višjo izobrazbo. Projektiramo vse vrste gradenj s tem, da smo se po ustanovitvi tozda Biro za projektiranje v Mariboru dogovorili, da bi se oni specializirali na objekte nizkih gradenj, mi pa visokih. Tako ne bi prišlo do nepotrebnega prekrivanja kapacitet. Imamo specializrane skupine projektantov za področje industrije, javnih zgradb in stanovanjske gradnje z mnogimi referancami in priznanji na preko tisoč pomembnih projektih. Letos smo bili dobro angažirani, saj bomo gospodarski načrt, četudi izključimo inflacijo, presegli. V manj rožnati luči pa se kaže bližnja prihodnost, saj grozi veliko pomanjkanje dela (in natečajev) celotni projektivi. Za leto 1987 nimamo praktično zagotovljenega še nobenega dela. • Preko Gradisa pridobimo le manjši delež naše realizacije, lani 18,5 odstotka, letos v prvem polletju pa 19,1 odstotka, kar je zaskrbljujoče malo. Res je, da naši tozdi velikokrat pridobijo dela na projektih, ki smo jih zasnovali v našem biroju, vendar to hkrati pomeni, da smo vsekakor \ \ premalo vključeni v Gradisovih kompleksnih ponudbah, ki vsebujejo projekt in izvedbo, za kar smo bili pravzaprav tudi ustanovljeni. Boris Vede, direktor Projektivnega biroja Ljubljana V zadnjem obdobju smo projektirali nekaj zelo zahtevnih industrijskih objektov, med njimi zlasti Jeklarno 2 Železarne Jesenice, razne objekte na Železarno Ravne in Sladkogorsko, rekonstrukcijo pa- j lega stroja 5 ter večje število ■ “9h objektov za Papirnico Vevče, cen° Blagovno transportnega I. tra in Kartonažne tovarne vz pahljani, Distribucijski center v L reču, nove proizvodne prostore jj ,reniskega tiska v Kranju, garaže, ieWV\'ce *n skladiščno-poslovni ob-p . Nuklearne elektrarne Krško, [ozriZT0dni in P°slovni objekt IMP (v Trata, nove obrate Termike v | -Ucah pri Ljubljani itd. a Kompas smo sprojekti riali L . TENIS in gostišče Jasna v gori, za projekt ZRMK v irh t n’ Pa ie PreJel naš projektant Jtekt. Medvešček najvišje družen,0 Poznanje, to je nagrado Prebega sklada za leto 1986. Pri j Cadi Borisa Kraigherja v Ljub-, so vsi projekti zelo zahtevne v strukcije naše delo. V zadnjem ij|u ^o projektirali tudi veliko šte-j stenovanjskih objektov v Ljub-, > Celju, na Ravnah, v Rušah, Jboru itd. , eeino dela pridobivamo z močno lrj,n° akvizicijo, s pomočjo do-lr(jl referenc na posameznih poji, .Jm. Z udeležbo na javnih razpi-j|(eln natečajih beležimo zlasti ve-’, Uspehe pri stanovanjski gradnji. e*0 ?° kot najboljši v hudi konku-'zbrani naši projekti za naj-. i° stanovanjsko sosesko z 2800 10vanji, to so Fužine v Ljubljani, potem Studenci ih Železničarska kolonij a v Mariboru, pa Dolgo Polje v Celju, kjer nas je v zadnji številki našega Vestnika pohvalil celo izvajalec del, na kar smo posebej ponosni! • Velikokrat se žal dogaja, da za sprejetje projektne rešitve ni dovolj kvalitetno delo, kar se je pokazalo večkrat pri internih natečajih za poslovne stavbe, ki so jih predvsem pred zaporo negospodarskih investicij gradila nekatera naša večja podjetja. Na te natečaje smo bili glede na naše reference skoraj vedno vabljeni tudi mi. Kot obvezno obliko naše akvizicije smo se jih redno udeleževali. Pri tem se je mnogokrat pokazalo, da za pridobitev dela ne zadostuje imeti najboljšo projektno rešitev, ampak tudi poznanstva ali pa razne »podjetniške kombinacije«. Da so bile pri nekaj preizkusih naše ideje res dobre, naše »veze« pa slabe, ugotavljamo po tem, da so nas drugi, ki so posel dobili, zelo radi kopirali. Dogaja se celo, da kljub odličnim projektnim referencam in sprejetimi in predlaganimi rešitvami pri skoraj pridobljenem delu ne uspemo zato, ker se je kakšen naš tozd ali celo Gradis kot DO komu zameril. 'S Projekt stavbe ZRMK v Ljubljani je prejel nagrado Prešernovega sklada Skratka, očitno je, da je tudi še tako dober projektantski pristop mnogokrat premalo za pridobivanje dela, ampak je potrebno na današnjem trgu ponuditi nekaj več. Tu pa smo znotraj naše DO premalo živahni in prilagodljivi, preveč navajeni samo »dela izvajati« za razliko od konkurence na trgu, ki se poslužuje tudi drugih metod in deluje — vsaj pri takšnih potezah — odločnejše in prepričljivejše. • Res je, da imamo tudi mi inženiring, ki pa nas kot projektante premalo vključuje v razne akcije. V obeh birojih imamo med 125 delavci tudi vrhunske strokovnjake, ki pa so premalo izkoriščeni oziroma premalo motivirani, da bi kaj več prispevali k tehnološkemu napredku in s tem pripomogli k razvoju in rasti naše delovne organizacije. Mislim, da je podobno tudi v naši operativi, saj smo po vojni kot vodilna gradbena firma vzgojili nič koliko strokovnjakov, Id prav z »Gradisovo šolo« zasedajo še danes pomembne položaje, njihovih sposobnosti pa nismo znali izkoristiti, kot bi jih lahko v dobro Gradisa. Torej manjkajo povezovalne funkcije, organizirane skupne akcije, ne nazadnje tudi s Interno banko, ki nam lahko pri tem, če je potrebno, izdatno pomaga. Skratka, z našo raziskovalno enoto vred razpolagamo brez dvoma z velikim arzenalom znanja, ki bi moral kazati mnogo večji učinek. Najbrž izgubljamo tudi preveč energije za urejanje naših medsebojnih odnosov, ker tudi nimamo vsi enakih predstav o vlogi in pomenu posameznih tozdov v okviru Gradisa. Dokler bo Gradis smatral Biroja za projektiranje za tozda, ki ustvarita s svojim porisanim papirjem 3,3 odstotka Gradisovega dohodka, in s tem, da se za pridobivanje tega dohodka lahko zanašata v glavnem le nase, toliko časa ni pričakovati, da bosta integralni del celovite Gradisove ponudbe na danes zelo zahtevnem trgu. Zato bi bilo najbrž potrebno o statusu birojev v Gradisu izdelati jasnejša stališča. Znano je, da so stroški s tehnološko utemeljenimi, racionalnimi, variantno preštudiranimi projekti majhni v primerjavi z efekti, ki jih takšen projektantski pristop daje v izvedbi. To pa pomeni, porabiti nekaj več časa (denarja) za projekt, kot ga priznava »trg«, prenasičen s predimenzioniranimi projektantskimi kapacitetami. Če torej pri takšnih skupnih akcijah že težko žrtvujemo nekaj dobro naloženega denarja v ta namen, potem vsaj ne nalagajmo Birojema vseh mogočih stroškov »nadgradnje«, sicer imata malo možnosti za obstanek v primerjavi s samostojnimi projektantskimi hišami, ki imajo manj finančnih obveznosti. Razen tega se čuti na tržišču tudi delovanje novega Zakona o graditvi objektov, ki omogoča posameznim birojem in inženiringom najemanje privatnikov, združenih v raznih skupnostih. Le-ti na račun minimalnih družbenih dajatev poslujejo pod mnogo ugodnejšimi pogoji kot podjetja. Torej imamo med drugim opravka z uzakonjeno nelojalno konkurenco. V takšnih okoliščinah upravičeni) pričakujemo več posluha za naše probleme, več pomoči pri pridobivanju del in nasploh več sodelovanja pri skupnih akcijah. Boris Vede Nov način polaganja vodov s pomočjo zalivne mase Uspeh mariborskega laboratorija Skladiščno transportna cona v Šentilju Ovira jih podtalnica Delavci tozda GE Maribor pospešeno izvajajo dela na izgradnji skladiščno transportnega centra v Šentilju za potrebe Sladkogorske tovarne. V prvi faB bodo zgradili industrijski tir, odprto asfaltirano deponijo za papir ter rezer voar za požarno vodo. Ta dela naj bi končali do konca leta, v drugi fazi pa bi naj dokončali še pokrito skladišče z 2000 kvadratnimi metri površine. Ker je v bližini naselje stanovanjskih hiš, je potrebno postaviti tudi protihrupno ograjo v dolžini 230 metrov in visoko 4 metre. Naredili so tudi 180 metrov opornega zidu, ki ščiti sosednji hrib in ga varuje proti drsenju. Največ težav pa jim povzroča podtalnica. V ta namen imajo posebna črpališča, ki noč in dan črpajo talno vodo. Z deli so pričeli sredi avgusta, končali pa naj bi po besedah Stanka Breča konec leta. Zaradi napačne zakoličbe, to delo je opravil mari' borski Geološki zavod, so izgubil) skoraj tri tedne. Seveda se bo zaradi tega dvignila tudi končna cena objekta, ki po sedanji oceni znaša 530 milijonov dinarjev. Zbiralnik za požarno vodo b° sprejel 900 kubičnih metrov vode in bo v celoti pod asfaltno prevleko Škoda, kajti bazen dimenzi 26x16x1,8 metra bi lahko služi) krajanom tudi kot rekreacijski bazen.. Projekte za skladiščno transportni center je izdelal Projekt Mari bon Franjo Štromajer Nova tehnologija polaganja vodov Pri mariborski Toplotni oskrbi so položili toplovodne cevi za ogrevanje treh sosednjih delovnih organizacij, gradisovci pa so pri tem prvič uporabili posebno tehnologijo zalivanja cevi s posebno zalivno maso. Gre za posebno mešanico betona, ki zagotavlja dobro zalivnost, hkrati pa jo je moč pri okvarah na cevovodu zlahka odstraniti. Bruno Benje, vodja laboratorija, kjer So raziskovali in »pogruntali« sestavo mešanice pravi: »V sorazmerno kratkem času smo na zahtevo investitorja pripravili tovrstno mešanico, ki se ježe pri prvem poizkusu dobro obnesla. Seveda je bilo potrebno veliko napora in tudi popoldanskega dela v laboratoriju, da smo prišli do zaželenih rezultatov. boratorijskimi raziskavami še nada-^eva*'" Franjo Štromajer Gradnja skladiščno transportnega centra v Šentilju za potrebe Sladkogorske Pred Borštnikovim srečanjem v Mariboru Gledališče v novi preobleki V svetu tak način že poznajo, vendar vsi skrbno čuvajo recepturo za to mešanico. Nam je to sedaj le. uspelo, čeprav še nismo rekli zadnje besede. Gre predvsem za to, da je potrebno recepturo prilagoditi z ozirom na površinsko tlačno trdnost pohodne površine. TaK tiačin objemanja vodov ima veliko prednosti. Ni potrebno vstavljati opažev ter se zlahka izognemo že obstoječim vodom. Že po nekaj urah pa lahko površino prevlečemo z asfaltno prevleko. Ne gre tukaj samo za toplovodne cevi. Na tak način je možno polagati tudi vse ostale energetske vode. Najbolj pomembno pa je dejstvo, da lahko pri morebitnih okvarah na vodih to maso zlahka odstranimo. To »po-gruntacijo« bomo tudi prijavili kot raziskovalno nalogo.« V laboratoriju na Pobrežju skrbno beležijo vse rezultate vgrajevanja te zalivne mase, saj bodo z la- Čeprav se je nova gledališka sezona že začela,je Slovensko narodno gledališče Maribor še vedno eno samo gradbišče. 20. oktobra pa bo na odru SNG Maribor prva tekmovalna predstava v okviru Borštnikovega srečanja. Velika zasluga za to gre delavcem Gradisa, ki pospešeno zaključujejo dela na ureditvi vhoda, fojera in drugih prostorov. Da bo vse tako kot je bilo nekoč, skrbi Zavod za spomeniško varstvo iz Maribora. Končana je tudi že fasada, ki meji na Gledališko ulico ter čelna fasada. Celotna stavba gledališča je sivo-bela, okna pa so iz aluminija in pobarvana. Že nekaj časa gradisovci kopljejo gradbeno jamo za novo veliko dvorano. Če bo šlo z deli na izgradnji vse tako kot dosedaj, potem bo leta 1992 vse nared za svečano otvoritev novega gledališča. Prihodnje leto bodo pričeli obnavljati kazinsko dvorano, ki je bila že precej načeta. Obnovitvena dela kazinske dvoreane bodo zahtevala precej truda, saj je na stenah in stropu precej drobnih detaljev, ki zahtevajo svoje mojstre. Veliko težav pri obnovi in izgradnji SNG pa povzroča gradisovcem utesnjenost gradbišča. Na razpolago imajo ves čas gradnje le nekaj par kvadratnih metrov gradbiščne površine. Z obnovo pa so pričeli že leta 1979. , r Franjo Štromajer SNG pred Borštnikovim srečanjem v novi preobleki Gradisova montažna hiša na jesenskem zagrebškem velesejmu, pred njo 'ttali finišer in naprava zapregled mostov in viaduktov, ža katero je bilo med strokovnjaki obilo zanimanja. Potniki v sejemskem »vlaku« pa bi gotovo našo hišo Jesenski zagrebški velesejem Ponovno številnejša udeležba Ponovno večje zanimanje tujih razstavljalcev, toda le malo novosti za Sradbenike. Uspešna demonstracija naprave za pregled viaduktov in mostov. Tako, kot je v Zagrebu že v navadi- je na jesenskem velesejmu pou-“arek predvsem na tehničnem pobočju, medtem ko je spomladanski b°lj namenjen blagu za široko po-lrošnjo. To se je poznalo tudi na Prostoru, ki je namenjen gradbeniš-tVu, saj je po spomladanski suši in Praznih prostorih na jesenskem ve-lesejmu, ki je trajal od 14. do 21. $ePtembra, kar mrgolelo strojev in naprav. Tudi prostorsko se je Velenjem razširil, še bolj pa se bo prihodnje leto, saj bo del parkirnih Prostorov namenil razstavnim in ponovnim prostorom. Ker je tudi možnost uvoza posameznih strojev in naprav nekaj holjša kot v začetku leta, so tudi zunanji proizvajalci ponovno uvideli niožnost prodaje, zato jih je bilo tako veliko. Skupno je bilo kar 3150 razstavljalcev, od tega 1150 iz 69 držav. Številni poslovni razgovori so se končali uspešno in lahko upamo, da bodo sklenjeni dogovori tudi uspešno zaključeni. Tudi Gradisov prostor je bil malce natrpan, saj smo poleg že nekajkrat omenjene montažne hiše predstavili tudi novo betonarno s 1500 litrskim mešalcem in kapaciteto 90 kubikov betona na uro. Od asfaltnega programa smo predstavili mali in veliki finišer ter reciklažo in brizgalko za bitumenske emulzije. Poleg tega pa smo prvič predstavili tudi napravo za pregled viaduktov in mostov. Zanimanje za vse proizvode je bilo kar precejšnje, tako da se tudi našim industrijskim obratom obetajo vsaj-malo boljši časi. Naprava za pregled mostov že dela na Titovem mostu na Krku V okviru predstavitev na jesenskem zagrebškem velesejmu, je bila predzadnji dan organizirana tudi demonstracija razstavljenega eksponata — naprave za pregled viaduktov in mostov. SPO, Id je pripravil demonstracijo na eni od vpadnic v bližini Zagreba, je na ta prikaz povabil vse DO in ustanove, ki bi lahko uporabljale to napravo. Odziv je bil velik, saj je bilo zanimanje za napravo izredno, kar kažejo tudi rezultati. Naprava že obratuje na Titovem mostu na Krk, kjer bo še ves oktober in tudi del novembra. Pa tudi za vnaprej je bilo nekaj terminov že rezerviranih za to napravo, tako da ni za odvreči misel enega od udeležencev demonstracije, zakaj ne izdelamo vsaj še ene tovrstne naprave. Matija Krnc Kovinski obrati Maribor na sejmu v Moskvi Veliki obeti od sejma Od 13. do 18. oktobra bo v Moskvi razstava gradbene mehanizacije. Iz Jugoslavije bo na njej sodelovalo pet podejtij — Duro Dakovič, 14. oktobar Radoje Dakič, IMT in Gradis, vsak s svojim proizvodnim programom zanimivim za sovjetsko tržišče. Iz Gradisa bodo največ razstavljali Kovinski obrati iz Maribora. V Moskvo bodo prepeljali finišer K6-M (M pomeni izvedbo za Moskvo, predelan je po sovjetskih željah, največja vidna razlika od sedanjega modela je kabina), mali finišer F 0711 in gumi valjar RW 200 (Gradis-MBU). Pripravili bodo še panoje, na katerih bodo predstavili tudi druge gradbene stroje, med njimi betonarno Kovinskih obratov iz Ljubljane. Udeleženci ‘sejma iz Gradisa pa bodo zavrteli še film o Gradisu in tako predstavili celotno njegovo dejavnost, za ta sejem pa je bil pripravljen, tudi propagandni material — prospekti v ruščini. 14. oktobra bodo razstavljale! iz Jugoslavije pripravili še tiskovno konferenco za predstavnike sovjetskih gradbenih podjetij. Po končanem sejmu bodo razstavljeni eksponati odkupljeni, mali finišer, ki bo v Sovjetski zvezi prvič prikazan, pa bo ostal dva meseca na preizkušnji. V SZ mora namreč vsak nov izdelek manj znanih proizvajalcev prestati testiranje, preden se odločijo za nakup. Tako so lani preizkušali tudi veliki finišer in mu dali atest ter naročili nekaj teh strojev. V Kovinskih obratih Maribor pričakujejo, da bodo Sovjeti zadovoljni z njihovim novim izdelkom, ki že dokazuje svoje kvalitete v Srbiji. Partizanski put in Beograd put sta namreč kupila vsak po en mali finišer za asfalti- ranje poti v Lazarevcu in Parači-nu. Stroja delata že dva meseca tudi po 12 ur na dan, kupca pa sta z njima zadovoljna. V času sejma bo Gradisov serviser prikazoval delovanje strojev, v Sovjetski zvezi pa bo ostal še do konca oktobra in pomagal pri predstavljanju in preizkušanju malega finišerja, v Kovinske obrate'pa bo prenesel tudi vtise, ki jih bo pustil stroj, tako da bodo lažje sklepali, kakšne bodo možnosti prodaje v SZ. Od sejma v Moskvi si naš obrat : v Mariboru namreč mnogo obeta. Če jim bo uspel prodor na ta prostrani trg, se jim ni potrebno bati, da jim bo zmanjkalo dela v nekaj prihodnjih letih, drugače pa bodo morali poiskati nove poti, da bi odpravili svoje težave. Kriza, ki že nekaj let pesti naše gospodarstvo je še močneje kot nekatere druge gospodarske panoge prizadela gradbeništvo, v okviru tega pa najmočneje strojegradnjo. V Kovinskih obratih v Mariboru si zato želijo, da bi izdelovali stroje tudi za druge panoge, vsaj tretjino od celotne proizvodnje, s sedanjim programom pa so vezani izključno na gradbeništvo in na stanje v njem. Seveda pa bi bili bolj zadovoljni, če bi lahko razširili proizvodnjo že sedaj osvojenih izdelkov, ne' pa iti v razvoj novih. Zato še posebej nestrpno čakajo na rezultate iz Moskve. M. M. _______________________________y • SrH MP' Večina udeležencev demonstracije se je hotela tudi malce popeljati z napravo Več pozornosti pripravam za varno delo Sredi letošnjega poletja so v Uradnem listu št. 25 izšle spremembe in dopolnitve zakona o varstvu pri delu iz leta 1974 (Uradni list št. 32). Glavna značilnost teh sprememb je, da je dan velik poudarek predhodnemu varstvu pri delu in njegovemu načrtovanju. Če je bilo treba doslej k projektom za delovne prostore, tehnologijo ali konstruirane delovne priprave priložiti le pisno izjavo, da so niti upoštevani varnostni ukrepi, je treba po novem poleg projekta izdelati tudi elaborat varstva pri delu in k temu elaboratu priložiti izjavo o upoštevanju varnostnih ukrepov. Precejšnja sprememba je tudi pri prijavljanju novih delovnih enot ali gradbišč. Doslej smo za vsako novo delovno enoto ali gradbišče inšpekciji dela poslali le prijavo na podpisanem internem obrazcu. Po novem pa moramo k tej prijavi priložiti program ukrepov varstva pri delu za novo gradbišče ter pravice in odgovornosti odgovornih delavcev glede varstva pri delu. O vsakem oddanem delu obrtni zadrugi ali samostojnemu obrtniku mora delovna organizacija, ki oddaja dela obvestiti občino, kjer bo zadruga ali obrtnik dal izjavo. Znatno pa so povečane tudi denarne kazni. Tako je najnižja kazen, ki jo lahko inšpektor dela izterja na kraju samem 2500 dinarjev (prej 500). Največja denarna kazen za delovno organizacijo pa je lahko 5 milijonov dinarjev. Novost splošnega varstva pri delu je, da mora delovna organizacija s splošnim samoupravnim aktom določiti prostore, kjer bo kajenje prepovedano. Zato bi bilo verjetno priporočljivo, da bi poleg obratov in delavnic s požarno nevarnostjo, prepovedali kajenje tudi v prostorih za sestanke, v pisarniških prostorih pa bi prepustili ljudem, da se o tem sami dogovorijo. M. V. Organizacija, ki zgradi objekt namenjen za delovne prostore in pomožne prostore ali zgradi (zmontira) tehnološki proces, mora izdati pisno izjavo, da je bil objekt zgrajen,oziroma tehnološki proces izveden v skladu s tehnično dokumentacijo. Proizvajalci (izdelovalci) strojev ali sredstev za delo so doslej izdajali izjave, da so bili pri izdelavi in konstruiranju upoštevani varnostni ukrepi. Po novem pa morajo za vsako izdelano delovno pripravo izdati spričevalo o varnosti. V njem morajo biti navedeni vsi predpisi, ki so bili upoštevani in roki, v katerih je treba opravljati preiskave in preglede delovne priprave. Za uvožene stroje in opremo mora organizacija pred uvozom oziroma pred sklenitvijo uvoznega posla ugotoviti, če stroji in oprema ustrezajo našim predpisom o varstvu pri delu in izdati pisno izjavo. V primeru, da nima na voljo predpisanih varnostnih ukrepov, organizacija izda ali si pridobi strokovno oceno, če stroji in oprema ustrezajo varnostnim predpisom. Kadar organizacija sama ni sposobna izdelovati elaboratov ali izdejati omenjene listine, lahko to naroča zunanjim pooblaščenim ustanovam. O sposobnosti organizacije odloča,oziroma jo preverja pristojni organ inšpekcije za delo. Vzrok nesreče ni bilo pretežko breme Prevrnilo se je avtodvigalo Zemlja se je ugreznila Čeprav je mariborski Geološki zavod opravil predhodne meritve tal na delovišču nove livarne Impol v Slovenski Bistrici, se je pri montaži vagonskega nosilca zgodila delovna nezgoda. Avtodvigalo Pingeuely TLM 586, last tozda SPO,katerega je upravljal strojnik Ivo Štefane, se je v torek, 23. septembra dopoldan z bremenom prevrnil. Levi zadnj i stabilizator se je dobesedno pogreznil v zemljo. Z bremenom, sjrešnim nosilcem, je udaril na streho sosednje zgradbe, avtodvigalo pa se je postavilo kvišku. Strojniku je uspelo med prevračanjem iz koči ti iz kabine in je ostal nepoškodovan. Zakaj je prišlo do nenadnega ugreza zemlje bo ugotovila posebna komisija. Za sedaj je jasno samo to, da vzrok nezgode ni morda pretežko breme, saj bi dvigalo v tem položaju lahko dvignilo nekaj več kot 16 ton, nosilec pa je skupaj z montažno napravo tehtal le okoli 11 ton. Franjo Štromajer Pinguel) se je postavil kvišku -----------------—— N Res je — ni potrebno (Ne)varnost pa taka! Res je, da imamo v Gradisu dobro organizirano službo varstva pri delu in so prizori, kot ga vidimo na fotografiji naših delavcev redki. Res pa je, da je ta posnetek nastal na Gradisovem gradbišču nove elektrolize v Kidričevem. Resje tudi, da si je te »akrobacije« delavcev Iskre iz Kumanova, ki delajo na strešni jekleni konstrukciji ogledal sam republiški inšpektor. Res je tudi, da naj bi po nekem dogovoru delavci te delovne organizacije sami poskrbeli za svojo varnost. Vse lepo in prav dokler se ne bo nič zgodilo. Ko pa se bo zgodila nesreča, bo vsako izgovarjanje odveč. Rekli bomo — resje, ni pa bilo pogrebno. < Franjo Štromajer Tekmovanje gasilskih enot civilne zaščite Dobra usposobljenost gasilcev V soboto 4.10.1986 je Občinski štab za civilno zaščito Ljubljana Moste-Polje, ob sodelovanju z Blagovno transportnim centrom in Občinsko gasilsko zvezo, organiziral in izvedel 5. občinsko preventivo gasilskih enot civilne zaščite. Na začetku tekmovanja je vse udeležence pozdravil predsednik Izvršnega sveta SO Ljubljana Moste-Polje, tov. Miro Sotlar. Tekmovanja se je udeležilo 29 enot.od tega 4 ženske enote. Ekipe so bile razvrščene v 2 tekmovalni podskupini in sicer na skupino, kjer se tekmuje v vaji na hidrantu in raznoterostih, ter skupino, kjer se tekmuje v vaji z motorno brizgalno in raznoterostih. Tekmovanje je potekalo po pravilih Gasilske zveze Slovenije. Gradis je na tekmovanju zastopala enota tozda OGP. Udeležbo smo, kljub pravilno izpeljanim postopkom, zaradi raznih zapletov in neodgovornih ravnanj posameznikov, uspeli zagotoviti šele v zadnjem trenutku, saj se je eden od udeležencev moral pripraviti na tekmovanje se zjutraj, tik pred pričetkom. Ekipa je z zbranimi 849 točkami zasedla 12. mesto v vaji na hidrantu *n raznoterostih. S tem rezultatom je za prvouvrščeno ekipo zaostala za 49 točk« za tretjeuvrščeno pa le za 39,5 točke, kar pravzaprav kaže, da je bil, vsem težavam navkljub, nastop ekipe Gradisa dober, s primerjavo rezultatov pa ugotovimo, da je naša enota po pripravljenosti nekje v sredini, saj so bile razlike v točkah med petouvrščeno ekipo in ekipo Gradisa malenkostne. Seveda pa bi bil rezultat naše ekipe boljši, če bi se tekmovanja udeležila v prvotnem sestavu, saj so bile organizirane temeljite priprave, ki jih je vodil tov. Peter Kepic iz tozda OGP, za kvalitetnejše priprave pa je zagotovil celo opremo svojega matičnega gasilskega društva, vendar pa so konec koncev odpovedali drugi. Pri tem je potrebno reči, da enote civilne zaščite niso formirane le da bi zadovoljili predpisom, temveč predvsem za zavarovanje ljudi in premoženja, tako v mirnodobnem času kot v vojni. Samo dobro izurjene enote civilne zaščite nam zagotavljajo zmanjševanje strahovitih posledic raznih elementarnih nesreč m vojnih dejstovanj, in morda bo prav ena od naših ekip reševala življenja našim najboljžjim. Ali pa če pogledamo samo požarno varnost. Koliko tisočev dinarjev požro ognjeni zublji naši družbi? Le - s primerno usposobljenostjo vseh protipožarnih dejavnikov in pravilno osveščenimi posamezniki se bomo požarom uspešno postavljali po robu. Tako bomo v mesecu oktobru, ki je tudi mesec požarne varnosti, za boljšo usposobljenost gasilskih enot civilne zaščite izvedli skupno vajo v ljubljanskem bazenu, v nadaljevanju pa bodo izvedeni dopolnilni tečaji usposabljanja teh enot. Za udeležbo na občinskem tekmovanju v naslednjem letu pa bomo izvedli interno tekmovanje. In za konec še rezultati: Hidrant in raznoterosti ženske: 1. TOTRA —693,5 točk, 2. HP Kolinska — 668 točk, moški: 1. SCT, TOZD Mehanizacija — 898,2. ŽG, TOZD Transport — 890, 3. ROG Ljubljana — 888,5... 12. Gradis —849. Motorna brizgalna in raznoterosti ženske: 1. Saturnus — 653, 2. KS Lipoglav — 636, moški: 1. Toplarna — 882, 3. Saturnus — 880, 3. KS Vevče, Zg. Kašelj—878,5. Andrej Odar Tekmovalna skupina se jepognala v akcijo — treba je biti dobro izvežban, kadar gre za res, je vsaka minuta pomembna Jože Čuš (na posnetku desno) je nazdravil vsem sodelavcem Jože Čuš odhaja v pokoj Bilo je leta 1947, ko se je takratni Jožek oglasil na gradbišču Elektrolize v Kidričevem. Dve leti je trajal uk za tesarskega vajenca, izpit pa je opravil čez dve leti. Po končani gradnji ga je pot vodila širom p_ domovini, dve leti pa je bil tudi v Frankfurtu. Delal je na vseh gradbiščih tozda GE Maribor, edino na krški nuklearki je manjkal. Pravi, da mu je žal za to. Vesel pa je tozdovega priznanja, ki ga je dobil pred tremi leti. Še posebej zato, ker je na priznanju posnetek nuklearke. Tudi njemu, kot že toliko gradbenikom pred njim, zdravje ni dopuščalo, da bi šel v pokoj po redni poti. Moral je predčasno prenehati z delom, saj ga je pričelo mučiti zdravje. Kljub temu ima več kot 35 let delovne dobe. Rad se spominja povojnih let, ko je pričel z delom v Kidričevem, usoda pa je hotela, da se je prav na tem gradbišču tudi poslovil od svojih sodelavcev. Ima hišo v Desterniku pri Ptuju kjer bo užival »penzijo« kot sam pravi. Ob slovesu, bilo je ravno na dan »likofa,« elektrolize, so mu sodelavci predali darilo, ki ga bo vedno spominjalo na ta del Slovenije. Jožetu tudi mi želimo, da bi še veliko let prihajal na srečanje gradisovih upokojencev. Franjo Štromajer Povišane družbene pomoči Čeprav so se letos družbene pomoči otrokom že trikrat povečale, in sicer s 1. marcem za 20 odstotkov, s 1. majem za 27 odstotkov in s 1. junijem za 35 odstotkov, je na zadnji seji dne 7. 10. 1986 Komisija za usklajevanje programov socialnega varstva pri skupščini Skupnosti socialnega varstva Slovenije predlagala pristojnim skupnostim otroškega varstva, da povečajo družbene pomoči otrokom s 1. septembrom za 25 odstotkov. Tako bi se povprečna denarna Z pomoč otrokom, ki zdaj znaša 8761 dinarjev, povzpela na 10.951 dinarjev. Prav tako je komisija pristojnim skupnostim predlagala, da s 1. oktobrom za 20 odstotkov povišajo družbene pomoči, ki so edini in dopolnilni vir preživljanja, s 1. novembrom pa materialne pravice po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb tudi za 20 odstotkov. Tistim skupnostim, ki nimajo dovolj denarja, je komisija priporočila, naj opravijo povišanje posameznih socialno varstvenih prejemkov v višini, kot je predlagana, s tem, da postavijo kasnejše roke veljavnosti. Tatjana Salecl-Bevc V________________ J ZAHVALA Ob tragični, nenadomestljivi in mnogo prezgodnji izgubi dragega moža in očka RAJKA ČEGOVNIKA se najlepše zahvaljujem tozdu GE Ravne na Koroškem za darovani venec in finančno pomoč, zahvaljujem se tudi vsem sodelavcem, Id so ga spremili na njegovi zadnji poti, mi denarno pomagali, izrekli sožalje in sočustvovali z nami. Žena Marija, hčerki Petra in Anja Forma viva v betonu Beton je lahko tudi mehak Maribor je letos že šestič organiziral mednarodno kiparsko delovno srečanje, Forma vivo v betonu. Mesto ob Dravi se je 1967. leta priključilo Seči (kamen), Kostanjevici (les) in Ravnam na Koroškem (železo) z umetniškim kiparskim simpozijem na katerem so umetnikom ponudili novo možnost. Z uresničevanje umetniških zamisli so v Mariboru izbrali beton, večno aktualni gradbeni material, ki je tako nenadoma postal nekaj drugega, kot le monotona betonska fasada. Na takšen način je Maribor dobil na svojih ulicah in treih 16 umetniških betonskih skulptur, ki jih je ustvarilo prav toliko umetnikov. Letos je dobil Maribor v okviru svojega kiparskega simpozija tri nove betonske umetniške skulpture. V Mariboru so od 1. do 30. septembra ustvarjali trije kiparji, ki so jim mariborske gradbene delovne organizacije' ponudile tehnično pomoč in material. Z delavci Stavbarja je svojo urrtetniško predstavitev v betonu ustvarila ljubljančanka Dragica Čadež Lapajne, z delavci Konstruktorja pa je delal Will Nettleship iz Kansas Cityja. Kiparskemu simpoziju Forma viva v betonu se je tudi tokrat priključila Gradisova mariborska gradbena enota in ponudila je svojo pomoč in znanje ter material ameriškemu kiparju Robertu Lee Ad^emi iz New Yorka. Robert Lee A džema, dvainštiridesetletni kipar je sicer študiral in- dustrijsko oblikovanje in kot sam pravi, se je zaradi svoje notranjosti raje odločil za kiparstvo. »Več je moči izraziti takrat, ko imaš proste roke, ko te morebiti omejujejo le tehnološke možnosti in nič več,« nam je dejal, ko je na Pobrežju za risalno desko sam risal svojo skulpturo — betonsko sončno uro. Tudi sicer so sončne ure iz različnih materialov kar nekakšna njegova specialnost. Precej jih je že postavil po ameriškem kontinentu, prav za mariborsko Formo vivo pa je izbral svoj posebni projekt. Lahko bi kar rekli digitalno sončno uro, ki' bo kazala številke, v kateri se bodo igrale sence in sončna svetloba. In to ni navadna sončna ura,ampak umetniška betonska skulptura, ki bo stala pred zgradbo občine Maribor Po- S seje Komisije za kulturo pri ROS gradbeništva Slovenije Kulturo v vsako sredino Da je ponovno zaživela tudi kulturna dejavnost med gradbinci Slovenije priča sestanek Komisije za kulturo pri Republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Kulturni animatorji iz večjih gradbenih delovnih organizacij so se 10. septembra zbrali v Ljubljani, da bi ocenili dosedanje aktivnosti gradbenikov na kulturnem področju. Kot eno osrednjih prireditev so osvetlili 8. kulturno srečanje gradbenih delavcev, ki je bilo maja letos v Brežicah. Letošnje kulturno srečanje je bilo deležno številnih pohval, med katerimi je tudi pohvala sekretarja Zveze sindikatov Slovenije Franca Hribarja. Da pa bi odmevnost, ki jo je doseglo letošnje kulturno srečanje, ostala prisotna v javnosti, so si člani komisije, ki jo vodi Katjuša Borsan iz novomeškega Pionirja, zadali precej nalog. Prva in največja, ki jo bo Komisija za kulturo reševala skupaj s predstavniki in sekretarjem Republiškega odbora sindikata gradbenikov Slovenije, bo zbrati potrebna finančna sredstva za organizacijo kulturnih, proizvodnih in športnih srečanj gradbincev v prihodnjem letu. Jernej Jeršan, sekretar ROS gradbeništva, je predlagal, da posamezne komisije (kulturna, športna in komisija za pripravo proizvodnega tekmovanja) podajo oceno finančnih sredstev, potrebnih za svoje aktivnosti. Na teh izračunih bo treba podati rešitve financiranja gradbeniških aktivnosti v prihodnjem letu. fo sedanjih predlogih in predvi- devanjih naj bi financiranje v prihodnje potekalo po ključu števila zaposlenih v posamezni delovni organizaciji. Svoj delež pa naj bi prispevale vse gradbene delovne organizacije, ne glede na udeležbo na kulturnih, proizvodnih ali športnih srečanjih. Taka oblika financiranja naj bi delovala na gradbince spodbudno tako, da bi se v vsaki sredini čutila prisotnost kulturnega in športnega udejstvovanja ter nastopanja na proizvodnih tekmovanjih. 9. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije bo prihodnje leto v Titovem Velenju. Organizacijo je prevzel Vegrad. Člani komisije so nase prevzeli tudi nalogo, da ugotovijo,kako in koliko je prisotna kulturna dejavnost med gradbeniki po slovenskih regijah. Sinteza ugotovitev bo izhodišče za planiranje aktivnosti v prihodnje. Gradbinci torej ne mirujejo. Počitnice so bile spodbuda, da se novih nalog, lotevajo še bolj zavzeto in predano. a. O. .. ivSfc*!? Točno opoldan se je na tleh prikazala številka 12 brežje. »Beton je res sila trd material, obstojen in umetniku nudi številne izzive. Mislim, da sem jih uspel izkoristiti in sčasoma lahko človek začuti, da veje iz te betonske skulpture mehkoba, prav čutiš nenadoma igrivost, vsa zadeva postane simpatična.« Robert Lee A džema je mesec dni prebil v Gradisovih obratih na mariborskem Pobrežju. Svoj prostor je imel za majhno mizo in risalno desko, na katero je prerisoval svojo zamisel, v svojem »contact menu« Janezu Roju je našel številne izhode iz trenutnih problemov, kako naprej. In tudi v Gradisu, tej njegovi »gradbeni tovarni«, kot je pravil, je našel nekaj, kar drugod v svetu lahko iščeš. »Namreč to pripravljenost ljudi, zavzetost, da nastane tudi takšno in to delo. Pa tudi ta način, približevanja umetnosti povsem navadnemu delavcu, ki sicer pozna umetnost le na daleč, morda sploh ne. To me je bogatilo, to me je navdalo z navdušenjem in spoznal sem tudi takšno plat vašega dela,« je smeje pripovedoval Robert Lee Ad-zema. Na to svoje mariborsko obdobje se bo v newyorškem Greenwich Vil' lageju še dolgo spominjal. Predvsem zato, ker odnaša s seboj nova spoz-nanja o ljudeh in prav to je največ, kar je odnesel onstran Atlantika-Namreč, eno veliko novo izkušnjo več, spoznal je nove ljudi, nov utrip-Robert Lee A džema je kar nekajkrat poudaril, da je prav to tisto najpomembnejše, kar se mu je vtisnilo v spomin in da bo septembrsko bivanje v Gradisu in Mariboru nova in velika izkušnja, bogastvo, ki ostane za vedno. Za vedno pa ostaja na mariborskem Pobrežju tudi njegova skulptura, ki jo je postavil skupaj z Gradisovimi delavci. Morda je nikoli več ne bo videl, zato pa bo prav ta dig1' talna sončna ura, kakršne pri nas še ni, ostala kot dokaz o velikih možnostih povezovanja z ljudmi — z različnih" kontinentov, iz različnih sistemov, različnih pogledov. V tem našem primeru smo bili združeni prav in predvsem zaradi betona. B. Šalamon Literarni kotiček Prispevkibralcev Eden od pokazateljev, da časopis dosega svoj namen, je tudi sodelovanje bralcev, pa naj bo to v obliki pohval, kritik na račun pisanja, ali pa prispevkov. Teh je pri Gradisovem vestniku zares premalo — malo je strokovnih, še manj pa literarnih, kljub temu, da se trudimo, da bi pritegnili bralce. Zato smo toliko bolj veseli kadar se nam oglasite. Danes vam v literarnem kotičku predstav- ljamo pesmi naše bralke Marije Šegula iz Kovinskih obratov Maribor z željo, da bi bilo takšnega sodelov*' n ja čim več. ODHAJAM \Odhajam, \da med bogastvom gora znova pob' 'čem sebe. Ihajam, v samoti, sredi alpskih, cvetoCi’ inikov, d visoko travo in prelepimi plat11' tluhnem pesmi narave, znova slišim pesem srca. hajam, v objemu visokih gora, z bleščt' i i grebeni, di strmih prepadov, >va najdem smisel življenja, 'hajam se šumenje gorske brzice a v moje misli njimi potuje naprej, rej v neskončnost... * Šegula Marij“ Meniško prvenstvo Gradisa Svinjska glava Pogačniku V Mariboru so se na igriščih Teniškega kluba Gradis — Branik med seboj Pomerili tenisači Gradisa. Letošnji pokrovitelj prvenstva je bil mariborski °*d GE Nizke gradnje oziroma njen direktor Andrej Jež. Tekmovanje se je Pnčelo že v petek popoldan, nadaljevalo pa v soboto dopoldan. Prijavljenih J1' bilo 26 tekmovalcev, tekmovanja pa se je udeležilo 20 gradisovcev. Čeprav iz leta v leto narašča šte-.'° sodelujočih, pa si organizator pe‘! v prihodnje še večje udeležbe, fnjetna popestritev (tudi za oko) je jl!a letos udeležba kar šestih deklet, "‘■slini, da je ta številka vzpodbuda udi za ostala gradisova dekleta. Konec dober vse dobro, bi lahko pjali po finalni tekmi (v finalu sta se °* največkrat doslej pomerila Pomnik in Božič). Kajti že je kazalo, ^zmagovalec ne bo znan, toda tisti, že vsa leta sledimo finalnemu biačunu med tema dvema vemo. da se na koncu vse dobro izteče. Ne- ži ti precej napredka. Ne samo številčno lani so nastopile sami tri, ampak je bil viden napredek tudi v kvaliteti. Tako je prvo mesto letos pripadalo Lojzki Lešnik — DSSS, drugo mesto Jolandi Kacafura — GE Mb, tretje mesto je osvojila prikupna Zdenka Perkovič, četrto Marjeta-Meta Kokošinek, peto Miša Briški in šesto Marija Tekavec, vse DSSS. Moški so se razvrstili takole: 1. Janez Pogačnik — OGP 2. Črt Božič — GE Maribor 3. Alojz Polajnar — DSSS 4. Bojan Oberleit — GE Mari- Franjo Štromajer — GE Ma-Stane Potočnik — GE Mari-Peter Krista nič — PB Mari- kaf • |. ter> so letos hudomušno predlaga-’ da naj bi ta dva takoj v začetku rala finalni dvoboj, ker bi potem ^hko v miru spila vsak svoj »špri- ?Prga niza tor je poleg tekočih vadev prispeval tudi »pujčeka«, zahvalo za to, so igralci podarili j 'njsko glavo direktorju Andreju Q^u- Ta pa je velikodušno nagrado to topi* zmagovalcu. Tako se je rJej zgodilo, da je svinjsko glavo ^oji! Janez Pogačnik. Tudi pri dekletih je bilo v igri opa- bor 5. ribor 6. bor 7. bor 8. 9. 10. Peter Rubin — GE Maribor Cveto Pavlin — DSSS Karel Banfi — DSSS Prihodnje srečanje gradisovih teni serjev bo spomladi v Ljubljani. Franjo Štromajer Prišel je pote Abraham, te popeljal v svoj hram. Ne skrbi, če je mimo pol stoletja, pri nas si deležen večnega poletja! | Abrahami! » pri nas si deležen večnega poletja! ^ ^ Septembra j e praznovalo okroglo obletnico — 50 let — 15 delavcev ^ N Gradisa. Želimo jim vse najboljše, še mnogo delovnih uspehov ter ^ « osebne sreče in zadovoljstva.' v> — Samardjija Luka — GE Jesenice — Erldavec Franc — GO Ljubljana — Plohl Martin — GO Ljubljana — Hotiovac Ibrahim — GE Koper — H us kič Hamed — GO Ljubljana — Vučkovič Milomir — GO Ljubljana — Čubrlo Branko — GO Ljubljana — Bojc Janez — GE NG Maribor — Happe Lenard — GE NG Maribor — Klarič Luka — GE NG Maribor — Merc Franc — GE Gradnje Ptuj — Mernik Kristina — GE Maribor — Cvirn Elizabeta — GE Ravne — Terbuc Martin — GE Gradnje Ptuj — Grobelnik Dragotin — KO Maribor Čestitamo! I I Božič in Pogačnik — boj je bil hud Teniško tekmovanje mariborskih gradisovcev Božič ter Oberleit in Štromajer V lepem, za igro skoraj prelepem vremenu, so se na igrišču DEMA pomerili med seboj teniserji mariborskega Gradisa. Med 16 prijavljenimi je ponovno slavil Črt Božič, drugi je bil Peter Kri sta nič, na tretje mesto pa se je uvrstil Stane Potočnik. Srditi boji so bili tudi v igri dvojic. V finalni nastop sta se uvrstila para Č. Božič — P, Rubin ter B. Oberleit — F. Štromajer. Božič in Rubin sta klonila šele v drugem delu igre, do takrat pa sta bila enakovredna nasprotnika. Seveda ni manjkal na koncu tisti obvezni družabni del, kjer je tekla beseda tudi že o revanših v prihodnjem letu. V Mariboru si želijo, da bi se jim že na spomladanskem turnirju priključilo še več gradisovcev. F. Š. J Brez Gradisa Petega oktobra se je v Skopju končalo državno prvenstvo v kegljanju za posameznike. Tekmovanja se niso udeležili nekateri člani ekipe iz Slovenije, ostali so na letališču v Zagrebu, ker ni bilo letala, ki bi moralo poleteti v Skopje. Tako v boje niso mogli poseči člani Gradisa — Bizjak, Urbanc, Belci jan, ki so veljali tudi za favorite. V njihovi odsotnosti je zmagal član zagrebške Grmoščice Albin Juvančič (prej v Gradisu) s 1875 keglji v dveh nastopih, drugi je bil Kriškovič (Kvarne r) 1844 kegljev, tretji Milivojevič (Ina Zagreb) 1829 kegljev. M. M. GRADISOV VESTNIK je glasilo delavcev delovne organizacije GIP GRADIS. Izdaja ga Odbor za informacije v sestavi: predsednica Karolina Vodopivec, člani Štefan Rac, Sonja Gračanič, Ludvik Rudolf, Miranda Cattonaro in tajnik Gojmir Bernot. fGlavni in odgovorni urednik Cveto Pavlin. Tehnični urednik Matija Krnc. Člani uredniškega odbora: Milenko Nikič, Vesna Gregorič, Ludvik Rudolf, Vlado Ferbici, Vinko Damjan, Jani Klančar, Aleksander Boju nič in Tatjana Savinšek. Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naklada 8.800 izvodov. Naslov uredništva: GIP GRADIS, Gradisov vestnik, Šmartinska 134 a, 61000 Ljubljana. Telefon (061) V 441-422 int. 232 in 220. Zmagovalec 9. prvenstva Gradisa, Janez Pogačnik Nagradna križanka V septembrsko križanko nam je, žal, tiskarski škrat prinesel kar nekaj napak, kar pa vnetih reševalcev ni preveč motilo. Vsem tistim pa, ki zato niso poslali rešitev, se opravičujemo. Naslednjič bo bolje! Nagrajence prejšnje križanke smo izžrebali 12. oktobra. Sreča je bila naklonjena naslednjim bralcem Gradisovega vestnika: 1. nagrada 700 din NEVENKA GOLOB, GO Ljubljana 2. nagrada 600 din STANKO ŠČAVNIČAR, GE Maribor 3. nagrada 500 din MARJAN ADAMIČ, GE Celje 4. nagrada 400 din DARINKA VRTAČNIK, GE Celje 5. nagrada 300 din MILENA BERGANT, GO Ljubljana r Čestitamo! Reševalcem križanke se opravičujemo, ker je ta zaradi velike količine prispevkov ponovno izpadla. V naslednji številki pa bo zagotovo! Delavci gradbene enote Nizke gradnje v Višegradu 15 dni na gradbišču, 15 doma Pridobitev del pri prestavitvi cest ob Drini in Limu v bližini Višegrada je za gradbeno enoto Nizke gradnje iz Maribora velikega pomena. V času, ko v Siovv.vji praktično ni nobenega večjega projekta na področju cestne infrastrukture - razen južne obvoznice v Ljubljani in pa tretje etape hitre ceste skozi Maribor, kjer pa se dela še niso začela, prav tako pa ne gradimo nobenega hidroenergetskega projekta, jim je to delo prišlo kot naročeno. Več kot dve leti bodo v Nizkih gradnjah gradili 27 premostitvenih objektov na novi trasi ceste, ker bo staro zalila voda bodočega akumulacijskega jezera hidroelektrarne v Višegradu. Ta gradnja bo seveda bolje izkoristila kapacitete Nizkih gradenj kot manjša dela, ki jih opravljajo sedaj, prinesla pa bo tudi več dohodka. V drugi polovici septembra je bilo gradbišče, ki leži ob sotočju Drine in Lima, petnajst kilometrov od Višegrada, v fazi vzpostavitve kompletne organizacije. Hkrati pa opravljajo tudi že zemeljska dela za nekaj mostov, pri enem pa so dokončali že temelje. Miroslav Skribe iz Nizkih gradenj je bolj natančno razložil naloge delavcev v Višegradu in organizacijo dela: »Zgraditi moramo dva mosta na Drini in dva na Limu ter 23 viaduktov na novi magistralni in regionalnih cestah, ki bodo prestavljene iznad nivoja bodoče akumulacije. Hidrogradnja iz Sarajeva gradi v Višegradu 320 MW hidrbelektrarno, jezero nad njenim jezom pa bo segalo 15 kilometrov ob toku navzgor in potopilo tudi sedanje sotočje obeh rek. Vodna gladina se bo zvišala tudi za 44 metrov, tako da bodo obstoječe ceste potopljene. Gradis, oziroma naš tozd, je nosilec del na mostovih, na viaduktih pa je soizvajalec, glavni izvajalci pa so Planum in Partizanski put iz Beograda ter Put iz Sarajeva. Na terenu izvajamo le okoli 23 odstotkov del, to je temeljenje in betoniranje opornikov in opornih zidov, medtem ko ostalih 77 odstotkov dela odpade na izdelavo montažnih elementov za stebre in nosilce, ki jih izdelujemo v naši bazi na Pobrežju. Na premostitvenih objektih bomo betonirali le voziščno ploščo. Montažne elemente vozimo z vlakom iz Maribora v Priboj, od tam pa z vlačilci na gradbišče. Zaradi velikih količin teh sestavnih delov smo morali v Priboju zgraditi razkla-dalno postajo, na Teznem v Mariboru pa jo še pripravljamo. Trenutno je na gradbišču dvakrat po 45 delavcev, vključno z režijo in strojniki, v špici gradnje pa jih bo dvakrat po 90. Delo bo namreč organizirano dvoizmensko, 15 dni bo delala ena izmena, naslednjih 15 pa druga, medtem pa bo' šla prva izmena domov. Za tak način dela smo se odločili zato, ker nam to omogoča dosti manjši obseg delavskega naselja. Njegova lokacija je v kanjonu ob sotočju, kjer je težko postaviti veliko naselje, pa še zveze z Višegradom so slabe. Delamo pa 12 ur na dan, tudi v soboto in nedeljo.« Klavdij Kovačič, vodja gradbišča pa je dodal: »Prostega časa praktično ni, ljudje pa tudi nimajo časa razmišljati kje so, oziroma, da so za celo polovico meseca odrezani od sveta. Vendar delavcem tak način dela odgovarja, tako tistim, ki so doma iz Bosne, kot tudi tistim iz Slovenije, ker so s tako organizacijo dela lahko več časa doma, kot so drugače pri normalnih pogojih dela, ko so na terenu. Tudi tedaj so pri domačih lahko le za konec tedna. Projekt gradnje cest in tehnologija dela je v celoti Gradisova, oziroma Projektivnega biroja iz Maribora. Vukašin Ačanski, priznan strokovnjak za prednapeti beton iz mariborskega Biroja, je pojasnil, zakaj so se odločili za tak način dela, da naredijo čim več doma: »Naloga vsakega gradbenika je, da se čim več dela organizira v obratih in kar se le da malo na terenu. To pa se da doseči predvsem z montažno gradnjo. Razlogi za takšno usmeritev pa so materialne in socialne narave. Pri delu v obratih, oziroma v bazah, je možno doseči večjo kvaliteto, mnogo bolj temeljita pa je lahko tudi kontrola izdelka, kot je to možno doseči na terenu. To je posebej pomembno pri izdelavi stebrov, ki so zelo zahtevni elementi premostitvenih objektov. Pri uporabi montažnih elementov je lahko več delavcev zaposlenih bliže doma, kar jim omogoča neprimerno bolj normalno življenje kot na oddaljenih gradbiščih, tako gl^ bivalnih pogojev, prehrane, stikov družino in podobnim. Pa tudi stros bivanja na terenu z vso potreb” oskrbo in dodatki so zelo veliki-o vse to upoštevamo in primerjamo sicer relativno visokimi stroški prf voza velikih količin gradbenih mentov, vidimo, da je čisto opravlr ljivo opraviti čim več dela doffla- ( posebej, ker imamo tako dobro0 ganizirano bazo za izdelavo mo lažnih elementov.« Delov Višegradu bo prinesi-gradbeni enoti Nizke gradnje le'0 okoli eno četrtino celotne realizaCj je, drugo leto, ko bodo dela v p°' nem razmahu, pa bo ta delež porasf na približno 40 odstotkov. Pridom tev teh del pa je tudi dokaz spos° nosti in dobrega imena celega Grj disa. Gradbišče je sicer res dal** vendar je v teh, za gradbeništvo slU2£l preveč rožnatih časih, po zasju* potrebno oditi tudi malo dlje jj M. MarJii doma. ' ™ l 1 Prvi dan smo si udeleženci ogledali objekte v Čateških toplicah Med udeleženci oddiha v Čateških Toplicah Čudovito, enkratno... S takšnimi in še bolj laskavimi pohvalami smo se v zadnjih dneh septe^L poslavljali Gradisovi udeleženci rekreativno-preventivnega oddiha ali ' mu pravijo v Čateških toplicah — zdravstveno programiran rekreati oddih. b„| 0* Dosedanjo cesto, ki je speljana skozi živo skalo, bo zalila voda akumulacijskega jezera, zato jo bodo speljali okoli 20 metrov više. Delo v skalnatem in težko dostopnem terenu res ne bo lahko Nekaj več kot 40 udeležencev nas je v prekrasnem okolju Čateških toplic in ob obilni pomoči prelepega jesenskega vremena, ki je bolj dajalo videz poznega poletja, uživalo vsak dan. Ob pomoči treh vaditeljev (udeleženci smo bili razdeljeni v tri skupine, v odvisnosti od zdravstvenega stanja in telesne zmogljivosti) smo se odpravljali na sprehode, v telovadnico, na kolesarjenje, balinanje, bazen, savno, kegljanje, namizni tenis in še kaj. Dolgčas zares ni bilo nikomur. Čeprav je bilo za nekatere malce naporno, pa je vendar vsak našel tudi nekaj zase. Tako je lahko okrepil svojo telesno, predvsem pa duševno počutje. Tudi občasna vrsta pred telefonom ni bila zaradi domotožja, temveč bolj iz razloga, ker smo vsi hoteli takoj povedati, kako zares prijeten je tovrstni oddih. In marsikdo si je v mislih že napra plan, da bo enega prihodnjih doLj stov ponovno preživel tu, v Čate’ toplicah. Tudi nekaj kapljic dežja dni oddiha ni moglo pokvariti sp nega vtisa, da smo bili vsi udelez izredno zadovoljni. Zadovoljni ^ bili tako z nastanitvijo, hrano tudi z drugimi uslugami prijaZ* osebja v Čateških toplicah. L Eno k drugemu, tovrstno V preventivnih oddihov je nujn°,ai trebno obdržati in prav bi bilo,0 vsi starejši Gradisovci prišli en na vrsto za tovrsten oddih. . V imenu vseh letošnjih udelc cev pa se zahvaljujemo vsem- k nam to omogočili s priporočilo^ s takšno skrbjo za delavce v Gra tudi nadaljujete. ,.