Glasilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ii™ miem Sl# Ljubljana, 23. januarja 1997 ☆ številka 2 ☆ letnik 56 PEKO o Kot nam je povedal Anton Rozman, predsed-1 'K sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopre-e'°valne industrije ter stavkovnega odbora, so Se ta teden pristojni dogovorili za pravo sana-C|J° Peka. Za sindikat je najpomembnejše, da delavcev ne bodo več odpuščali, ampak celo zaposlovali tiste, ki so od njih odšli. Za pozitivno poslovanje in večjo proizvodnjo bodo potre-0vali zlasti nove proizvodne delavce, ker so ti ^adnjem času iz podjetja najpogosteje odhajali. ekubo torej še naprej delalo 1179 zaposle-n' > odšli bodo le tisti, ki so že določeni za pre-Sezne m so zdaj doma. Plačo za november so dobili 13. januarja, ja-'jaarska Pa naj bi bila na zahtevo stavkovnega 0o°ra izplačana do konca januarja. Ker kon-^tmkcija financiranja te plače še ni pripravljena, rok2*11311 ne Ve’ 'zP^a^ana v zahtevanem Podlaga trajne sanacije Peka je dogovor med avnimi organi, bankami upnicami in zaposlena. Naj večjo težo bodo nosili zaposleni, saj naj 1 sPoštovali tudi v podjetju podpisan socialni sPorazum. Kot pravi Rozman, bodo socialno P emirje spošt0vaij le, če bo druga stran spošto-il e.0VnoPravno zakonodajo, kolektivne po- §°dbe , 'n interne akte podjetja. Nepopustljivi 0 0 zlasti pri plačah, ki naj bodo, kakršne so 0 °čene v kolektivni pogodbi. Novi šef Janez Bedina prihaja v Peko zaradi ^v°jih referenc, po zaslugi sindikalnih zaupnikov tudi zaradi zaupanja bank in državnih organov. red prevzemom funkcije je od zaposlenih zahtevi’ naj se odpovedo zahtevkom iz naslova pre-maio izplačanih plač, zahteval je tudi reprogra-llranje in delen odpis dolgov. Vse to je pogoj, fin ° nujno potreben novi denar za dnciranje povečane proizvodnje. OPRAVIČILO NAROČNIKOM Veliko vas je sporočilo in upravičeno protestiralo, ker niste prejeli prve letošnje številke Delavske enotnosti, ki je prejšnji teden izšla pri svetu ZSSS. Posumili smo že na načrtno diverzijo, pa so nam odgovorni za adremo in razpošiljanje zagotovili, da je le računalnik pomešal nekaj naslovov. Zagotovili so nam, da bo že pri tej številki vse v redu. Vsem, ki ste to želeli, smo manjkajočo številko že poslali. Tistim, ki prve številke vseeno ne boste prejeli, se bomo skušali oddolžiti z vsebino naslednjih številk vašega in našega časopisa. Uredništvo fijiu koristi razbilanie sindikatov, se v komentarju Milena Sitar, sekretarka a°močne organizacije ZSSS za Gorenjsko ■ Neurejene finance načrtno uničujejo zvezo, nh PoPomu povedal Jože Miklič, sekretar str?n°6ne organizacHe zsss m Dolenjsko pijani zadovoljni z opravljenim delom, Jtrfn 3 Semolič napoveduje »vroči maj« sl{®i povečal članarino, "kotovitveni sklep o tem že prihodnji teden stran 3 PfiBravljeni smo za pogajanja, niše Bi stran 4 rane Mišič vkomentarju fe,iskl zlatarji spet stavkajo, fefea ^fan 4 en bodo skušali zvedeti, kaj jih čaka Mi f imarsl« Milini Miistrlfl f m fileti Iconca, delovna mesta m ilfinlaji Podpora boju korejskih delavcev Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije mag. Dušan Semolič je poslal Zvezi kovinarskih sindikatov Koreje pismo s tole vsebino: »Dragi prijatelji! Z veliko pozornostjo in zanimanjem spremljamo sedanje aktivnosti kovinarskih sindikatov Koreje. Zelo smo zaskrbljeni zaradi pmtisindikalne zakonodaje, ki jo je korejska vlada sprejela 26. decembra 1996, in upamo, dajo bo nemudoma umaknila. Vimenu največje sindikalne organizacije v Republiki Sloveniji-Zveze svobodnih sindikatov Slovenije : več kot 420.001) člani mi dovolite, da vam izrazim vso našo podporo in solidarnost s pravičnim bojem korejskih delavcev. Iskreno želimo, da bi korejska vlada izpolnila vaše legitimne m »»11111 11 Trgovci protestirali pri južnokorejski vladi Pravičen boj korejskih delavcev je podprla tudi konferenca trgovskih sindikatov, kije bila prejšnji teden v Zagrebu. Najvišji predstavniki trgovskih sindikatov Bosne in Hercegovine, Makedonije, Hrvaške, Norveške in Slovenije so protestirali tudi pri južnokorejski vladi. Ta hoče , ki protestirajo proti njenim nameram. Energetiki proti podjetjem, tožijo za premalo izplačane plače Lahko bi bilo še slabše, pogovor z Dušanom Djordjevičem io prepadla tuli Ural Elektronika - zdravo Jedre nekdanfega Urada? stran 8 Podaljšanje veljavnosti kolektivne pogodbe za trgovce stran 9 Plače, dajatve, stroški dela Plače kot v Ameriki stran 10 Plaz s socialnega roba, naraščanje števila revežev, socialnih podpirancev Najnižja pokojnina 47.000 tolarjev stran 11 Zveza Svobodnih Smdikatov Slovenije 23. januarja 1997 MEM IM V SINDIKATU! Komu koristi Neurejene finance zveze načrtno uničujejo mrežo na terenu razbljanfe sindikatov ZAČETEK KONCA Piše: Milena Sitar V Nemčiji se menda združujeta sindikata kovinarjev in tekstilcev, delavcev klasičnih industrijskih panog. Oba imata več sto tisoč članov. Združujeta se zaradi povečanja moči, kajti slej ko prej je moč sindikata v množičnosti. Pri nas poteka nasprotni proces. Ob splošnem medsebojnem nezaupanju, socialnem razslojevanju, zagledanosti vase, pa nemara tudi liderskih ambicijah, nastajajo novi, ozko poklicni sindikati. Eden zadnjih primerov je sindikat pekov. Pobudnik prihaja iz Kranjske pekarne, zadaj je, po pisnem gradivu sodeč, Konfederacija Neodvisnost. In na kakšne limanice se lovi članstvo ? Na obljubo beneficirane delovne dobe. Pekovski poklic je nedvomno težak. Stalno nočno delo in vračanje na ročna opravila zaradi konkurence in zahtev trga ljudi izčrpava. Želja po skrajševanju pokojninske dobe je razumljiva, še posebno v luči nekaterih drugih zgledov. Vendar je želja eno, realnost pa drugo. Če katera od sindikalnih central misli, da obstaja možnost doseči benefikacijo za peke, potem naj bi začela postopek. Zato ni potrebno ustanoviti cehovskega sindikata. Če pa je cilj le po ovinku pridobiti članstvo, od tega pač ne bo imel nihče koristi, še najmanj peki, ki naj bi zaenkrat plačevali dvojno članarino, novemu pekovskemu sindikatu in tistemu, katerega član so bili že pred tem. Kako dolgo in čemu? Dva od članov novega pekovskega sindikata sta mi ondan zatrjevala, da bodo benefikacijo zagotovo dosegli, da jim je gospodTomšičpokazal neki dokument s podpisom ministra Ropa. Da je bila to najbrž le odločba o hrambi statuta ali pravil novega sindikata, sem jim rekla, da tak podpis lahko dobi, kdorkoli se spomni ustanoviti sindikat, in da to še nič ne pomeni v njihovih prizadevanjih za skrajševanje pokojninske dobe. Pogovor z JOŽETOM MIKLIČEM, sekretarjem Območnega odbora ZSSS za Dolenjsko, seje začel z ugotovitvijo, za katero nas je takoj prosil, naj jo ponovimo v sklepu: »Preveč dela, premalo ljudi, pomanjkanje denarja za vsaj normalno delo in neurejeni finančni odnosi v zvezi... Dokler ne uredimo financ v zvezi, ne bo stabilnega položaja na območjih, to pa lahko pomeni začetek konca za vse svobodne sindikate!« Jože Miklič nam je povedal, da se je s koncem lanskega leta uresničila ocena, ki jo je območje postavilo že na začetku leta: »Nadaljujejo se trendi zmanjševanja proizvodnje in porasta stečajev. Že aprila smo vladi, ministrstvom in javnosti poslali alarmanten poziv, tudi Delavska enotnost je pisala o njem. Terjali smo ukrepe proti zgoraj omenjenim, predvidljivim pojavom.« In odziv? »Ni ga bilo! Le državni sekretar za financiranje programov presežkov in ohranjanje delovnih mest Berger meje ustno miril, češ da pretiravamo, da se ne moremo primerjati z Mariborom, da vlada pošilja denar tudi na naš konec...« Vaš odgovor? »Kratek, jedrnat in dokazljiv: Če denar za mariborski bazen merimo v vagonih, k nam curlja drobižek!« Odziv javnosti, na katero ste se obrnili? Toda seme obljube je bilo posejano; sejalec bo moral nositi odgovornost. »Morda sredstev javnega obveščanja z Delavsko enotnostjo vred nismo dovolj izkoristili in se potem novinarka v Delu celo sprašuje, kako daje Dolenjska tako mirna, tiho. No, zgodilo se ni nič in sledilo je še več stečajev, proizvodnja še peša. Junija je udaril stečaj Pionirja matere, dveh firm Gorjancev, Konfekcije Vinteksa, vse je padlo v paketu.« Tudi na sindikate menda? »Gotovo, v dveh mesecih je naše strokovne službe zasulo 4.000 vlog za delavske terjatve. Zavladalo je izredno stanje. Prevzeli smo še odgovornost zastopanja pred sodišči za več kot 3.000 delavcev. Zdaj imamo na območju 19.000 članov, od tega jih plačuje članarino 14.000. Jasnoje torej, za kakšen udarec je šlo, še posebej, če upoštevamo neurejeno financiranje v ZSSS. Ko firme propadajo, moramo v preživelih delih sindikat postavljati na novo, sicer se članstvo porazgubi. Podobno je pri novih, zasebnih lastnikih. Lani smo imeli precej stavk, dosti je firm, kjer delodajalci po tri mesece ne plačujejo plač, da o bitki za regrese sploh ne govorim posebej. Delo se, skratka, kopiči. Površnosti si ne smemo dovoliti, saj bi sicer ostali brez članov, po kolektivni pogodbi SKEI imamo spet ogromno dela z njenim uveljavljanjem, predvsem z akti o delovni uspešnosti...« Se vam ob teh težavah članstvo osipa? »Seveda se, toda z vztrajnim delom in dobro organizacijo smo izpad članstva zaradi stečajev uspeli polovično pokriti z novimi člani. Toda tako naša kot vse druge območne organizacije smo zelo zelo ovirane pri uspešnejšem delu, ker razmere v ZSSS niso urejene. Težava ni le z višino članarine, ki se zdaj ureja, toda predvsem v prid sindikatov dejavnosti. Recimo, da jim je zveza omogočila dvig, če jih ni vanj po svoje celo prisili- la (tudi po zaslugi akcij Delavski enotnosti), za pravšnjo delitev pl ni bilo storjeno nič! Za povrh lahko mirno govoril* o anarhiji tudi pri tem, kar imamo sprejeto in zapisano še od prej. N* našem območju kar štiri dejavnosti ne spoštujejo statutarnega določila zveze o zagotavljanju sredste* območnim organizacijam, poudarjam, po starem, še veljavnem pravilniku: To so Promet in zveze, dve konferenci Državnih in družbenih organov, Finančni organizacije in Energetika. Mi nagovarjamo člane, naj spoštujejo sistem, dogovore, sklepe, agitirali smo med njimi, naj pristanejo na dvig članarine, naj se držijo novega načina plačevanja, in le kak® naj pred njimi zagovarjamo ves nered!? SKEI in Obrtniki kar san* vpeljuje nekak sistem, ki niti približno ni kompatibilen z zvezo, z» nas pa pomeni le dodatne težave-Tako ne bo šlo več naprej, to je začetek konca! Če zveza ne l>o zmogla ali želela urediti finanCi bo moč to ožigosati za načrtno uničevanje mreže na terenu, Z* načrtno zmanjševanje ravni sto-ritev članstvu, posledično izstope in propad ali vsaj razpad ZSSS!« Ciril Brajd TREBA BO ZAROPOTATI Ko je Milan Utroša, član predsedstva ZSSS, prejšnji teden v Novem mestu predaval sindikalistom Revoza o soupravljanju delavcev, je bilo moč že med predavanjem slišati kar nekaj zanimivih pripomb. Sindikat v Revozu seje namreč odločil delavce prepričati o smiselnosti in vrsti prednosti, ki si jih lahko pridobijo, če konkretizirajo sicer po zakonu le fakultativno pravico do soupravljanja. O vsebini pa tudi tehnologiji tega postopka oziroma odločitve, ki je za delavce življenjskega pomena, smo v Delavski enotnosti priobčili še vrsto prispevkov. Tudi seminarje, za katere tudi v podjetjih učinkovito skrbi Milan Utroša, smo že nekajkrat spremljali. Tokrat tega ne bi ponavljal, nanizal pa bi nekaj vprašanj, ki so za te seminarje značilna in precej nazorno orišejo vzdušje v podjetju, ki vstopa v sfere uresničevanja soupravljalskih pravic. V Revozu ni prav ugodno: Sindikat recimo dvomi o korektnosti poslovnih rezultatov, vsaj tistih, s katerimi jih vodstvo seznanja. Tudi s slovenskimi prevodi za delavce pomembnih aktov ima kljub jasni zakonodaji kar naprej težave. Prav Revozov pretežni lastnik Renault je bil tisti, ki je v Sloveniji sprožil predloge za spremembe in dopolnitve zakona o sodelovanju delavcev pri upra-vljanju, vsekakor ne v prid teh pravic. Tudi dopisi med sindikatom Revoza in vodstvom, ki so mi jih kazali med seminarjem, priča o vse prej kot dobrih odnosih: SKEI Revoza je 2. 12. 1996 pisal predsedniku uprave, gospodu Coursatu, daje odnos vodstva Revoza do delavcev in sindikata neresen, da vodstvo ne izpolnjuje dogovorov o plačah in da bo sindikat terjal odstop nekaterih članov uprave ter dveh članov nadzornega sveta, ker vsi ti delujejo proti interesom zaposlenih. Zahteva še revizijo poslov, ker dvomi o pravilnosti in odkritost finančnih rezultatov. O vsem tem kanijo obvestiti tudi francoske sindikate in javne medije. ____________ Ponudbe vodstva so ožigosali za “mizerne” in za dokaz, da vodstvo sindikata ne jemlje resno kot pogajalskega partnerja. Vodstvo potem odgovarja v podobnem tonu, zvrača vso krivdo za slabe odnose na sindikat, kar pa je bilo bolj zaskrbljujoče, je bila izjava predsednika sindikata SKEI v Revozu Janeza Jakše: »Tudi doma nimamo takšne sindikalne podpore, kot bi jo pričakovali ! Ko imamo težave, so vsi gluhi. Šele ko pišem v Pariz ali Ženevo, me nekateri doma resno vzamejo.« Kdo so ti “nekateri doma” mi je postalo jasno, ko so me trije Re- vozovi sindikalisti prosili za poseben pogovor. Janez jakša: »Vesel sem, da imam priložnost za naš časopis povedati nekaj, kar dolgo vre tako v meni kot med mojimi kolegi. Sicer sem o tem že razpravljal, tudi v prisotnosti vašega novinarja, pa je stvar potem skopnela ali zvodenela. Torej! Sindikat je za delavca in za nič drugega! Sindikalni časopisje za delavca in za nič drugega! To velja tako za obnašanje funkcionarjev, ki misljijo, daje sindikat ustanovljen zanje in zaradi njih, kot za novinarje, če imajo podobne predstave. Nekajkrat sem, le za primer, opozarjal, da politika in stranke nimajo v našem sindikatu kaj početi. Tudi v Delavski enotno- sti ne! Pa ni bilo posebnega odmeva.« Srečko Zorga, podpredsednik sindikata Revoza: »Se strinjam, leta in leta berem Delavsko enotnost in rekel ti bom, kar sem že ničkolikorat Vodovniku: Politika nima v sindikatu kaj opraviti. Če ne bomo našega sindikata očistili politike, bo crknil. Direktorjev se je treba lotiti, delodajalcev, ni nič važno, v kateri stranki so. To, kar počnejo z delavci, kar vpije po sindikalnemu uporu. Od Revo- zovega bruto prometa ne ostan* v Sloveniji niti 4,5 odstotka in s* ta se manjša. Pa vodtsvo celov tem sramotnem preostanku išče rezerve na delavčev rovaš?! Sindikata ali časopisa, ki ščit1 takšno početje, ki se ga ne loti 1 vsemi kanoni, slovenski delavk ne bo več dolgo toleriral. Torej, dosledno delavcu v bral1-kertegadoslej ni.To, samokritični leti na SKEI, pa tudi na Delavsk0 enotnost. Tu bo očitno treba za' ropotati!« it iifSllI iislllill Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime:........................................ Naziv podjetja ali ustanove:........................... Naslov:................................................. Podpis naročnika: KMETIJO POTREBUJEJO DELAVSKO ENOTNOST Jo v« Labanuc, sekretar Sindikata kmetijstva in Živilske industrije Slovenije »Na decembrski seji našega izvršnega odbora smo govorili tudi o problemih pri izhajanju Delavske enotnosti. Enotno smo menili, da naše članstvo ta časopis potrebuje zaradi medsebojnega obveščanja v sindikatu in tudi zaradi širšejavnosti. Govorili smo tudi o ohranjanju tradicij časopisa, ki izhaja že petinpetdeset let. Pogoj za dober časopis je zlasti njegova vsebina, ki mora biti za bralce dovolj vabljiva. Od vsebine je odvisna naklada in cena. Menili smo, da financiranje Delavske enotnosti iz vnaprej določenega deleža članarine ne bi zagotavljalo potrebne kakovosti. Noben časopis, ki ga dobiš zastonj, po našem mnenju ne more biti dober. Mislimo, da morajo naročniki in bralci časopis kupiti, saj ga si- cer ne bodo dovolj cenili. Iz članarine pa ^ lahko zagotavljali del denarja, zlasti za m11' terialno bazo in izboljšanje kakovosti. Za dober časopis so potrebni tudi novinafi' in zunanji sodelavci, ki mu lahko dodajo velik življenjskosti. Če bodo vodstva sindikate'1 dejavnosti in Zveze časopis štela za svojega ne bodo dala le denarja, prispevala bodo tu>! k izboljšanju njegove vsebine. Naš izvršni odbor podpira nadaljnje izhajanj1 Delavske enotnosti, tudi ustanovitev no'1' družbe, ki bi bila njen izdajatelj. O kupita'' skem vložku, kije predviden v družbenih’ pogodbi za podjetje TRI S, in uredniški tj snovi Delavske enotnosti, se bomo odloči'1 skladno s temi načelnimi opredelitvami.« Ciril Brajd Upilllftfel Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sjndikatov Slovenije • Izdaja Svet ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel- **<«»*'*<«»<►*%»« * 310-760, v. d. odgovornega urednika Franček Kavčič, tel. 13-16-163, 313-942 • Časopis urejajo: Ciril Brajer (Sindikati), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Tomaž Kšela (Sindikati)' Damjan Križnik (Sindikalni zaupnik), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (tehnično urejanje in prelom), Sašo Bernardi (fotografija) • Naročnina 321 255 • Posamezna številka stan0 150 tolarjev ♦ Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: Dnevnik, Ljubljana, Kopitarjeva 6 J 23. januarja 1997 ! II SEDEM DNI V SINDIKATIH 'J 1 CELJANI ZADOVOUNI Z OPRAVLJENIM DELOM Konec prejšnjega tedna se Je več kot sto zaupnikov ■jske območne organizacije "'SS zbralo v Hotelu Celea na Je petem tradicionalnem Srfcan3u.Vabilu Lada Kaluže, sekretarja območne organiza-naj se udeležijo te pri-°znosti za medsebojno spoz-navanje in druženje so se 0 Zvali tudi Dušan Semolič, Predsednik ZSSS, in večina e retarjev republiških odbo-°y sen njena skrb najslabše ajbol j ogroženi. Več ' delavcem seje zaradi sporazuma plača pota večina delavcev je egres za letni dopust, ni dobil, tega ne gre s saj ni na oblasti, tudi iore biti. to povečanje pravic goče, bo treba ceniti Dušan Semolič, predsednik ZSSS pripravljeni skleniti le splošno kolektivno pogodbo, pogodbe dejavnosti pa bodo hoteli nadomestiti s pogodbami v podjetjih ali pogodbami o delu. Zaradi vsega tega bo ZSSS morala narediti velik »kažin«. Če tega ne bo naredila, bodo bolezenska nadomestila zmanjšana za polovico. Bistvo sindikalizma pa je znano: pravice najlažje obranijo vsi delavci skupaj, ZSSS mora zaposlene torej čimbolj združiti. Če tega ne bo sposobna, se lahko sindikatom v naši državi zgodi isto, kot so pred leti doživeli angleški, ki jih je konzervativna vlada skoraj uničila. Po Semoličevem mnenju so sedanja pogajanja ključna za obrambo pravic delavcev in obstoj sindikatov. Velike ljubezni sprejšnjo vlado ni bilo, pravi Semolič. Pripravljanje in sprejemanje nove delovnopravne zakonodaje, še posebej zakona o delovnih razmerjih, bo pokazalo, ali bodo odnosi z novo vlado kaj boljši. Solidarnost med slovenskimi sindikati ni na visoki ravni. Nekoliko boljše je na mednarodni ravni, ZSSS jejužnokorejskim sindikatom, ki protestirajo zoper slab zakon o delu, poslala pismo podpore. Glede nove pokojninske zakonodaje je Semolič menil, da gre vsebinsko za medgeneracijsko pogodbo, kije ne more nadomestiti noben kapitalski sklad. F. K., foto S. B. V Hotelu Celea se je zbralo več kot sto sindikalnih zaupnikov celjskega območja. Srečanje je popestrila Sonja Bari, ki je mize okrasila s papirnatimi labodki. Vsem udeležencem je zaželela, da bi bili lepi kot labodki. tudi majhne dosežke, naprimer za bi povečali dobiček in svoj že zelo vnosti je bil prvi klasični spopad tisočak večje plače ali dodatke. visok osebni standard. med delodajalci in organiziranimi Semolič je omenil tudi odpoved »Scenarij delodajalcev smo delojemalci v naši novi državi, splošne kolektivne pogodbe za preprečili, ker smo takoj dokazali Prav zaradi te izkušnje delodajalci gospodarstvo, ki naj bi bila sesta- svoje nestrinjanje in demonstri- zdaj zahtevajo od sindikatov, naj vni del premišljene taktike za rali svefjo moč. se odpovedo pravici do uporabe zmanjšanje pravic vseh zaposle- Breme spopada na sindikalni stavke, je Semolič ocenil doga- nih. Delodajalci so z odpovedjo strani je nosilazlasti ZSSS, kate- janja pred koncem lanskega leta. kolektivnih pogodb po njegovih ri sta se pridružila Pergam in Ne- Menil je tudi, da na pogajanjih besedah hoteli delavce med seboj odvisni sindikati s Ptuja. Spopad o novi splošni kolektivni pogodbi spreti. Njihov edini cilj paje bil po odpovedi splošne kolektivne delodajalci sindikatom ne bodo krčenje pravic zaposlenih, s čimer pogodbe in večine pogodb deja- hoteli popustiti. Verjetno bodo Ob odhodu med upokojence so se celjski sindikalisti Hildi Žežko takole zahvalili SKEI POVEČAL ČLANARINO? Vprašaj v naslovu bo verjetno kmalu odveč, saj sta republiškemu odboru Skei, kije zasedal ta ponedeljek, pri glasovanju manjkala le dva glasova. Ker je večina članov glasovala za povečanju članarine, bodo odsotne člane pozvali, naj se o tem izrečejo pisno. Na tej podlagi bo republiški odbor o enoodstotni članarini od bruto plač že na prihodnji seji sprejel le še ugotovitveni sklep. Članarina je bila tokrat osrednja točka dnevnega reda, saj se Skei z njenim povečanjem ukvarja skoraj leto dni. Za povečanje najprej ni bilo velikega navdušenja, kasneje pa seje zanjo zavzemalo vedno več članov republiškega odbora. Na podlagi tolmačenja statutarne komisijeje republiški odbor že decembra sklenil, da za povečanje članarine ni potrebno sklicati kongresa Skei. Takrat je tudi sklenil, da bo odločitev veljavna le, če bosta zanjo glasovali dve tretjini vseh članov republiškega odbora. Ponedeljkove seje seje udeležilo 43 od petdesetih članov republiškega odbora, povečanje je podprlo 31 članov, nasprotovalo pa deset. Od preostalih devetih bodo zato zahtevali, naj se o njem pisno izrečejo. V polemični razpravi, ki se je razvila pred tem sklepom, smo slišali marsikaj, med dru-gim: Franci Zaberl: »Odločamo o usodi Skei. Če povečanja ne bomo izglasovali, bo najprej zmanjkalo denarja za zaposlene na območjih, kasneje še za pravne službe. Kupili bomo žaro za lasten pogreb.« Branko Medik: »Bil sem proti, čeprav sem prepričan, da Skei potrebuje enoodstotno članarino. Vem namreč, da bodo letošnje naloge izjemno zahte- treba še dogovoriti. Občutljiv bo zlasti delež za Zvezo, ki ji vsi radi gledajo pod prste. Proti nasilni enakopravnosti Republiški odbor je obravnaval tudi program svoje komisije vne in da bomo zanje potrebovali zelo veliko denarja.« Oskar Komac: »Glasovanje je posledica slabih priprav. Ljudem bi morali najprej povedati, zakaj bomo porabili večjo članarino«. Branko Amon: »Kolege bi rad spomnil, da so težko pristali tudi na povečanje članarine z neto na bruto plače. Tisti, ki za povečanje ne morejo glasovati, naj odstopijo.« Albert Vodovnik: »Med nami so kolegi, ki jim zavrnitev povečanja ustreza, saj bodo članarino v podjetju vseeno povečali, in denar obdržali v podjetju.« Edmund Ozimič: »Ni pomembno le povečanje, ampak tudi njegova izpeljava. Mogoče bi bilo boljše, če bi uvedli šestmesečno prehodno obdobje, v katerem bi povečana članarina ostala sindikatom podjetij.« Blaž Jug: »O članarini odloča organizacija, ne članstvo. V našem podjetju že pol leta pobiramo enoodstotno članarino.« K vsemu temu lahko dodamo le, da bo Skei zelo verjetno že čez nekaj dni izglasoval enoodstotno članarino. Kot je pokazala praksa v drugih sindikatih iz sestave ZSSS, podobne sklepe so sprejeli že štirje, sklep ne bo izveden prek noči. Izvajanje bo odvisno zlasti od delitve, za katero se bo za uveljavljanje žensk, ki jo vodi Andrijana Golob. Komisija je pred pol leta pripravila posebno brošuro o uveljavljanju žensk in izvedla več seminarjev, ki so potekali po programu Phare. Kot je povedala Golobova, so nekatere seminarje organizirali tudi v podjetjih. Ženske sojih bile večinoma zelo vesele, v nekaterih podjetjih pa so se le prijavile, na seminarje pa niso prišle. Kot je kasneje povedal Janez Jakša, je bilo tako tudi v Revozu. V komisiji so se pogovarjale zlasti o enakih možnostih na delovnih mestih, pa tudi o pravičnejšem razporejanju domačih obveznosti. Golobova je še menila, daje v Skei veliko več Albert Vodovnik: »Na pogovorih v nekaterih podjetjih so nas zaupniki opozorili, da poročanje o pogajanjih o novi splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo ustvarja med našimi člani zmedo. Bojijo se namreč, da je ogrožena tudi kolektivna pogodba za kovinsko in elektroindustrijo ter metalurgijo. Zaradi slabih izkušenj doživljajo ta pogajanja kot kamen, ki te potegne pod vodo. Naši zaupniki zahtevajo od nas, naj ohranimo kolektivno pogodbo dejavnosti, Zvezi pa predlagajo, naj se pogaja le o novem socialnem sporazumu.« žensk kot med njegovimi funkcionarji. Jožica Hercog je dodala, da bi s pomočjo svojih kolegov za članice sindikata rade naredile še kaj več. Zahvalila se je kolegom iz Gorenja, ki so vsem zainteresiranim delavkam omogočili udeležbo na seminarjih. Tudi ta razprava je bila polemična. Nekateri so namreč ženskam očitali, da same naredijo premalo zase. Drugi so me- nili, da sindikat ne sme kadrovati po kvotah, ločenih za ženske in moške. Prevladalo je mnenje, da ničesar ni dobro delati na silo, tako kot je naprimer naredila Združena lista socialnih demokratov pri zadnjih volitvah. Omenili so tudi, da se ženske rade držijo v ozadju. Tiste, ki prevzamejo funkcije v sindikatu, pa so praviloma uspešne. Tako naj bi bilo zlasti v Impolu. Več članov je omenilo tudi, da ženskam-šeficam pogosto zmanjka časa za družino. Program komisije za vprašanja žensk paje republiški odbor potrdil. Zimske športne igre Skei Republiški odbor Skei je organizacijo letošnjega tekmovanja v veleslalomu in smučarskih tekih zaupal svojemu območnemu odboru za Podravje. Tekme bodo 21. februarja na snežnem stadionu mariborskega Pohorja. Pri organizaciji bo sodeloval tudi Smučarski klub Branik. Članske izkaznice Posebna skupina je pripravila osnutek članske izkaznice Skei, o katerem bodo odločali na eni od prihodnjih sej.Takrat se bodo pogovorili tudi o nezgodnem zavarovanju članov, ki bi bilo lahko enotno za člane vseh sindikatov iz sestave ZSSS. Skušali bodo urediti tudi plačevanje članarine začasno nezaposlenih članov in tistih, ki so zaradi bolezni dalj časa odsotni. Ugotovili so namreč, da neplačevanje članarine onemogoča nudenje pravne in drugih pomoči. Po besedah Alberta Vodovnikaje za takšno stanje odgovoren nekdo v Zvezi. Franček Kavčič Spremembe splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo Piše: Brane Mišič Pripravljeni smo za pogajanja! Z usklajenim delovanjem in nepopustljivostjo večine sindikatov dejavnosti smo dosegli, da bo veljavnost SKP za gospodarstvo in odpovedanih kolektivnih pogodb dejavnosti z aneksi podaljšana do 31.maja oz. 31.avgusta letos. Smo pred pogajanji o spremembah in dopolnitvah SKP za gospodarstvo, kar bo za ZSSS in sindikate dejavnosti zelo zahteven projekt. Ni pričakovati, da bodo delodajalci po dosedanjih burnih diskusijah in polemikah podlegli besedičenju. Potrebni bodo argumenti in hkrati tudi podpora članstva. Morda bo potrebna tudi nova, širša stavka. Pravic delavcem in sindikatom ne bo nihče podaril, zanje se bo treba bojevati. Pogajanja o spremembah in dopolnitvah SKP so se že pričela. Pogajajo se konfederacije in zveze sindikatov, reprezentativne na državni ravni, drugi podpisniki SKP pa v pogajanjih le sodelujejo. Sindikati in delodajalci smo že sprejeli poslovnik o vodenju pogajanj, določili smo pogajalske skupine, v katerih je po 10 predstavnikov delodajalcev in 10 predstavnikov sindikatov. Pogajamo se tako, da upoštevamo člene sedaj veljavne kolektivne pogodbe. Neusklajene člene bomo usklajevali s pomočjo stroke, zunanjih predstavnikov ali s posegom predsednikov organizacij podpisnikov SKP. Med sindikati pa moramo do 24.januarja sprejeti protokol o usklajenem nastopu. Dosedanja praksa, ko je posamezni sindikat tekmoval z zahtevki po višjih ali drugačnih pravicah od drugih sindikatov, ne glede na argumente in možnosti, je dejansko voda na mlin delodajalcem. Ocenjujemo, da bo včasih lažje argumentirati zahteve do delodajalcev kot pa doseči usklajenost med sindikati. Skoda bi bila, če se ne bi naučili česa iz preteklosti. Še v ZSSS smo bili dostikrat deležni kritike, češ da je neki drug sindikat zahteval več. Nikoli pa nismo po podpisu kolektivne 'pogodbe ocenili, da so bile take demagoške zahteve zgrešene. Pomembno je, kaj dosežemo in kaj uresničimo, ne pa, kajje kdo rekel. Če bi pravice delavcev merili samo po besedah, potem se ne bi srečevali z nezaposlenostjo, s socialnimi razlikami in ponekod celo z revščino. V ZSSS smo z argumentacijo proti odpovedi SKP in kolektivnih pogodb dejavnosti določili pogajalske pozicije. Na sestankih in pogovorih s sindikati dejavnosti smo se dogovorili, da je pogajalska skupina ZSSS sestavljena iz dveh članov predsedstva in po enega člana iz vsakega sindikata gospodarskih dejavnosti. Postavili smo tudi cilj, da se s spremembo splošne kolektivne pogodbe pravice delavcev globano ne smejo znižati. To pomeni, da bi odstopanje pri kakšni iz/ned doslej veljavnih bonitet, moralo povečati bonitete na drugem mestu. Pri tem moramo nekatere stvari urediti v socialnem sporazumu (minimalna plača, plača iz uspešnosti poslovanja - profit schering). Kar zadeva položaj gospodarstva, obstajajo omejitve, ki jih je treba upoštevati predvsem zaradi ohranjanja zaposlenosti. Ta je, dolgoročno gledano, celo večji problem kot kratkoročne plače. Podatki o izplačanih plačah v letošnjem septembru kažejo takšno stanje: Struktura delavcev po izplačanih plačah Naziv do 55.000_________________do 60.000 ■ gospodarstvo ■ negospodarstvo ■ skupaj 3,4% 0,6% 2,7% ,9% 1,6% 5,6% Pri najnižjih plačah, ki jih prejema okoli pet odstotkov zaposlenih v gospodarstvu, že nekaj let ugotavljamo, da jih izplačujejo zlasti v tekstilni, usnjarskopredelovalni in delu kovinske industrije. Na drugi strani pa ugotavljamo, da plače, zapisane v kolektivnih pogodbah, rastejo veliko počasneje od dejanskih izplačanih plač. To lahko ponazorimo s tabelo: Naziv___________1990 1993 1994 1995 I.-X. 1996 1. Izplačana plača v gospodarstvu decembra 10.628 3.764 100.345 112.148 121.846 2. Izhodiščna plača za I. tarifni razred decembra 6.471 35.548 37.445 43.196 44.060 3. Delež 2:1 60,3 42,4 37,3 38,5 36,2 Z gotovostjo lahko trdimo, da bi bil gmotni položaj delavcev še slabši, če ne bi v socialnem sporazumu uveljavili minimalne plače. Po drugi strani pa dejanske plače naraščajo v sektorjih izven industrije in delno pa tudi zaradi plač po individualnih pogodbah. Pri spremembah in dopolnitvah SKP bomo uveljavljali tele usmeritve: - črtanje možnosti zniževanja izhodiščnih plač, - uveljavitev plačilnih razredov, podobno kot v pogodbi KNG, - enotni dodatki, ki bi bili zapisani v absolutnih zneskih, podobno kot v pogodbi SKEI, - v primeru neizvajanja kolektivne pogodbe naj bo stavka plačana, - nadomestilo za bolniško ne sme doživeti bistvenih sprememb, - višina regresa za letni dopust bo odvisna od pogajanj, vendar naj bi vsi delavci dobili enak znesek, - materialni prejemki v Sloveniji se morajo izenačiti ne glede na sektor zaposlitve, - ohraniti pogoje za delo sindikata v podjetju. Z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev bi morali v ZSSS zagotoviti banko podatkov in na tej osnovi spremljati izvajanje kolektivnih pogodb. Sedaj namreč lahko iz statističnih podatkov ugotovimo le, koliko in kje se izvaja oz. ne izvaja kolektivna pogodba v dejavnosti. Podatkov za posamezna podjetja nimamo in to je naša slabost. Časi velikih sprememb in besedičenja so za nami. Potrebni so argumenti. Boljši je en korak resničnega izboljšanja stanja na področju delavskih pravic kot ducat programov in neplodnega tarnanja. Besede spreminjajo svet Dobra novica se slabo prodaja. Mediji so praviloma gluhi za dobre novice. Dobre novice, lepe besede niso konkurenčno blago. Dobre novice na trgu komaj še najdejo kupce, lepe besede pa lepo mesto. Namesto po dobrih novicah hlastamo po čenčah, senzacijah, grozljivih dogodkih, nasilju, nesrečah, podtikanjih, polemikah in politiziranju. Vse skupaj pa je zavito v culo, kiji vsi skupaj pravimo demokracija. Na zaslonu v dnevni sobi vidimo vse, vse grozote tega sveta, nekateri bolj prizadeto, drugi ob hrustanju piškotov in pitju piva, za vse pa gre življenje naprej. Nič preveč se ne zganemo ob lakoti, vojnah, nesrečah, boleznih itd. Nesreča soseda je njegova, ni moja, ni naša, se nam mota po glavi. Na koncu pa se eni in drugi izognemo problemu, z mislimi in besedami; saj tako nima smisla, nič ne moremo spremeniti, nima smisla, si ponavljamo. Še tako majhna, drobna beseda pa je vel vredna kot molk. Še tako majhna stvar, ki ima smisel, je več vredna od največji stvari brez smisla. Okolje je takšno, kakršni smo sami. Tudi zato je odgovornost medijev velika. Seveda obstaja dolžnost obveščanja tudi o negativnih stvareh. Gotovo si ne želimo takšnil1 novic, ki bi enostransko hvalile samo en sistem, eno stranko, eno usmeritev, hvalile eno oblast, enega politika, enega sindikalistu in ga kovale skorajda med bogove. Ali pa, da bi iz mavrice naredile črno oziroma belo, če je tako naročeno. Dober časopis si mora prizadevati, da bo pisal tudi o dobpem. To je težavna naloga v tem času, kajti dobro je tako odmaknjeno, tako na obrobju, je v temi, noben žaromet ni uperjen v dobro novico. Ge pa jo že osvetli, nanjo kar hitro pade senca. Hitro zbledi. Verjamem, da bo v DE več dobrih novic iO manj takih, ko mora časopis belo očrniti in črno narediti še bolj črno oziroma iz črnega narediti belo. Če bo obveljalo to zadnje: je to lahko slaba popotnica “novemu ” časopisu. Vem sicer tudi to - in s tem se velikokrat srečajo ljudje, pa najsi bodo tisti “majhni” in tisti “veliki”, da resnične besede včasik niso prijetne in da prijetne besede včasih niso resnične. Besede in slike so nevarno orožje, oboje lahko rani, smrtno zadeni in zapušča globoke rane in brazgotine. Besede so od nekdaj spreminjale svet in ljudi. Še posebej takrat, ko so se spremenile v dejanja- Sicer pa, ali si predstavljate tišino, ki bi nastala, če bi ljudji govorili samo tisto, kar vedo? Ali drugače. Tudi hudič lahko citira sveto pismo za svoje potrebe. CELJSKI ZLATARJI SPET STAVKAJO Čeprav so delavci Zlatarne Celje decembra prekinili stavko in spet poprijeli za delo, se položaj podjetja ni popravil. Najhuje je, da zaposleni živijo v negotovosti, nam je povedal Friderik Kralj, predsednik Skei tega podjetja. Zlatarna namreč 270 zaposlenim dolguje plače za november in tretjino lanskoletnega regresa. Nadzorni svet, ki je zasedal konec prejšnjega tedna, te negotovosti ni odpravil. Delavci zdaj čakajo na skupščino, ki bo zasedala šele prihodnji mesec, ta ponedeljek pa so ponovno začeli stavkati. Med stavko bodo vse, ki bi jim lahko pomagali najti izhod iz sedanjega položaja, povabiti na javno tribuno. Tam bodo zahtevali, da jim povedo, kaj jih čaka. Prejšnji teden jih je razvese- uničenje podjetja s 150-letno lilo tudi pismo podpore, ki gaje tradicijo, pravi Kralj. Na seji njihovemu direktorju poslal po- nadzornega sveta pa so slišali, slovni partner z Japonske. Pred da se za nakup njihove Zlatar-dvema letoma so bili še drugi ne zanimajo tujci, največji izvoznik zlatarskih iz- Po Kraljevih besedah imajo delkov v to deželo. Ker lani niso zaposleni sedaj premalo dela, imeli dovolj denarja za nakup zatojih veliko koristi lanskoletni zlata, seje izvoz v to deželo dopust. Kar petnajst odstotkov zmanjšal za polovico. V Zlatarni zaposlenih pa je na bolezen-je še 80 delavcev preveč, preo- skem dopustu. Te dni s polno stali pa bi po Kraljevem mnenju paro delajo le zaposleni v skup-lahko preživeli z delom. Dobi- nih službah, ki pripravljajo zali ali kupiti bi morali le 40 kilo- ključni račun, gramov zlata. Ker 76 milijonov Zaposleni so zadnjo plačo tolarjev zanj nimajo in jih ne prejeli 17. decembra. Ker so morejo nikjer dobiti, jih bo, če brez denarja, so v hudi stiski. štipendije za njihove otroke zavrnili tudi zaradi napačnih izračunov. Posameznim prosilcem, ki so se pritožili, so krivice že popravili. Zaposlenim, ki položnic ne morejo plačevati, grozijo tožbe in rubeži premoženja. Pri presoji položaja zlatarjev je treba upoštevati, da so imeli pred leti zelo dobre plače, danes pa v povprečju zaslužijo le še 60 do 80 tisočakov. Na vprašanje, koliko zaposleni zaupajo sedanjemu poslovodstvu, je Kralj povedal, da ima Boris Marolt, predsednik uprave, vso potrebno podporo. Nekatere njegove sodelavce pa so zaposleni izpostavljali, zato se mora Marolt odločiti, koga bo obdržal. Čeprav je iz Zlatarne odšlo veliko strokovnjakov, jih imajo za kakovostno proizvodnjo še vedno dovolj. Kralj je bil za predsednika Skei izvoljen šele pred nekaj meseci. Prej je opravljal delo vodje službe varovanja in varstva pri delu.Tako kot večina drugih Anica Brglez Vovk, prejemnica priznanja menedžerka leta, je vodila Zlatarno ob razpadu Jugoslavije, ko so v trgovine po Srbiji poslali še zelo veliko izdelkov, za katere niso nikoli dobili plačila. Takrat so zgradili tudi tovarno v Bučinu, zaradi katere so izgubili še dodatne štiri od osmih milijonov mark, ki so ostali v bivši Jugoslaviji. se ne zgodi čudež, moral preživljati zavod za zaposlovanje. Nujno bi potrebovali tudi premostitveni kredit za zajamčene plače. Ker je problem torej majhen, zlatarji sumijo, da gre za načrtno Kralj se boji, da ne bo mogel več financirati svojega sina, ki študira v Ljubljani. Zaradi krivične lestvice, po kateri se podeljujejo štipendije, so v podobnem položaju še nekateri njegovi sodelavci. Nekaterim delavcem so ni vedel, kaj se v Zlatarni dogaja, slutil paje marsikaj. Prepričanje, daje bivša vodstvena garnitura svoj imidž izkoristila le zase. Anica Brglez Volk, ki je pred odhodom iz Zlatarne prejela priznanje za menedžerko leta, je kasneje izjavljala, dav času njenegadirektorovanjade' lavcev niso odpuščali. Že leta 1992 pa je iz podjetja odšla prva skupina presežnih delavcev. Bf' glezova ima sedaj v Žalcu svoj obrat Nougget, kjer zanjo delaj0 nekateri bivši delavci Zlatarne; Večjo firmo imajo tudi Zlatarjj knežjega mesta, kijih vodi bivši direktor veleprodaje Slavko J®' rič. Dva bivša šefa tako Zlatarni ostro konkurirata. Friderik Kralj, predsednik Skei 7M' tarne Celje Za ta četrtek je stavkovni odbor povabil na pogovor vse> ki bi Zlatarni lahko pomagali in zaposlenim nalili čistega vin°; V Celju naj bi se torej zbral' predstavniki ministrstva za de' lo, ministrstva za gospodarske dejavnosti, Banke Celje, SKB’ Slovenske zadružne kmetijske banke, župan mestne občin1 Celje, predsednik Skei, sekret^ območne organizacije ZSSS i11 še nekateri. Povabili so tudi v's medije, saj menijo, da jim lak' ko veliko pomagajo. O svoj'11 zahtevah bodo obvestili tud predsednika države, predse^ nika državnega zbora in ma0' datorja za sestavo nove vlade' »Predstavnikom vseh teh i1’' stitucij bomo najprej prt’Č stavili svoj položaj in predi0' ge za končanje agonije, v povabljenih bomo zahteval1; naj zaposlenim povedo, k" jih čaka. Zahtevali bomo t*1, di, naj se odločijo pred oči11 javnosti in ne s figo v žep*jj kot so se že večkrat. HočeH1 enkrat za vselej končati ag0. nijo, ki traja predolgo,« pr0 Kralj. g Franček Kavčič, foto 5 ;t delavce prometa in zvez v Podravju pestijo drobni problemi KDO BO REŠIL STATUS : MARIBORSKEGA LETALIŠČA :0 Večina delavcev na področju prometa in zvez v Podravju dl Pojema plače po kolektivni pogodbi, vendar imajo tudi mno-10 go problemov. Med temi je problem varnosti šoferjev v e- državah Vzhodne Evrope. V resnimi težavah so srečujejo tudi ie delavci mariborskega letališča, ki nima urejenega statusa. in >lj “Velika večina delavcev, ki de-e, laJo na področ ju prometa in zvez v Podravju, ima plače po kolek-j. l'vni pogodbi,” pravi sekretar ^ °bmočnega odbora sindikata Prometa iz zvez za Podravje Jože ne Korošec. “Nekaj problemov lmajo s plačami le v Certusu, saj sistem nagrajevanja šoferjev še ai povsem dorečen. Certusovi šoferji so v zadnjem času, kakor Pravijo, dobili poleg volana v roke še “torbo” z vozovnicami, vendar pa zaradi povečanega obsega dela nimajo nič večjih plač. Avtobusni in še nekateri drugi šoferji - pa ne samo v Certusu - imajo težave tudi z obračunavanjem dnevnic in čakalnih ur. Na prvi pogled gre sicer za drobne probleme, ki pa povzročajo nezadovoljstvo med delavci, če jih v podjetjih ne rešujejo sproti. Zato bo ob pripravi nove panožne kolektivne pogodbe treba vse te probleme rešiti. Na pogajanjih pa bi morali vztrajati tudi, da se osnovne plače nekoliko povečajo, čeprav tega verjetno ne bo lahko doseči.” “Skoraj vsi delavci na področju prometa in zvez v Podravju so lansko leto dobili regres za letni dopust. V Certusu so dobili regres v dveh delih, podobno pa je bilo tudi v drugih podjetjih.” V Pošti in Telekomu spoštujejo kolektivno pogodbo Kako pa delujejo sindikalisti v enotah Pošte in Telekoma? “Dobro,” pravi Korošec. “V teh ) krizi v pomurski iV le- :ta va it; 'Oj ijo ifi' TEKSTILNI INDUSTRIJI ŠE NI VIDETI KONCA, DELOVNA MESTA ŠE NAPREJ UKINJAJO -ni Tako kot tekstilna industrija povsod po Sloveniji je v krizi hidi tekstilna industrija v Pomurju. Ker se število delovnih mest v tej panogi v regiji zmanjšuje, se morajo delavci vse bolj odločno in organizirano boriti za svoje pravice, pravi Danilo ^'Poš, sekretar v pomurski območni organizaciji ZSSS. “Kriza, ki že lep čas pesti de-'avce v nekaterih tekstilnih podjetjih v Pomurju, še ni končana,” Pravi sekretar območnega odbora Slr|dikata delavcev tekstilne in Usnjarskopredelovalne industrije Za Pomurje Danilo Šipoš. ^TT je zaprla obrat v Ljutomeru ‘Mariborsko podjetje MTT kalnica Melje je v Ljutomeru ZcPrlo svoj obrat, kije dajal delo 'j1 Kruh približno 60 delavkam in e^avcem. V najboljših časih je “do v tem obratu zaposlenih celo dOO delavcev. Konec lanskega leta So vsj zaposleni v obratu dobili Odločbe, da so trajno presežni. eKatere delavce je vodstvo po-Jetja iz Maribora sicer želelo prerazporediti na delo v Maribor, i ar seje kasneje tudi po po-^ovanju našega sindikata izka-da predvidene prerazpore-1 ve niso bile možne, saj bi se °rali delavci voziti nadelo kre-, o Več kot dve uri, kar ni skla-a° z določili kolektivne pogoje,” pojasnjuje Šipoš. “V MTT t? trajno presežne delavce ugo-f^ljali brez sindikata in sveta elavcev, zato seje večina dela-crv na sklepe, s katerimi sojih ao!očili za presežne, že pritožila.” ru Neuradno pa se po Ljutome-ra šušlja, da nameravajo nekate-jgPusaniezniki obrat, v katerem MTT ustavil proizvodnjo, po-boi^0 oc*Pret'- “Morda bo obrat v Jše posloval, ko ga bo vzelo ajem kakšno zasebno podjetje, jž°Ma celo z nekaterimi ljudmi Uosedanie vodstvene ekipe,” Q0 • ‘ua celo z nekateri i a|i, dosedanje vodstver kiti mVi Prizadeto Šipoš. y Keltinki v stečaju je samo ,, zaposlenih (jv^Ie't.'nK0 >z Beltince, ki je že ao' v m Ct'v stečajnem postopku, so J temavnem že prodali po delih. V kruhP-i0d'*etiU’ ki -ie vuasih dajalo je , d50 delavkam in delavcem, Sedaj 120 zaposlenih. Bivšim Danilo Šipoš: “Mariborska tovarna MTT je zaprla svoj obrat v Ljutomeru in vse zaposlene v njem odpustila kot trajno presežne delavce.” delavcem Beltinke, ki so v stečajnem postopku prijavili svoje terjatve zaradi premalo izplačanih plač in drugih prejemkov, so doslej izplačali 15 odstotkov terjatev. “Bojim se, da bivši delavci Beltinke iz naslova terjatev v stečajnem postopku ne bodo dobili več veliko denarja,” pravi Šipoš. Stavke v lendavskem Indipu V minulem letu so se morali za svoje pravice boriti tudi delavci Indipa iz Lendave. V tem podjetju, v katerem je približno 100 zaposlenih, so bili delavci prisiljeni s stavkami izsiljevati izplačilo že zasluženih plač.Tako so stavkali 27. maja, 28. junija, 2. julija, 30. septembra, 4. oktobra, medtem pa so imeli še nekaj izsiljenih zborov delavcev. “Pogoste stavke so vodstvo podjetja očitno izučile, saj sedaj delavcem dajejo prejemajo plače kolikortoliko redno, običajno med 20. in 25. v mesecu, čeprav še vedno ne skladno s kolektivno pogodbo. Delodajalec sedaj delavcem izplačuje plače za minuli mesec dnem v tekočem mesecu. Delodajalec dolguje delavcem lanskoletni regres za letni dopust. S pomočjo sindikata so delavci zaradi tega na pristojnem sodišču že vložili tožbe.” V obratu M-KIuba organizirali sindikat V obratu M-Kluba izVelenja v Gradu na Goričkem, kjer je 40 zaposlenih, so se delavke in delavci začeli bolj zavzemati za svoje interese kot doslej. Zato so izvolili tudi izvršni odbor sindikata v podjetju, ki ga vodi Silva Bunderla, pomagata pa ji Darinka Ravbar in Brigita Železen. Članice in člani sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije v tem obratu so sprejeli tudi nova pravila sindikalnega delovanja in si na ta način zagotovili, daje njihova sindikalna organizacija samostojna pravna oseba. Tako se bodo lahko odslej samostojno pogajali z vodstvom M-Kluba izVelenja. Posledice tega so že vidne: pred novim letom so zaposleni dobili četrtino regresa v bonih podjetja, vendar sojih odklonili. “Delavke in delavci pravijo, da imajo nizke plače, zato terjajo regres v gotovini ali vsaj v bonih kakšne trgovine široke potrošnje,” pravi Šipoš. Vse težje delovne razmere v Muri Daleč največ delavcev v tekstilni industriji v Pomurju, več kot šest tisoč dela v Muri. Ta spoštuje določila kolektivne pogodbe, vendar pa so, kakor pravi Šipoš, mnogi delavci razočarani, kerpb koncu leta niso dobili nagrade oziroma “božičnice”, kakor ji pravijo v Pomuiju. Vodstvo podjetja zatijuje, daje Mura minulo poslovno leto končala uspešno. Zato so, pravi Šipoš, delavci pričakovali vsaj skromno nagrado ob koncu leta, še zlasti, ker so delovne arzmere v Muri vse težje in zahtevnejše. Delavci morajo delati večizmensko, občasno morajo na kolektivni dopust, drugič pa morajo zopet delati nadure in podobno. “Ker krizi in težavam še ni videti konca,” pravi Danilo Šipoš, “se bodo morali tudi v bodoče s pomočjo sindikata dosledno zavzemati za svoje pravice.” Tomaž Kšela 23. januarja 1997 Jože Korošec: “Za varnost naših šoferjev v vzhodnoevropskih državah še vedni ni ustrezno poskrbljeno.” dveh sistemih dobro delujejo tudi sveti delavcev. Tako Pošta kot Telekom zagotavljata delavcem dolgoročno socialno varnost. Res pa je, da plače v teh dveh sistemih niso tako visoke, kot nekateri zmotno mislijo. Na Pošti in Telekomu tako pri izplačevanju plač kot pri uresničevanju drugih delavskih pravic spoštujejo določila kolektivne pogodbe.” Sedaj je večina podjetij v fazi lastninskega preoblikovanja. “Pri lastninskem preoblikovanju imajo največ težav delavci Cer-tusa, saj podjetja ne morejo olastniniti brez sodelovanja občine, ki je vlagala v njegov razvoj oziroma v osnovna sredstva. Občina pa v tem procesu doslej ni sodelovala dovolj aktivno.” Kakšne probleme ta čas rešuje sindikat prometa in zvez v Podravju? “Trenutno rešujemo največ na videz drobnih proble- mov, ki pa vendarle posameznim delavcem v prometu in zvezah grenijo življenje. Gre za različne šikane, za prisiljevanje delavcev, da delajo preko delovnega časa, in za druge podobne probleme.” Kako pa je z delavci pri zasebnikih? “Med šoferji, ki delajo v zasebnem sektorju, je pravzaprav bolj malo naših članov, saj se mnogi v sindikat niti ne upajo vključiti,” pravi Korošec. “Vendar vse šoferje, ne samo tistih pri zasebnikih, pestijo podobni problemi, zlasti glede varnosti. O tem smo pristojnim državnim organom poslali pismo že iz skupščine Sindikata prometa in zvez Slovenije, vendar se stvari le počasi premikajo na bolje. Zla varnost šoferjev še ni poskrbljeno Zadnji dogodki kažejo, da za varnost naših šoferjev v vzhodnoevropskih državah še vedno ni ustrezno poskrbljeno. Najhuje je, ker so šoferji poleg svojega dela še dodatno obremenjeni z varnostnimi problemi. Nenehno morajo skrbeti za lastno varnost, pa tudi za to, da jim ne bi na tovornjake natovorili nezaželenega blaga in jih brez njihove vednosti vključili v kakšno mednarodno tihotapsko mrežo.” V Podravju je v sindikat prometa in zvez včlanjenih več kot štiri tisoč članov. Največ jih v mariborski enoti Pošte Slovenije inTelekoma, v Certusu, Cestnem podjetju in na maribor- skem letališču. Sindikalisti v upravi Pošte Slovenije pa so tudi potem, ko so pred dvema letoma sedež podjetja preselili iz Ljubljane v Maribor, ostali povezani direktno z republiškim odborom Sindikata prometa in zvez. Neurejen status mariborskega letališča “Med vsemi delavci na področju prometa in zvez v Podravju imajo največ problemov delavci mariborskega letališča,” pravi Korošec. “Status tega letališča je še vedno nerešen, čeprav pristojni v državi poudarjajo, da Slovenija potrebuje alternativno letališče. Občina si sicer status letališča prizadeva rešiti, vendar ji doslej v pogajanjih z vsemi prizadetimi, še zlasti pa z državo, tega ni uspelo doseči. Na mariborskem letališču so nekatere naprave že v nevarnosti, da jih bo zaradi pomanjkanja sredstev za vzdrževanje načel zob časa. Prav tako je nevarno, da bo zaradi težkih ekonomskih razmer razpadel kolektiv letališča, kije za njegovo delovanje in obstoj vsaj tako pomemben kot letališka oprema. Na letališču so namreč zaposleni ljudje z zelo specifičnimi poklici. Če bi obupali in podjetje zapustili, bi na letališču izredno težko našli nadomestne kadre,” pravi Korošec. “Delavci mariborskega letališča v zelo nezavidljivem položaju, saj že dve leti niso prejeli regresa, pa tudi plač nimajo po kolektivni pogodbi.” Tomaž Kšela SE BO V BORACEVI ZOPET ZAVRTELA ŽAGA? Gales ima novega lastnika Sredi januarja je bila v Murski Soboti javna dražba, na kateri so prodali premoženje podjetja Gales v stečaju. Gre za žagarsko podjetje iz Beračeve pri Radenci, kije po številnih lastninskih preoblikovanjih moralo pred dvema letoma v stečaj, o čemer smo v Delavski enotnosti takrat že poročali. Stečajni upravitelj Fran Gyoerfi je neuspešno poskušal prodati Galesovo premoženje na šestih dražbah, na sedmi pa fnu je to uspelo. Na zadnji dražbi so sodelovala štiri podjetja: SIM iz Kadenc, občina Radenci, Zavarovalnica Maribor in Lesno gozdarska zadruga Gornja Radgona. Izklicna cenaje bila 49 milijonov tolarjev, ali niti tretjina ocenjene vrednosti. Sodni cenilci so premoženje bivšega Galesa namre ocenili č na 173 milijonov tolarjev. Na dosedanjih dražbah za premoženje Galesa ni bilo velikega zanimanja, na zadnji dražbi pa seje med možnimi kupci razvilo tekmovanje. Tako je Zavarovalnica Maribor zmagala šele po tem, ko je za premoženje Galesa ponudila 67,5 milijona tolarjev. Kupnino mora poravnati v dveh mesecih. Zavarovalnica Maribor pa je premoženje Galesa menda kupila v imenu zasebnega mizarskega podjetja Hart, ki namerava v Boračevi obnoviti žagarsko proizvodnjo. Daje stečajnemu upravitelju na sedmi dražbi vendarle uspelo prodati premoženje Galesa v stečaju, so veseli zlasti bivši delavci tega podjetja. Iz stečajne mase bo namreč stečajni upravitelj lahko poplačal upnike, med katerimi so največji delavci. Poleg tega delavci upajo, da bodo vsaj nekateri med njimi zopet dobili delo in kruh, če bodo v Boračevi ponovno začeli žagati les. Sindikalna lista januar 1997 Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 1.218,00 2. Kilometrina (od 1.1.1997 dalje) 25,50 3. Ločeno življenje 49.158,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 12.290,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje avgust-oktober 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 78.782 SIT. 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 39.141,00 -za 20 let 59.087,00 -za 30 let 78.782,00 2. Nagrada ob upokojitvi 236.346,00 3. Solidarnostne pomoči 78.782,00 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. L RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. Dopolnilni podatki V skladu z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96) v sindikalni listi objavljamo podatke, potrebne za izvajanje sporazuma: 1. Minimalna plača za mesec oktober, november in december 1996 55.942 SIT 2. Regres za letni dopust je v uspešnih podjetjih možno izplačati do višine povprečne plače v gospodarstvu za zadnje 3 mesece v bruto znesku; povprečna plača v bruto znesku za obdobje avgust-oktober znaša 122.897 SIT Strokovna služba ZSSS ZSSS, šampion znanja Izobraževalni centerSociusje letos prvič podelil priznanjašampion znanja. Med letošnjimi dobitniki je bila tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Podelitve priznanja, ki so ga svobodni sindikati dobili za »obsežno in vsebinsko bogato izobraževalno dejavnost«, sta se udeležila Vanda Rešeta in Dušan Semolič (na sliki z direktorjem IC Socius Marjanom Peršakom). Kako deluje Evropska unija (5) Evropska konfederacija sindikatov - zastopnik delojemalcev v EU Piše: Metka Roksandič Evropska konfederacija sindikatov (EKS) je organizacija, ki jo sestavljajo svobodne, neodvisne in demokratične sindikalne zveze in evropska sindikalna združenja. Njen namen je zastopati celotni svet dela na evropski ravni kot enotna in pluralistična organizacija. Da bi to dosegla, EKS usmerja svoje aktivnosti predvsem na Evropsko unijo (EU), Svet Evrope, gospodarsko združenje EFTA in evropske delodajalske organizacije. EKS je tako v okviru EU predstavnica delojemalcev držav članic EU. Za delojemalce je zelo pomembno, da imajo svojega zastopnika, saj jim je na ta način omogočeno sodelovanje pri odločitvah, sprejetih na organih in ustanovah EU. Ustanovitvena pogodba skupnosti (EU) iz leta 1957 nalaga Evropski komisiji, nakj si prizadeva za razvoj dialoga med menedžmentom in delom na evropski ravni, ki naj, če se obe strani strinjata, privede do odnosov, temelječih na dogovoru. Dogovor o socialni politiki, sklenjen med državami članicami EU leta 1992, nalaga komisiji, naj stori potrebne korake za spodbujanje dialoga med menedžmentom in delom in tudi določa formalne postopke sodelovanja obeh partnerjev. Socialni dialog je eden najpomembnejših demokratičnih načinov doseganja pogodbenih ciljev EU (enotni evropski trg - svobodno gibanje ljudi, kapitala, blaga in storitev). EU je socialni dialog sistematično razvijala. Tako je leta 1985 na podlagi pogodbenih določil o ustanovitvi prišlo do dogovora med vsemi tremi partnerji (zastopniki delodajalcev in podjetij, zastopniki delojemalcev in komisijo) o medsebojnem sodelovanju v zadevah EU ter o načinu tega sodelovanja. EKS je tako aktivno vpeta v delo vseh organov EU, kjer so zastopani interesi dela. Prav tako zelo aktivno sodeluje z vsemi uradi komisije, ki pripravljajo gradiva za odločanje. EKS seje prilagodila nameram EU, da v prihodnosti razširi število držav članic EU. Tako je vrsta sindikalnih zvez držav Srednje in Vzhodne Evrope že članic EKS, nekaj pa jih ima status opazovalca. Ne glede na odločanje EU o možnih novih državah članicah, EKS organizira sindikalne zveze v teh državah za nove naloge. Namen je organizirati sindikalne zveze v državi, da bi lahko bile partner pri zastopanju interesov dela v državi, ki se poteguje za članstvo v EU. To je zahtevna naloga, tako z vidika organiziranja skupnega nastopanja sindikalnih organizacij kot z vidika prizadevanja vzpostaviti socialni dialog v državi tudi v fazi priprav na pogajanje o članstvu v EU. Stanje v državah Srednje in Vzhodne Evrope je glede tega približno enako slabo. Vlade držav ne vključujejo sindikatov v priprave. Vloga EKS je pri tem zelo pomembna. Primer: zanimivo in obenem žalostno je, da smo odgovore naše vlade na vprašalnik Evropske komisije prejeli iz Bruslja od EKS in ne od naše vlade. Organiziranje delojemalcev na ravni različnih evropskih organov in institucij je nuja. Kapital ne pozna meja, podobne ideje ima tudi politika. EKS združuje le sindikalne zveze in konfederacije. Panožni sindikati se lahko vključujejo v evropska sindikalna panožna združenja, če so njihove zveze vključene v EKS. EKS združuje več kot 49 konfederacij iz 22 držav in zastopa več kot 45 milijonov delavcev. sindikalni ||ill Ulij ililllll lili 'lij lll(ll "Ij l)l| ji" »uš ENERGETIKI PROTI PODJETJEM afc »Če ni šlo zlepa, naj gre zgrda!« Približno tako je v pogovornem jeziku zazvenel sklep republiškega odbora Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE), ki seje na eni svojih zadnjih sej v lanskem letu odločil izpeljati akcijo, v kateri bo kakšnih 8.000 njihovih članov iz vse države posamično tožilo svoja podjetja zaradi premalo izplačanih plač po kolektivni pogodbi za elektrogospodarstvo in premogovništvo v letih 1991 in 1992. »Čeprav smo se o tem problemu z Vlado Republike Slovenije pogovarjali kar štiri leta, do dogovora, žal, ni prišlo. Zato smo se na pobudo članstva odločili za tak korak,« je odločitev komentiral predsednik SDE Franc Dolar. Osnova, na kateri člani Sindikata dejavnosti energetike tožijo svoja podjetja, je likšen bi bil celoten zahtevek za vse, ki bi tožili, niso računali, »gre pa za velike denarce«... Ker se petletni rok, v katerem morajo prizadeti vložiti svoje zahtevke za premalo izplačane zneske v novembru in decembru 1991 in v vsem 1992. letu na krajevno pristojna delovno-socialna sodišča, te dni počasi Predsednik SDEFranc Dolarje pogovorza Delavsko enotnost izkoristil tudi za zahvalo vsem delavcem distribucije Elesa, pa tudi drugim, ki so bili v domala nemogočih vremenskih razmerah kakorkoli angažirani pri odpravljanju posledic žleda. »S svojo požrtvovalnostjo so dokazali, da so zahteve sindikata po spoštovanju kolektivne pogodbe popolnoma upravičene.« v uredbi Vlade Republike Slovenije, ki govori o tem, da je mogoče premalo izplačane plače v letih 1990-1992 uveljavljati v postopkih lastninjenja. Ker pa gre v teh primerih za javna podjetja elektrogospodarstva in premogovništva, ki so v večini v stoodstotni lasti države, zaposleni, upokojeni ali prezaposleni v druge dejavnosti v njih pravzaprav nimajo česa lastniniti. Zato so se po »vzoru« izplačil v šolstvu, državnih in družbenih organih, zdravstvu in policiji odločili, da bodo zahtevali izplačilo dolga v gotovini. »Gre za približno eno povprečno plačo in pol na posameznika,« namje povedal predsednik Dolar. Ko- že izteka, je SDE organiziral in opravlja servis za izpeljavo individualnih tožb prek območnih organizacij ZSSS. »Kdaj se bodo potem sodni mlini zavrteli, sedaj še ne morem odgovoriti,« pravi Dolar. »Po informacijah, kijih imam, se bo to ponekod zgodilo prej, drugod kasneje. Odvisno pač od tega, kako so sodišča ,založena’ ali kakšno ,afiniteto’ bodo imela do naše,zadeve’. Z gotovostjo lahko trdim le to, da bodo eni že imeli poplačane terjatve, medtem ko bodo drugi še čakali na rešitve.« O razpletu bomo vsekakor še poročali. D. K. Mmm' V / \. Ik / PREJEL Maj invalid III. kategorije ne more biti uspešen varnostnik? V strokovnih organih in službah Zbornice Republike Slovenije za zasebno varovanje (v nadaljevanju ZRSZ) se je začela intenzivna gonja proti družbam, ki so registrirane za storitve fizičnega varovanja in imajo zaradi zaposlenih invalidov lil. kategorije dodeljen status invalidskega podjetja. To kažejo članki sekretarja ZRSZV gospoda Inga Paša, dipl. iur., v Biltenu ZRSZV, št. 7-8/1996 z naslovom »Ali so invalidske organizacije lahko izvajalke zasebnega varovanja« in v prilogi Gospodarskega vestnika, št. 3 Varovanje-Zaščita z naslovom »Nevarna dediščina preteklosti« ter sklep UO ZRSZV o delovnih invalidih III. kategorije, ki že več let uspešno in strokovno opravljajo storitve varovanja objektov in premoženja, potem ko so se prekvalificirali oziroma usposobili za opravljanje takih storitev. V letu 1996so uspešno opravili strokovne izpite pred komisijo zbornice za varnostnike v skladu z zakonom o zasebnem varovanju in obvez- Bravo naši! Reprezentanca Sindikata finančnih organizacij Slovenije^ C zmagoslavno vrnila z mednarodnega smučarskega tekmovanj^evi dikata denarništva in zavarovalništva Slovaške: na planini ŠacWda (1.100 m n/v) nad Banjško Bistrico je »pobrala« večino najžlal#!'o veleslalomskih in tekaških kolajn, za nameček pa še pokal sk^dat ga zmagovalca iger! kas »Rešili smo čast in slavo slovenske smučarije v svetu,« vrnitvi s Slovaške malo za šalo malo zares pohvalil sekreta1’^ go Ščernjavič, kije bil navdušen tudi nad pozornostjo najugled|1lj y izmed gostiteljev: pokrovitelja tekmovanja Mariana .luska. ^ ‘ ‘ ilovaŠk-V'- guvernerja Narodne banke Slovaške, in predsednika slovasiv ev. dikatov Jana Mikušinca, ki je ves čas spremljal slovensko r£e|, zentanco. •ii), UVRSTITVE NAŠIH - moški, veleslalom (dva teka!), Jošt let: 1. Dejan Zdovc 53,28; ženske - do 30 let: 1. Petra Valenti ‘jroi 3. Saša Zabukovec 1:04, 4. Jana Pogačnik 1:05; smučarski »Kis moški (8 km), do 35 let: 1. Anton Pančur 24:45,2. Ivan Sušnik > ato nad 35 let: 1. Andrej Lanišek 26:35, 3. Edi Kosi 30:28; žet^ftU) km) - do 30 let: 1. Irena Petkovšek 14:16; nad 30 let: 3. An'*’ V dic 21:28. Med zmagovalce so se vpisali še člani prve mešane te Slovenije (3x2 km) v postavi Ivan Sušnik, Anton Paif ta t Irena Petkovšek (26:41), ki je drugouvrščeno ekipo Slov3’Ja 1 premagala za celih šest minut (!); Slovenija B (Andrej Lanišek,^ain Vidic, Edi Kosi) je bila peta. nem organiziranju službe varovanja. V člankih in razpravah odgovorni iz Zbornice uporabljajo besedo invalid, ki sam potrebuje pomoč in od njega ni mogoče zahtevati, da bi učinkovito varoval druge osebe oziroma premoženje, nočejo pa razlikovati invalidnosti, ki je lahko večja ali manjša, nočejo uporabljati besede invalid lil. kategorije, to je človek, ki v določenem okolju ne more opravljati dela zaradi bolezni dihal, alergije in podobnega, zelo uspešno pa lahko po temeljitih zdravniških pregledih in psiholoških pregledih opravlja delovne naloge varovanja. Strokovno mnenje o sposobnosti opravljanja delovnih nalog varovanja so dali zdravniki in mi jim verjamemo. Vprašljiv je tudi sklep UO ZRSZV, saj ob njem ni soglasja Ministrstva za notranje zadeve, ki mora biti ob izdaji licence. Po našem mnenju minister za notranje zadeve ni glede invalidov enakega mnenja kot vi. Postaje policije redno kontrolirajo delo varnostnikov in mu poročajo o delu varnostnih služb. Negativen odnos odgovornih v Zbornici ne temelji na analizi dejanskega stanja na področju varovanja, ampak na pobudi nekaterih posameznikov, direktorjev podjetij za zasebno varovanje iz UO Zbornice, ki se sklicujejo na nelojalno konkurenco invalidskih družb, SO ALI NISO!?! - Med najzaslužnejšimi posamezniki za vseekipl, /e> k go reprezentance Sindikata finančnih organizacij Slovenije so bili Vfovi no (z leve proti desni) Edi Kosi (med posamezniki 3. nad 35 let)' ■ Od Pančur (1. do 30), Andrej Lanišek (L nad 35) in Ivan Sušnik (2. d0j Po so se za nameček imenitno odrezali še v štafetnem teku 3x2 kil0^ 'Sod 139, »1 ki za svoje storitve ne plačujejo prometnega davka za storitve. Njihov interes je, da bi izločili invalidska podjetja s področja varovanja in na lahek način pobrali njihove objekte, ki jih varujejo. Ob pregledu vseh spremljajočih zakonskih predpisov zasebnega varovanja smo ugotovili, da je sklep UO ZRSZV protiustaven, in zahteva, da gospodarske družbe zasebnega varovanja, ki imajo dodeljen status invalidskega podjetja, sprožijo ustavni spor, saj so po sklepu UO Zbornice posta- 'd; Jdru vljene v pravno neenako' položaj nasproti drugim darskim družbam, čepnA^ registrirane za varovat1) z\nf, moženja, oseb in objekto^fa ( Ob koncu se še enkfd1 Ont šamo, zakaj tak odnos d1’ Udov, zakaj jim ne pustih vljati storitev, za katere sobljeni in jih kvalitetnoI Azr, kovno opravljajo? Kako j1 nomenklaturna številko , n IT nosti vzrok za onemog laV(. dela? predsednik sindikata LAHKO BI BILO LE SLABŠE KAJ DELAJQ ^Ljudje končno učinkovitost dela sindikalnih zaupnikov aviloma merijo z debelino plačilne kuverte: čim otip-'^jšaje, tem višja je ocena. In ker po pravkar podpisani I Jetniški kolektivni pogodbi za obvladujočo družbo Po-j?v^eRa sistema Mercator plače ne bodo nič večje, kot so e doslej, si prav nič ne domišljam, da bi me članstvo ob eSJcV osorej nosilo na rokah. Prej nasprotno,« pravi pre-I v nik sindikata profitnega centra Nanos Postojna san Djordjevič, gonilna sila pogajanj med upravo in sin-M atoni družbe, ki so 10. t. m. pripeljala do podpisa prve |\P Jetniške kolektivne pogodbe v slovenski trgovini. »Te-»e bo nihče več zavedal, da bi lahko bilo samo še ’ Nah"3 ^hko bilo »samo še sn te<<’-ie Dordjevič zaslutil maja r'skega |eta^ je Uprava pQSia|a L m s'ndikalnim organizacijam ® akte, ki naj bi opredeljeva-j);Cl'nnoPravni položaj zaposle-v Poslovnem sistemu Merca-n t, temeljiti analizi posamez-, c>v teh aktov sem ugoto-l'’ ?a bi skoraj vse, kar je tam Ikt'0’ Pravzaprav sodilo v ko-1 'i1JVno Pogodbo. In ko se je z 1 ° strinjal še sekretar ZSSS !inl,0"notranjskc regije Bojan ktov^’Sem se odl°čil. da teh ■ttčn 116 sPrejmemo, temveč hlj, e.,ri0 Pogovore o ustreznejši ; 'teteme delovnopravne zako-Po^jstniški kolektivni lip bi,« pripoveduje Djordjevič. i S°Va razmišljanja sprva niso . etela na omembe vredno odo-^anje.Še več: zavračali, če že lln!na!Qvaževali sojih celo po-stem', sindikalisti v poslovnem A ^^endar se ni uklonil. »Kaj ; ’ 'am "orava s to namero bi bilo, če bi odpo- .uu vendar se ni 'J6 r ce kani unravT icmlaTk’ bi bil°’če bi odP°" hJi [‘koiektivno pogodbo?« je skl llžračun določeno, daje osnova i , Uveazn a?datkov osnovna plača 4 ■ Urno^xJ!? n!del?vn‘ das oz. ustrez-inese,jnavko’ 'zračunano na po-‘avca, jn zneska osnovne plače členom Zakona o delo- vnih razmerjih (Ur. 1. RS, št. 14/90, 5/91, 71/93). Tako je tudi stališče komisije za razlago SKP za gospodarstvo (objavljeno v GV - svetovalec, št. 37/94). Ta osnova se uporablja za izračun vseh dodatkov, določenih v 40. členu Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Po 7. odstavku 40. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo je določeno, da se dodatek za delovno dobo, ki znaša najmanj 0,5 odstotka osnovne plače za vsako leto izpolnjene delovne dobe, obračunava od osnovne plače delavca in ne morebiti od plače, pri kateri so že upoštevani drugi dodatki za posebne pogoje dela. To velja tudi za druge dodatke, kar pomeni, da se vsi obračunavajo od osnovne plače delavca. Ce je teh dodatkov več, se sicer seštevajo, vendar je vsak posebej določen od osnovne plače, tako da skupaj tvorijo delavčevo plačo, skupaj z njegovo osnovno plačo. Delavcu, ki opravlja delo prek polnega delovnega časa, pripada 30-odstotni dodatek od njegove osnovne plače, kar pa ne pomeni, da se dodatek na delovno dobo izračuna tudi za tiste ure, ki jih je delavec opravil venije Sandija Bartola, izrečenih ob slovesu: ,Mogoče bo še zgodovina pisala, v kakšno jabolko smo danes ugriznili!’« se tistega dne spominja Djordjevič. Prvi del te »zgodovine« je napočil že kmalu: delodajalci so odpovedali kolektivno pogodbo... Za drugi del pa je bilo treba opraviti še nekaj organizacijskih sprememb. »Konferenca sindikata Poslovnega sistema Mercator d. d. je bila zaradi jabolk in hrušk’, ki so bile pomešane v njej, zelo nekooperativna, zavoljo razdrobljenosti pa tudi premalo enotna, da bi bila sposobna izpeljati pobude s tistega .ilegalnega’ sestanka,« zaokrožuje Djordjevič. »Nazadnje, a ne brez odpora nekaterih posameznikov, smo premagali tudi to slabost: v začetku decembra seje konstituiral sindikat obvladujoče družbe, izvolil vodstvo in...« In pogajanja z upravo »kar hitro« pripeljal tako daleč, da so 10. januarja letos v obvladujoči družbi Poslovnega sistema Mercator že lahko podpisali podjetniško kolektivno pogodbo, prvo v slovenski trgovini (o čemer smo obširneje poročali v prejšnji številki Delavske enotnosti). »Vsega, kar smo si zastavili, nismo uspeli doseči, zato moram reči, da pogodba kajpak ni idealna,« končuje Djordjevič. »Je pa pomembno, da smo z njo v Mercatorju ohranili socialno partnerstvo.To naj bo zgled za bodoča pogajanja med delodajalci in delojemalci za oblikovanje novih kolektivnih pogodb tudi na državni ravni...« D. K. V republiških odborih Sindikat delavcev gostinstva in turizma Izhodiščne plače v turizmu in gostinstvu za obdobje januar-marec 1997 V skladu z določili Zakona o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96) in določili kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije so izhodiščne bruto plače za obdobje januar-marec 1997 po kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije takšne: Tarifni razred Plača v SIT Relativno razmerje I. 50.338 1,00 II. 55.372 1,10 III. 61.916 1,23 IV. 68.963 1,37 V. 78.024 1,55 VI. 93.125 1,85 VII. 105.710 2,10 VIII. 125.845 2,50 IX. 151.014 3,00 TENKOČUTEN ANALITIK - Dušan Djordjevič Na njegovo pobudo seje nekega lepega poletnega dne »na lokaciji blizu Postojne« sestalo šest ali sedem vidnih sindikalnih funkcionarjev in mu po celodnevnem »zasedanju« dalo prav: predloge iz aktov uprave je treba zavrniti, ker sodijo v kolektivno pogodbo! »Ilegalci« so soglašali tudi z njegovo analizo, da utegne biti prav Mercator poskusni zajec pri morebitni odpovedi kolektivne pogodbe. »Nikoli ne bom pozabil besed sekretarja Sindikata delavcev trgovine Slo- a’ prHr,tnera ceny™ Nanos v Postojni naj bi kmalu prišlo do re-K* v zvitH 'f6 gr??st!fl,e ^javnosti. »Izvršni odbor našega sindikata o l(e |)o ZI s tem sklenil, da se v poslovne odločitve uprave ne bo spuščal, 'ih ri pa ^avzemal za ohranitev socialne varnosti delavcev in njiho-), 4S(,rUzin’ d'ni boljše delovne pogoje in - kajpak - čim višje plače, ti ’frur„ene z delom,« pravi Dušan Djordjevič, predsednik sindikata ti ,('visn nS- * v°dstvo,n Poslovnega sistema Mercator, na katerem ravajo sprejeti dokončno stališče do predvidene reorganizacije. ye so »hakeljcl I ^ibdikat delavcev trranvino Qlr.ver.::<> <:i,... * Zanimanje za mednarodno sindikalno sodelovanje Na povabilo svetovne trgovske sindikalne konference FIET seje sredi januarja vodstvo Sindikata delavcev trgovine Slovenije v Zagrebu srečalo z predstavniki sindikatov dejavnosti trgovine Hrvaške, BiH, Makedonije in Norveške. Predstavniki FIET-a so na tem srečanju predstavili svojo organizacijo, ki združuje 11 milijonov članov iz 140 držav. Vanj so vključeni delavci dejavnosti trgovine, turizma in drugih storitvenih dejavnosti. Ta organizacija vodi pogajanja tako s socialno komisijo Evropske gospodarske unije, kakor z vodstvi vodilnih svetovnih in evropskih multinacionalk kot so Metro, Billa, Interspar in drugi. Svoje predstavnike imajo v mednarodnih svetih delavcev teh družb, kjer sooblikujejo socialno politiko in politiko cene dela. Nekatere od naštetih družb odpirajo svoje trgovske izpostave tudi v Sloveniji, zato je pri vodstvu Sindikata delavcev trgovine Slovenije prevladalo prepričanje o koristnosti povezovanja s to organizacijo. Na delovnem pogovoru, ki smo ga predstavniki Sindikata delavcev trgovine Slovenije imeli z vodstvom te sindikalne organizacije, smo njihovega predstavnika povabili v Slovenijo. Šestindvajsetega februarja se bomo že dogovorili o načinu in pogojih včlanitve. Predstavniki Sindikata delavcev trgovine Slovenije, ki smo na pogovoru sodelovali, smo korejskemu sindikatu poslali pisno podporo. Sandi Bartol, sekretar • Ustanovitev sindikata v Intersparu Večina delavcev mednarodne trgovske družbe Interspar d.o.o. Ljubljana seje v poslovalnici v Celju včlanila v Sindikat delavcev trgovine Slovenije in na ustanovnem zboru 3. decembra lani ustanovila svojo organizacijo. Ob tej priložnosti sta jim o nalogah in delovanju Sindikata delavcev trgovine spregovorila sekretar tega sindikata Sandi Bartol in sekretar območnega odbora Sindikata delavcev trgovine Celje Ladislav Kaluža. Sprejeli so pravila sindikata družbe in program ter izvolili izvršni odbor in sindikalnega zaupnika. Z vodstvom družbe se želijo najprej pogovoriti o pogojih za delovanje sindikata v tej zazdaj edini mednarodni trgovski družbi v Sloveniji. Za predsednika sindikata v družbi so izvolili Ditriha Kukoviča, Ladislava Kalužo pa imenovali za zunanjega pooblaščenega sindikalnega zaupnika. Obema čestitam za izvolitev in jima želim uspešno sindikalno delo. Sandi Bartol, sekretar Za izračun je upoštevan valorizacijski količnik 1.016, ugotovljen na osnovi podatkov o rasti cen na drobno. Minimalna bruto plača v tem tromesečju je 55.942 tolarjev. Ivan Jurše, sekretar Sindikat kmetijstva in živilske industrije Po čem smo Na podlagi 46. člena Kolektivne pogodbe za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije in 4. člena Zakona o izvajanju socialnega sporazuma so izhodiščne plače v kmetijstvu in živilski industriji Slovenije za obdobje januar-februar-marec 1997 takšne: Tarifni razredi Zahtevnostna skupina Izhodiščna bruto plača v SIT za polni delovni čas I. enostavna dela 50.577 II. manj zahtevna dela 55.635 III. srednje zahtevna dela 62.211 IV. zahtevna dela 69.291 V. bolj zahtevna dela 78.396 VI. zelo zahtevna dela 93.570 VII. visoko zahtevna dela 106.214 VIII. najbolj zahtevna dela 126.443 IX. izjemno pomembna dela 151.732 : Eskalacijska stopnja znaša 1,6 odstotka. Jovo Labanac, sekretar Sindikat kovinske in elektroindustrije Kako nas cenijo Izhodiščne bruto plače po kolektivni pogodbi za kovinsko in elektroindustrijo (Ur. 1. RS, št. 37/96) so za obdobje januar-februar-marec 1997 takšne: Tarifni razred Zahtevnostna skupina Relativno razmerje Izhodiščna bruto plača I. enostavna dela 1,00 49.376 II. manj zahtevna dela 1,12 55.301 III. srednje zahtevna dela 1,25 61.720 IV. Zahtevna dela 1,45 71.595 V. bolj zahtevna dela 1,60 79.002 VI. zelo zahtevna dela 1,90 93.814 VII. visoko zahtevna dela 2,25 1 1 1.096 VIII. najbolj zahtevna dela 2,60 128.378 IX. izjemno pomembna najbolj zahtevna dela 3,10 153.066 prek polnega delovnega časa. Delavcu, ki opravlja delo prek polnega delovnega časa, se posebej odmeri dodatek za delo prek polnega delovnega časa. Dodatek na delovno dobo pa se mu odmeri od osnovne plače, ne pa tudi za tiste ure, ki jih je opravil prek polnega delovnega časa. Vprašanje: Delavec, ki sicer nima kvalifikacij, je bil razporejen z delovnega mesta žagarja na delovno mesto strojne obdelave lesa. Ali se mu lahko na novem delovnem mestu določi nižji osebni dohodek, kot ga je imel na prejšnjem delovnem mestu, ali se mu ta ne sme znižati? Odgovor: Če je razporeditev posledica zahtev delovnega procesa oziroma organizacije dela, kot to predvideva 2. odst. 17. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Ur. list SFRJ, št. 60/89 in 42/90, ki se uporablja kot zakon Republike Slovenije), potem je delavec dolžan delati po dokončnosti odločitve na novem delovnem mestu, in sicer ne glede na to, da bo imel na novem delovnem mestu manjšo plačo od tiste, ki jo je dosegal na prejšnjem delovnem mestu. Delavec, ki noče delati na novem delovnem mestu, tvega, da mu v 30 dneh po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja le-to preneha po 9. točki 1. odst. 1 (X). člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. RS, št. 14/90 in 5/91). Novo delovno mesto je v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom uvrščeno v ustrezni tarifni razred, poleg tega pa je potrebno upoštevati tudi dodatke, do katerih je delavec upravičen zaradi težjih pogojev dela, nevarnosti pri delu in zaradi obvezne uporabe osebnih zaščitnih sredstev (7. odst. 40. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Ur. 1. RS, št. 39/93). Vsako delovno mesto se torej ocenjuje posebej, zato delavec, ki je razporejen na novo delovno mesto, ne »podeduje« plače, ki jo je imel na prejšnjem delovnem mestu, razen v izjemnih primerih, ko gre za starejše delavce, ali v drugih primerih, ko tako določa kolektivna pogodba oziroma splošni akt. Če je delavec razporejen na novo delovno mesto zaradi invalidnosti, je že sicer upravičen do nadomestila osebnega dohodka, ki se odmerja v skladu s 134. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. 1. RS, št. 12/92). Tudi v tem primem pa je ocena delovnega mesta neodvisna od delavčeve invalidnosti in tudi delovni invalid, ki je upravičen do drugega ustreznega dela, ni hkrati avtomatično upravičen tudi do enake plače, kot jo je prejemal na prejšnjem, to je svojem delovnem mestu. Vprašanje: Ko gre za turnusno delo, so delavci po razporedu na delu na dan nedelje in tudi na dan državnega praznika (dela prosti dnevi). Ali vratarju pripada nadomestilo plače za praznik in za nedeljo v primeru, ko je po razporedu prost? Odgovor: Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (Ur. 1. RS, št. 39/93 in 23/94) v 40. členu določa, da pripada Eskalacija: 1,6 odstotka. delavcu, ki dela v nedeljo oz. na dela proste dneve, po zakonu 50 odstotkov dodatka k osnovni plači. Če pade prosti dan po zakonu na nedeljo, se dodatka med seboj izključujeta, kar pomeni, da ima delavec samo 50 odstotkov dodatka k osnovni plači, čeprav gre za delo v nedeljo, za katero predvideva navedena pogodba prav tako 50-odstotni dodatek. Delavci, ki na praznični dan oz. na tisti dan, ki je po zakonu določen kot prosti dan, delajo, imajo pravico do nadomestila plače (1. odst. 68. člena Zakona o delovnih razmerjih, Ur. 1. RS, št. 14/90, 5/91 in 71 /93).To nadomestilo plače znaša po 41. členu 2. in 3. odstavka citirane kolektivne pogodbe 100 odstotkov osnove, osnova za izračun nadomestila pa je plača delavca v preteklem mesecu za poln delovni čas. Delavec, ki delo opravlja, ni upravičen do nadomestila plače za čas odsotnosti na dela prosti dan po zakonu, saj delo opravlja in ima v tem primeru pravico do dodatka k osnovni plači po 40. členu splošne kolektivne pogo-dbev za gospodarstvo. Če delavcu, ki dela v turnusu, pade praznični dan na njegov prosti dan, mu ne pripada nadomestilo plače po 68. člena Zakona o delovnih razmerjih, saj je po razporedu delovnega časa zanj ta dan dela prost in tudi sicer ne bi delal. Če bi tudi tak delavec imel pravico do nadomestila plače za čas, ko zaradi razporeditve delovnega časa ne bi delal, potem ne bi bilo možno uskladiti fonda delovnih ur. Vratarju nadomestilo plače za nedeljo, ko je po razporedu prost, ne pripada, saj po 68. členu ZDR nadomestilo plače za nedeljo ni določeno. Nadomestilo pripada delavcu samo za praznične dni, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi, in za druge dela proste dni, določene z zakonom. Če pa dela na dan praznika oz. nedelje, je seveda upravičen do plače za opravljeno delo ter dodatkov, določenih v 40. členu splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Albert Vodovnik, predsednik mm Vprašanje: Ali je za čas rednega letnega dopusta, bolniškega staleža ali druge odsotnosti z dela delavec v zdravstvenem zavodu upravičen do plačila minulega dela in kje so za to pravne podlage? Ali je pravica do dodatka na minulo delo vezana na prisotnost na delu? Odgovor: V nasprotju z dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolij, nevarnost pri delu in delo v manj ugodnem delovnem času - v primeru, da so to posebni pogoji, ki se pojavljajo občasno in zato niso ovrednoteni v osnovni plači in se iz tega razloga delavcem obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada - se pravica do dodatka za delovno dobo, upoštevaje določila kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, ne veže na dejansko prisotnost na delu. Enako je mogoče povzeti tudi iz 82. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, skladno s katerim pripada delavcu dodatek za delovno dobo v višini 0,5 odstotka od osnovne plače delavca za vsako izpolnjeno leto delovne dobe. Ta dodatek se delavkam, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25 odstotka za vsako izpolnjeno leto delovne dobe nad 25 let. Iz navedene določbe torej ne izhaja, da bi bila pravica do dodatka na delovno dobo vezana le na čas, ko delavec dejansko dela. To pomeni, da delavcu navedeni dodatek pripada tudi v času odsotnosti z dela. Poleg tega pa je potrebno v zvezi z nadomestilom plače za čas odsotnosti z dela v primeru izrabe letnega dopusta, bolezni in nekaterih drugih odsotnosti opozoriti še na 90. člen omenjene kolektivne pogodbe, ki določa, daje osnova za izračun nadomestila plače v teh primerih plača delavca, kakršno bi prejel za redni delovni čas v tekočem mesecu, če bi delal. Torej vključno z dodatkom za minulo delo. BO PROPADLA TUDI ELRAD ELEKTRONIKA -ZDRAVO JEDRO NEKDANJEGA ELRADA? Delavci podjetja EIrad Elektronika iz Gornje Radgone so zaskrbljeni, da bodo ostali brez dela in zaposlitve, saj temu podjetju in več kot 200 delavcem v njem, preti stečaj. Sindikat kovinske in elektroindustrije si prizadeva, da bi vsa odprta in sporna vprašanja rešili strokovno in v skladu z veljavno zakonodajo. Podjetje EIrad Elektronika je začelo poslovati, potem ko je šla v stečaj njegova mati - delniška družba EIrad. Razlogi za propad Elrada, za katerega je stečajni postopek stekel januarja leta 1994, so bili številni: podjetje je premalo pripravljeno izstopilo iz poslovnega sistema Gorenje; poslovanje podjetja so bremenili številni hipotekarni krediti, likvidnostne težave podjetja so bile velike, za nameček pa je EIrad zaradi razpada jugoslovanskega tržišča in vojne na Balkanu izgubil še veliko tradicionalnih kupcev. V Elradu je bilo v najboljših časih zaposlenih 680 delavcev, pred uvedbo stečajnega postopka pa polovico manj. Zaposleni v podjetju tri mesece pred uvedbo stečajnega postopka niso več dobili plač. Podjetje jim je nekaj denarja izplačevalo samo še preko potnih nalogov in na podobne načine. EIrad Elektronika -zdravo jedro podjetja? Ko je šel EIrad v stečaj, so mnogi v Gornji Radgoni začeli razmišljati, kako bi rešili zdravo jedro tega podjetja, ki seje v minulih desetletjih uveljavilo na domačem in tujih trgih. Ponudili sta se dve možnosti: tedanji v. d. direktorja Karel Sapač je predlagal, da bi s pomočjo občine ustanovili novo podjetje in vanj prenesli rentabilne programe; tedanji predsednik skupščine ElradaBranko Sagaj in finančnik podjetjaSla-vko Gabrovec pa sta predlagala, da bi zdravo proizvodnjo nadaljevali v hčerinskem podjetju EIrad Elektronika, ki dotlej ni poslovalo. Stečajni upravitelj dr. Stefan Sčap seje odločil za drugo možnost in tako je stekla proizvodnja v Elradu Elektroniki. Za direktorja je imenoval Slavka Gabrovca. Na začetku je podjetju EIrad Elektronika kazalo dobro, saj je racionaliziralo proizvodnjo, opustilo nerentabilne programe, izpraznilo proizvodne objekte v Meleh in podobno. Tako je podjetje prvo leto samostojnega poslovanja končalo s 70 milijoni tolarjev dobička. Nekaj več kot 200 delavcev, ki so nadaljevali delo v Elradu Elektroniki, je prejemalo plače po kolektivni pogodbi in celo 6 odstotkov več od določenih s tarifno prilogo. Po drugi strani pa je stečajni upravitelj lahko prodal izpraznjene objekte vMeleh in tudi del firme za proizvodnjo profesionalnih satelitskih sistemov Elti skupaj s 46 delavci. Iz stečajne mase je nato poplačal vse bivše delavce Elrada, ki so konec 1995 leta dobili razliko v plači do kolektivne pogodbe za zadnje tri mesece dela v letu 1993, konec leta 1996 pa še plačo za zadnjih enajst dni dela v podjetju v januarju leta 1994. Težave pri poslovanju Vendar so se v poslovanju Elrada Elektronike po besedah predsednika Sindikata kovinske in elektroindustrije v podjetju Branka Šeruge začele kmalu pojavljati težave, zato je podjetje leto 1995 končalo z izgubo 120 milijonov tolarjev. To so pokrili z dobičkom iz leta 1994 in zamenjavo poslovnih prostorov. “Lansko leto smo imeli toliko dela, daje moralo naše podjetje dodatno pogodbeno zaposlovati delavce. Delavci v rednem delovnem razmerju so imeli celo težave, kako izkoristiti letni dopust,” pojasnjuje Branko Šeruga. “Vendar pa vse kaže, daje podjetje EIrad Elektronika lansko leto končalo z izgubo, saj nam sedaj grozijo z odklopom elektrike in vode, telefon pa so nam že tako in tako odklopili.” Očitno ima podjetje resne likvidnostne težave. O tem, zakaj je EIrad Elektronika zabredla v težave, so mnenja različna. Sedaj že bivši direktor trdi, daje tekoče poslovanje uspešno, stečajni upravitelj pa meni, da podjetje posluje z izgubo. Delavci trdijo, da je novo podjetje zabredlo v težave, ker je stečajni upravitelj nanj prenesel obveznosti Elrada iz postopka prisilne poravnave iz leta 1993. Gre za okoli 170 milijonov tolarjev. Iz sklepa sodišča o prisilni poravnavi, kije datiran z 5. 7. 1993, izhaja, da so za dane poroštvene izjave solidarno odgovorna podjetja EIrad, EIrad Antene, EIrad Kabli, EIrad Profesionalna in EIrad Orodja. Podjetje EIrad Elektronika v sklepu sodišča kot dolžnik ni omenjeno, zato se mnogi delavci tega podjetja čudijo, zakaj so morali na svoja ramena prevzeti obveznosti iz prisilne poravnave. “Sindikat kovinske in elek-trindustrije v podjetju je zato že konec novembra sklical izredno sejo svojega izvršilnega odbora, na katero je povabil tudi direktorja in stečajnega upravitelja, da bi oba pred delavci razgrnila argumente za svoje trditve,” pravi Šeruga. “Njune ocene so se močno razlikovale.” NOVO OTROCI JO ROTREBOJEM®' ^ PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! [X Žiro račun: 50101-654-41037. Hvala. Objave o prispevkih preberite V REVIJI OTROK IN DRUŽINA. Nasprotujoče si izjave stečajnega upravitelja in direktorja “Stečajni upravitelj in tedanji direktor podjetja EIrad Elektronika sta na sindikalnem sestanku podala informacije, ki so si bile po vsebini zelo nasprotujoče,” pravi sekretar območnega odbora Skei za Pomurje Pavle Vrhovnik. “Vodstvo Skei v družbi je kljub vsemu vztraja- na kateri naj bi bilo pojasnjeno, ali je podjetje poslovalo z izgubo ali ne. Na seji so izoblikovali predlog za uvedbo stečajnega postopka, vendar se sedaj že bivši direktor s tem ni strinjal. Predlagal je, naj njegove navedbe o uspešnem tekočem poslovanju podjetja preveri posebna neodvisna revizijska komisija. To zahtevo je posredoval tudi stečajnemu senatu, ki mu je naložil, naj za revizijo poskrbi ne- Branko Šeruga: Sindikat se zavzema za pravice delavcev in za ohranitev čim večjega števila delovnih mest lo, daje potrebno narediti vse, kar je možno, za zaščito delavcev in njihovih pravic. Hkrati pa smo vztrajali, naj se pojasnijo razmere v podjetju.” Sredi decembra lani je bila skupščina Elrada Elektronike, odvisno revizijsko podjetje, ki ga bo sam izbral. Vendar do tega ni prišlo, saj je v podjetju zaradi slabih likvidnostnih razmer že začelo prihajati do kaosa. Nekateri trdijo, da so k temu prispevale tudi in- formacije o prezadolženosti podjetja in nevarnosti stečaja, saj so tako dobavitelji kot kupci v poslovnih odnosih postali izjemno previdni. Večina dobaviteljev sedaj denimo že zahteva plačilo za dobavo repromateria-la vnaprej. Podjetje ima probleme tudi z dobavo elektrike, poleg tega je imelo tudi blokiran žiro račun. Ob koncu leta seje direktorju Slavku Gabrovcu iztekel mandat, stečajni upravitelj pa z njim ni več sklenil pogodbe. Tako je krmilo podjetja prevzel Ivan Marovič, dolgoletni delavec v nabavi. Bodo delavci zares ohranili delo? “Stečajni upravitelj je na vseh pogovorih s sindikatom kovinske in elektroindustrije poudarjal, da bodo delavci ne glede na razplet dogodkov v Elradu Elektroniki ohranili delovna mesta. Mnogi pa otem dvomijo, saj se vsak, ki gaje že pičila kača, boji zvite vrvi. Konec koncev so delavci Elrada en stečaj že doživeli,” opozarja Šeruga. Delavci zato vztrajajo, naj se pojasni, ali so Elradu Elektroniki pripisali terjatve iz prisilne poravnave Elrada upravičeno ali ne. To je tudi razumljivo, saj je od tega odvisen obstoj njihovega podjetja. Kaj je v zvezi s tem pravilno in kaj ne, se bodo predstavniki sindikata kovinske in elektro- industrije pozanimali tudi pri strokovnjakih. Na osnovi tega se bodo po dogovoru z delavci odločili za potrebne ukrepe. Medtem pa življenje teče dalje. Na dražbi, na kateri so prodajali premoženje bivšega Elrada, hčerinsko podjetje EIrad Elektronika ni uspelo odkupiti poslovnih in proizvodnih prostorov, kijih ima v najemu. Velik del premoženja bivšega Elrada so kupila podjetja EIrad Internacional, Inglar in King iz Radencev. Sedaj ima skoraj vsa oprema v Elradu Elektroniki, ki jo je podjetje doslej imelo v najemu od stečajnega upravitelja, že nalepko novega lastnika. Ce bi podjetje iz svojega tekočega poslovanja zbralo toliko sredstev, da bi lahko odkupilo proizvodne prostore in stroje, kijih ima sedaj v najemu, bi verjetno danes pisali drugačno in bolj veselo zgodbo. Presoja je v rokah strokovnjakov Siondikat Skei v Elradu Elektroniki je kljub vsemu navezal stike z novimi lastniki bivšega Elradovega premoženja. Prizadevajo si, da bi dobilo delo in zaposlitev čim več delavcev v novih podjetjih, ki bodo v proizvodnih prostorih bivšega Elrada nadaljevali delo. V tej zgodbi ostaja odprto vprašanje, ali lahko mati obveznosti iz prisilne poravnave v stečajnem postopku prenese na hčer. Skei bo o tem povprašal pravne strokovnjake in strokovne službe ZSSS, saj je od odgovora na to vprašanje v veliki meri odvisna socialna varnost več kot 200 delavcev Elrada Elektronike. Tomaž. Kšela Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalni seminar na temo UCIimOVSTO DRAVLJAM J E Namen izobraževalnega seminarja je teoretična in praktična usposobitev članov svetov delavcev in sindikalnih zaupnikov na področju soupravljanja. Seminarja se lahko udeležijo člani sindikatov, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Čas: 17. - 19. februar 1997 Kraj: Sindikalni izobraževalni center Radovljica, Gradnikova 1 PROGRAM SEMINARJA Ponedeljek, 17. februar 1997 od 9.00 do 13.30 ure Tema I: NAČIN IN STRATEGIJA DELOVANJA SVETA DELAVCEV Nosilec: Milan Utroša, član predsedstva Sveta ZSSS od 13.30 do 15.00ure: ODMOR od 15.00 do 18.00 ure Tema II: VLOGA IN NALOGE SVETA DELAVCEV NA PODROČJU STATUSNIH IN KADROVSKIH ZADEV TER REŠEVANJA SPOROV Z DELODAJALCI Nosilec: Gregor Miklič, član predsedstva Sveta ZSSS Torek, 18. februar 1997 od 9.00 do 12.00 ure Tema III: SOUPRAVLJANJE DELAVCEVTER VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU Nosilec: Lučka Bbhm, svetovalka Sveta ZSSS od 12.00 do 14.00 ure: ODMOR od 14.00 do 18.00 ure: Tema IV: VLOGA SVETA DELAVCEV NA PODROČJU PLAČ TER PRI OBRAVNAVI GOSPODARSKIH REZULTATOV DRUŽBE Nosilec: Vekoslava Krašovec, sekretarka Območne organizacije ZSSS Podravje Sreda, 19. februar 1997 od 9.00 do 12.30 ure: Tema V: KOLEKTIVNE POGODBE IN SOUPRAVLJANJE Nosilec: Metka Roksandič, ZSSS od 12.30 do 14.00 ure: ODMOR od 14.00 do 17.00 ure: Tema VI: VODENJE SEJ SVETA DELAVCEV, ODNOSI IN KOMUNICIRANJE Nosilec: Ciril Urek, sekretar Območne organizacije ZSSS Zasavje Metode dela: predavanje, intenzivno sodelovanje udeležencev, igranje vlog. Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana. Prijave pošljite najkasneje do 10. februarja 1997. Seminar bomo izvedli, če bo najmanj 25 prijav, če bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Kotizacija za seminar, ki vključuje tudi obsežno strokovno gradivo, znaša 22.000 SIT za posameznega udeleženca. Prijavnici za seminarje treba priložiti tudi potrdilo p plačani kotizaciji (kopijo virmana). Kotizacijo nakažite naŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50101-678-4751 f. Na virmanu pod namen nakazila dodatno pripišite “Seminar 11”, sklic na številko 07. Stroške za člane svetov delavcev krije, skladno z zakonom in dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem, delodajalec. Za udeležence, ki želijo biti nastanjeni v SIC Radovljica, je treba to n^' vesti pod ustrezno rubriko v prijavnici. Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvoposteljni sobije 6.000 SIT). Odgovore na dodatna vprašanja in pojasnila v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta na telefonsko številko 061/316-489 in pri Klad Šimic na številko 061/13-10-156. Vanda Rešetd, vodja izobraževanja pri Svetu ZSSS PRIJAVNICA za izobraževalni seminar UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE ki bo od 17. do 19. februarja 1997 v SIC v Radovljici Ime in priimek: Datum rojstva:. Izobrazba:. Naslov doma: Zaposlitev: naziv in naslov družbe:. ■ delovno mesto: Član sindikata dejavnosti Slovenije:........ Član nadzornega sveta (naziv in sedež družbe);. Telefonska številka: - doma:......................... - v službi: OPOMBA: - Med seminarjem bo udeleženec nastanjen v SIC Radovljica: DA NČ Žig in podpis odgovorne osebe' dne . PODALJŠANJE VELJAVNOSTI KOLEKTIVNE POGODBE ZA TRGOVCE UČENJE - POTNI LIST ZA ŽIVLJENJE Člani izvršnega in republiškega odbora Sindikata delavcev trgovine Slovenije so prejšnji teden obravnavali aneks h kolek-dvni pogodbi dejavnosti trgovine 'n pisno stališče upravnega odbora združenja za trgovino, ki opredeljuje način podaljšanja veljavnosti kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije. Večina razpravljalcev je pod-Pfla podpis aneksa, s katerim bi oda veljavnost kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine podalj-sana do konca avgusta. Menili pa 5° tudi, da bi bilo bolj praktično, ce bi veljavnost veljavne kolektivne pogodbe vezali na trimesečni rok od podpisa nove sploš-oe kolektivne pogodbe za gospodarstvo. S tem bi se po mnenju elanov izognili ponovnemu podpisovanju aneksa h kolektivni dpgodbi dejavnosti trgovine, če bi se pogajanja za splošno kolek-,vno pogodbo za gospodarstvo Zavlekla v jesen. Svoji pogajalski skupini so še Pfcdlagali, naj čimprej pripra-vi predlog nove kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, ki naj temelji na višjih izhodiščnih Plačah, uvedbi plačilnih razredov ter nekaterih drugih dolo-cdih, ki bi izboljšala pravno in s°cialno varnost delavcev in sindikalnih zaupnikov dejavnosti trgovine. Za podpis aneksa h kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine so pooblastili predsednico Sindikata delavcev trgovine Slovenije Kristino Antolič. Za večjo članarino Člani republiškega odbora so se opredeljevali tudi do predlaganega novega Pravilnika o financiranju in finančno-mate-rialnem poslovanju v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Sindikat delavcev trgovine Slovenije načeloma sprejema osnutek pravilnika, vodstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pa predlaga, naj ga čimprej pošlje v obravnavo in sprejem konferenci ZSSS. Razpravljale! so ocenili, daje glede na naloge sindikalne organizacije prehod na enodstotno sin-dikalno članarino nujen in z dodatno angažiranostjo nosilcev funkcij v sindikatih tudi možen. Niso se pa strinjali s predlagano notranjo delitvijo, ker me- nijo, da sredstva sindikalne članarine niso prerazporejena skladno z nalogami posameznih ravni sindikalnega organiziranja. S predlagano delitvijo želijo zagotoviti financiranje in obstoj območnih organizacij. Od predlagatelja tudi pričakujejo pisni projekt kadrovske prenove na vseh ravneh sindikalnega organiziranja, predlog pogodbe za nezgodno zavarovanje za člane Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, v kateri bi člani videli svoj interes. Nekaterim, po številu članov manjšim sindikatom dejavnosti, ki kljub predlagani novi višini in delitvi sindikalne članarine ne bi pokrili stroškov poslovanja, Sindikat delavcev trgovine Slovenije predlaga združitev s sorodnimi sindikati dejavnosti. Na koncu so svoje vodstvo zadolžili, naj pripravi pravilnik o oblikovanju, upravljanju in uporabi stavkovnega sklada ter pisno informacijo v obliki letaka, ki bi člane seznanilo z razlogi za povečanje članarine, predvsem pa z ugodnostmi, ki bi jih imeli s plačevanjem višje članarine. Sandi Bartol, sekretar ! S KMETIJSKO POLITIKO BI SE MORALA 1 UKVARJATI CELOTNA VLADA_______ Delavci v kmetijstvu in živilskopredelovalni industriji v tržišča na območju bivše Jugo-otnurju so zaskrbljeni, da se Slovenija prepočasi pripravlja slavije. “Ob razpadu jugoslo-a vstop v Evropo. Ce bomo šli v Evropo nepripravljeni, naša vanskega trga je Mesna indu-•vilskopredelovalna industrija ne bo dovolj konkurenčna, kar strija izgubila 40 odstotkov tr- 0 na podeželju povzročilo veliko socialnih problemov. žišča, sedaj pa ponovno izvaža «n . . . v Makedonijo, Bosno in Her- IsU eT,ClvkmetlJstvu,nžlvl- “V vseh večjih podjetjih v gla- cegovino ter na Hrvaško. Na Kopredelovalm industriji v Po- vnem spoštujejo pravice dela- pozitivni rezultat poslovanja ni - V1,ja zua KtniC,0 ?!°ve~ vcev’ kl.s0 zaP'sane v kolektivni verjetno vpliva tudi dohodek od S'ii ' s*)iCC<^a Je bolj zaslobljem, pogodbi, pravi Sapač. S svojim Ion poslov za domače in tuje ^ J se Slovenija premalo temelji- ekonomskim položajem so tre- naročnike.” 0 pnpravjjaza vstop v Evropo,” nutno najmanj zadovoljni peki, ki Usatalitev razmer in izbo- ohm' '.Van kaPac> predsednik se borijo za beneficiran delovni Ijšanje poslovanja v Mesni in-'JO|nocnega odbora Sindikata J 1 J vnietijstva in živilskopredelo- a ne industrije v Pomurju. Kako do stabilne rasti v kmetijstvu? V Sloveniji bi že danes morali atenčno vedeti, kaj bo naše kme-J-stvo z vstopom Slovenije v Ev-[°Psko unijo pridobilo in kaj izgu- 1 °- osnovi takšne analize bi njoiulinat0 vsi pristojni sprejemati ^■epe ekonomske politike, ki bi P°abujali hitrejšo in bolj stabil-0 rast kmetijske proizvodnje. Pri as pa nimamo niti strategije re-1‘onalnega razvoja Slovenije, kaj k’ hi imeli strategijo razvoja mctijstva v posameznih regijah,” °Pozarja Sapač. n;,S sedaj "ukva^a^samo kmetij- posuje jasno strategijo razvoja kmetijstva in ) p. • sem Sk0 mirf'1 ^KtVar'1 dSani°kkmC 1 fh ^tonalnega razvoja." Sj'o nm'f Cfl0tna Vla(?a’ ^ m0' staž> saJ moraj° delati zlasti po- noč! v zelo težkih pogojih.” • ’ ekonomske, razvojne, šolske Vsch drugih politik.” J^aČe po kolektivni p°godbi |si Sindikat kmetijstva in živi-r>. °predelnvnlnp inHiiQtrtip dustriji ugodno vpliva tudi n; primarno proizvodnjo. Veliko pomurskih delavcev ki so delali v kmetijskih organi zacijah in v živilskopredelovaln industriji, je sedaj brezposelnih Kako živijo?Ali lahko v pomur skem kmetijstvu najdejo vsa kakšno priložnostno delo? “Tel možnosti je vse manj, saj st kmetijski proizvajalci danes do bro strojno opremljeni in potre bujejo vse manj živega dela Zato tudi brezposelne kmetijskt delavce v Pomurju pestijo po dobni problemi kot brezposel ne v urbanih središčih. Včasil so brezposelni na kmetih lažje našli vsaj priložnostno delo, da nes pa ni več tako.” Pomurski kmetijci in agro živilci so zaskrbljeni. “Naša ži vilskopredelovalna industrijajc tehnološko zastarela, zato se de lavci upravičeno bojijo konku renče iz razvitih držav Evrope Ce država ne bo z določenim ukrepi zaščitila te industrije ir ji pomagala k hitrejšemu razvoju in modernizaciji, bo v Pomurju veliko kmetijskih delavcev in delavcev živilskoprede-lovalne industrije socialno ogroženih. Nato pristojni v državi ne bi smeli pozabiti.” Tomaž Kšelo V Mesni industriji v stečaju dela okoli 320 delavcev. “Čeprav je Mesna industrija v stečajnem postopku, je minulo poslovno leto prvič po 15 letih končala z dobičkom, kije večji od 100 milijonov tolarjev. Kljub temu pa delavci prejemajo plače po°Predelovalne industrije v okn|Urju je sedaj vključenih po splošni kolektivni pogodbi, Čl 0 1 3.500 delavcev. Največ kar pomeni, da imajo plače za ^ iv v_» 1.1, v AVI 11 L/l 1J d IV d i 1 ii , blnatu Radgona, v Kme- č|a -•-'uu ueiavcev. iNajve_ . , , M;;iov dela V Mesni industriji v 6,7 odstotka nižje, kot bi jih inv Sobotb v Kmetijskem imeli po panožni kolektivni po-ibinnt.. t>nA-------_ „ godbi,” pojasnjuje Sapač. Po njegovem mnenju seje število zaposlenih v Mesni industriji ustalilo, podjetje pa je ponovno pridobilo nekatera pi kern kombinatu Rakičan, memUnSklh mlekarnah, v Si k, 'alkl v Ljutomeru in v Mie ^ ornetu v Ljutomeru. DELAVCI EVROPRODUKTA ŽE PE1 MESECEV NISO DOBILI PLAČ Delavci podjetja Evroprodukt iz Puconcev že pet mesecev niso di bili plače. Večinski, oziroma 85-odstotni lastnik tega podjetja, kijevčas; dajalo delo in kruh 40 delavcem, je ABC Pomurka, 15-odstotni lastni pa skupina podjetij. Delavcem v boju za njihove zakonite pravice pomaga območni odb< sindikata delavcev v trgovini v Pomurju. Kakor so nam povedali na območnem odboru tega sindikata, dela Evroproduktu - podjetju, ki prodaja sadje, zelenjavo, semensko kon zo ter podobne stvari - samo še deset delavcev. Njihov bivši direktor p ima zasebno podjetje, ki se ukvarja z enako dejavnostjo. Usoda delavcev Evroprodukta je negotova, ne vedo, ali bo podjet. šlo v stečaj ali ga bodo lastniki poskušali ohraniti pri življenju. »Priskrbeti ljudem potni list za življenje, ki jim bo omogočal boljše razumevanje samega sebe in drugih in jih pripravil na sodelovanje v skupnem delu ter v življenju družbe.« To je eno od sporočil Unicefove komisije o izobraževanju za 21. stoletje, ki ga povzemam iz Književnih listov Dela. Učenje torej, šolsko ali zunajšolsko, individualno ali skupinsko, vseeno kakšno, vendar vseživljenjsko, je nujna na pragu novega tisočletja. Vendar pa je že misel na ponovno šolanje pri odraslih pogosto povezana z ovirami, tako z razmeroma visokimi stroški kot tudi z bojaznijo pred napori in neuspehom. Na drugi strani pa je povsem samostojno učenje za marsikoga neprivlačno, težko seje disciplinirati in prisiliti k rednemu učenju. Še posebej pa misel na izobraževanje odganja tiste, ki imajo slabe izkušnje iz šole. Ob tem se spomnim delavk v trgovini, ki so si morale po zakonu pridobiti ustrezno izobrazbo. Kar nekaj se jih je oglasilo na sindikatu, češ da bi morale spet v šolske klopi pri štiridesetih; to pa ne.Tudi pri sindikalnem delu zaznamo na eni strani potrebo po znanju, na drugi pa odpor do formalnih oblik izobraževanje in do izstopanja iz prevladujočega vzorca izobrazbene samozadostnosti. Prepričana sem, daje ena od oblik, s kateroje moč preseči odpor do učenja pri odraslih, študijski krožek. To je učenje v manjših skupinah, brez prisile, po programu in s ciljem, ki si ga zada skupina sama. Temelji na demokratičnem medsebojnem odnosu brez realizacije učitelj - učenec in upošteva bogate izkušnje udeležencev. Znanje namreč niso zgolj dejstva, ki jih povzemamo iz literature, temveč je tudi sposobnost, da znamo pridobljeno uporabljati v življenju, ga bolje razumeti in spreminjati. Takšnega znanja pa ni mogoče pridobiti v šoli, ampak predvsem z vsakdanjimi življenjskimi izkušnjami. To nam dokazujejo mnogi podjetniki in posamezniki, ki so pri svojem delu uspeli, čeprav so v rednem šolanju dosegali zelo skromne rezultate. Začetki študijskih krožkov segajo skoraj sto let nazaj in so se še posebej vrasli v vsakdanjih švedskega odraslega prebivalstva. V Sloveniji pajih od leta 1993 v obliki projekta razvija bo finančni pomoči Ministrstva za šolstvo Andragoški center Slovenije. V Zvezi svobodnih sindikatov je zdaj šest usposobljenih mentoijev in dve vodji za izvajanje študijskih krožkov. Na Gorenjskem bomo v okviru naše organizacije izvedli prvi študijski krožek v Škofji Loki, in sicer o uspešni komunikaciji. Tema se mi zdi primerna iz več razlogov. Poznavanje zakonitosti medsebojnih stikov v družini, soseščini, delovnem kolektivu je pogoj za kvalitetne medsebojne odnose. Veščine komuniciranja kolikor se jih lahko naučimo sami. udeležencem krožka ne bodo koristile samo pri sindikalnem delu v odnosu do vodstva podjetja in sodelavcev, ampak tudi v vsakdanjem življenju. Marsikdaj bo problem rešljiv že, če se bomo znali poslušati. Srečevali se bomo enkrat tedensko predvidomaobponedeljkih, na sedežu Območja v Škofji Loki, začeli pa s 1. februarjem. Stroškov udeleženci ne bodo imeli, kerjih krije Ministrstvo za šolstvo. V krožek vabim vse, ki vas ponujena vsebina zanima. Za vse dodatne informacije pokličite po tel. 620 201. Naša srečanja bodo prijetno, sproščeno druženje v prostem popoldanskem času, na katerem pa se bomo tudi marsičesa naučili. Vaša starost in predznanje nista pomembna, pomembno je le to, da se želite učiti in svoja znanja in izkušnje posredovati drugim. Milena Sitar In memoriam V' Cedo Mokole Čeda Mokoleta ni več. Nenadna smrt nam je iztrgala človeka, prijatelja, sindikalnega delavca. Živel je pokončno in tako tudi izdihnil kot spodsekani hrast. Cedo Mokole je hil rojen leta 1926 na Ptuju, kjer je s starši preživljal svojo mladost vse do okupacije nemške vojske, ko je hil skupaj s starši izseljen v Srbijo. Tako se mu je mladost naglo prevesila v obdobje zrelosti in težkih odločitev, ki niso dopuščale omahovanj in mladostne nestanovitnosti. Sedemnajstleten je odšel v partizane. Trda in težka je bila pot - in Cedo je vztrajal. Po vrnitvi v Slovenijo in demobilizaciji je bil kmalu izvoljen za sekretarja mladinske organizacije na Ptuju. Zaradi izrednih organizacijskih sposobnosti je bil kot aktivist premeščen na Koroško, kjer se je ves čas zavzemal za usodo zamejskih Slovencev. Po vrnitvi je z veliko zavzetostjo in delovnim poletom, ob rednem izpolnjevanju svojih dolžnosti, končal študij. Vmes je bil sekretar univerzitetnega komiteja študentske mladine Slovenije. Preveč bi bilo, če bi našteval vse njegove funkcije in zadolžitve. Svojih nalog se je loteval z nenavadno silovito in širokosrčno ambicijo. Bil je pilot, ljubil je letalstvo, bil sekretar Letalske zveze Slovenije in pozneje direktor letalskega inštituta Branka Ivanuša v Ljubljani ter direktor podjetja Libis. Veliko je delal tudi v sindikatu. Več kot dve leti je bil sekretar Zveznega odbora Sindikatov gradbenih delavcev SFRJ s sedežem v Beogradu. Pozneje je bil izvoljen za predsednika Zveznega odbora Sindikata delavcev prometa in zvez Jugoslavije. Opravljal pa je tudi številne naloge tako v organih federacije kot republike. Pri delu je bil strogo, neomajen in neutruden. Po opravljenem delu pa je bil ljubezniv, veder in dober prijatelj in kot človek vedno pripravljen priskočiti sočloveku na pomoč. V pravem trenutku je znal povedati svoje misli, prežete z izkušnjami, in dajati napotke za nadaljnje delo in akcije mladih ljudi. Bil je tudi pobudnik Široke mladinske akcije na potresnem področju na Primorskem in v Slovenski Benečiji. Z njim si se lahko sprl, raziti pa se nisi mogel. V širino njegove narave, včasih tudi viharnega temperamenta, so bile vseskozi zarisane tiste lastnosti, ki jim pravimo prijateljstvo in čut do sočloveka. Po upokojitvi se je umaknil k svoji družini in v svoj kotiček slovenske zemlje v Dečji vasi v prelepi Dolenjski. To je krog življenja našega Ceda, izpolnjen s trdim delom, polnim vitalnosti, borbenosti in pravičnosti ter vere v sočloveka. .Žalostni smo, ker te ni več med nami, in ponosni, da smo te imeli. Lojze Cepuš m 23. januarja 1997 Računsko sodišče deli očitke Skladu za razvoj NARACEN ODPIS STO MILIJARD TOLARJEV? V našem časniku smo se v minulih letih pogosto lotevali opisovanja ravnanja Sklada za razvoj s posameznimi podjetji, ki jih je jeseni leta 1992 prevzel v last, da bi jih potem nekako spravil na zeleno vejo in z dobičkom prodal. V člankih s skladom nismo bili zadovoljni, zlasti zato ne, ker je bila ena prvih, če ne prva sanacijska poteza v “njegovih” podjetjih ta, daje zmanjšal število zaposlenih, potem pa oklestil programe podjetij. Takratni direktor sklada Uroš Korže je zdaj spet vzniknil iz anonimnosti, v katero je potonil po odstopu pred letom dni. Računsko sodišče je te dni o delovanju sklada za razvoj v letu 1994 sporočilo, da ni poslovalo v skladu z zakonodajo in računovodskimi standardi. Na skladu naj bi namreč delali previsoke popravke vrednosti in tako nepravilno odpisali 100 milijard tolarjev. Ko je sklad prevzel v last 98 podjetij, seje lotil popravkov njihove knjigovodske vrednosti, češ da ta podjetja nimajo nobene vrednosti (večina je bila pred stečajem). Računsko sodišče pa meni, da popravki, kakršne je naredil sklad, niso bili upravičeni v celoti, saj so po- djetja vendarle imela neko vrdnost. Dokaz za to naj bi bile prodaje podjetij v letu 1994. V skladu so prodajno vrednost podjetja določali sami s kupcem, na podlagi pogajalskih pozicij. Prodaja je bila evidentirana na podlagi računovodskega standarda, ki določa, da posebna naložbena podjetja prodaje družb ne obravnavajo kot prihodek. Pogoj za to je, da izkazujejo svoje naložbe po pošteni vrednosti. Ko je skld kako podjetje prodal, je vrdnost prodaje knjižil neposredno med rezerve. Če pa je podjetja prodal na obroke, je del kupnine, za katerega je ocenil, da ne bo plačan, oblikoval popravek vrednosti, ali ga odpisal. Računsko sodišče meni, da je skald ravnal negospodarno, ko je podjetja prodajal kupcem, in si pri tem ni zagotovil ustrezne garancije za plačilo kupnine.Tega ni storil niti takrat,m ko jedvomil v solventnost kupcev, kar se vidi iz tega, daje takoj oblikoval terjatev do kupcev, trdi računsko sodišče. Računsko sodišče Urošu Koržetu tudi očita, da o ravnanju skalda ni obveščal vlade in da je v izkazih prenizko prikazal obveznosti do države, ki jo je tako prikrajšal za skoraj 131 milijonov tolarjev. Zaradi tega naj bi nepravilno prikazoval tudi obveznosti do virov sredstev, kar naj bi vplivalo na izkaz uspeha. Po mnenju računskega sodišča je sklad nepravilno revaloriziral del naložb, neustrezno pa je spremljal tudi stroške. Revizorji namreč niso mogli ugotoviti, v kolikšni meri so bili določeni stroški upravičeni. Na skladu, ki ga zadnje leto vodi Valter Nemec, za zdaj niso pripravljeni upoštevati priporočil računskega sodišča, ker bi terjala prevelike spremembe v načinu poslovanja, povzročila pa bi jim tudi težave pri poslovanju. Uroš Korže očitke računskega sodišča zavrača. Med drugim je prepričan, da so pri popravkih vrednosti ravnali prav, saj sredstev niso odpisali ali likvidirali. V nadaljnjem Uroš Korže: Računsko sodišče prikazuje skladova podjetja kot izključno državno lastnino. Če bi bilo tako, bi morala država, in ne sklad, prevzeto vse obveznosti teh podjetij. postopku je sklad podjetjem dvigoval vrednost in nekatere deleže prodali upnikom. To so knjižili kot rezerve, torej kot kapital Republike Slovenije. Da sklad nima prav, opisuje s primeromTama. RealnoTam ni bil vreden nič, čeprav bi lahko knjigovodska naložba znašalajiet milijard tolarjev, pravi Korže. Če bi se sklad držal navodil računskega sodišča, bi moral v bilanco zapisatio knjigi-vidsko, torej polno vrednost podjetja, ki pa je realno nič več ni bilo. Uroš Korže je računsko sodišče tudi malo okrcal, češ daje izhajalo iz predpostavke, da so skladova podjetja državna lastnina, ne da bi imelo kakšno pravno oporo. V tem primeru bi se sklad pojavljal samo kot državna agencija, posledice pa bi bile, da bi bila država dolžna prevzeti tudi vse obveznosti podjetij. Sklad sploh ne bi mogel samostojno delovati, če bi uveljavili priporočilo računskega sodišča, meni Korže. Po Koržetu bi to pomenilo, da bi obveznosti skladovih podjetij prešle v javni dolg in da bi država morala dajati poroštva in garancije. B. R. Plače, dajatve, stroški dela PLAČE KOT V AMERIKI Po mnenju makroekonomistov ostajajo plače oziroma stroški dela slej ko prej travmatičen del gospodarstva. Kljub temu, da dobesedno dušijo gospodarsko rast s svojo višino, še naprej realno naraščajo celo po skoraj dvakrat večji letni stopnji kot bruto domači proizvod. Na Ekonomskem inštitutu pri Pravni Povprečna slovenska bruto plača na enoto domačega proizvoda za deset odstotkov presega ameriško v enaki primerjavi, so izračunali na Bajtovem inštitutu. fakulteti (Bajtovem inštitutu) so ugotovili, da so stroški plač na zaposlenega, merjeni z notranjo kupno močjo dolarja, že dosegli polovico tistih v ZDA in presegli stroške v Grčiji in pri vseh azijskih tigrih. Ko so na inštitutu upoštevali še relativno gospodarsko moč, torej domači proizvod, so izračunali, da povprečna bruto plača na enoto domačega proizvoda v Sloveniji za 10 odstotkov presega primerljivo v ZDA in Veliki Britaniji, daje enaka kot v Italiji in skoraj štirikrat večja kot na Anketa med vodilnimi menedžerji o poslovnih pričakovanjih RAHLO IZBOUSANI OBEH V prejšnji številki DE smo na kratko povzeli, kako so lani tuji inštituti ocenjevali možnosti za gospodarsko rast pri nas (in v državah Cefte) v primerjavi z našim, vladnim Uradom za makroekonomske raziskave in razvoj.Tokrat smo pogledali v anketo o poslovnih pričakovanjih v letu 1997, ki jo je pripravila Služba za konjunkturo in ekonomsko politiko (Skep) Gospodarske zbornice. Direktorji izbranih podjetij so bili konec lanskega leta za spoznanje bolj optimistični kot jeseni. Vendar je optimizem mnogo manjši, kot je bil v začetku let 1994 in 1995, ko so bili konjunkturni trendi in možnosti za Slovenijo najugodnejši. Sedanji poslovni položaj in možnosti v prvem letošnjem trimesečju je za dobrega ocenilo 24 odstotkov podjetij v industriji in 28 odstotkov vprašanih direktorjev trgovskih podjetij. Na povečanje proizvodnje računa 31 odstotkov anketiranih direktorjev, z zmanjšanjem pa desetina. Da bo prodaja naraščala, napoveduje nekaj manj direktorjev kot pred tremi meseci: 34 odstotkov industrijskih podjetij in 33 odstotkov anketiranih trgovcev. Bi o takih napovedih lahko dejali, da so zgolj previdne? Podobno previdnostjo moč zaslediti tudi v napovedih o naročilih. Od anketiranih direktorjev v industriji jih je 36 odstotkov menilo, da bodo dobili več naročil kot odslej; enako je menilo tudi 29 odstotkov anketiranih trgovcev. Na upadanje naročil v prvem četrtletju računa 13 odstotkov industrije in 24 odstotkov trgovine. Za primerjavo: pred tremi meseci je bila kar polovica trgovcev in 41 odstotkov direktorjev industrijskih podjetij otpimistov glede naročil... Po napovedih anketiranih direktorjev industrijskih podjetij naj bi bile izvozne možnosti v prvem trimesečju kar ugodne in jih je 45 odstotkov napovedalo povečanje izvoza. V trgovini je bilo optimistov samo 9 odstotkov. Malo bolj optimistični so v industriji tudi glede gibanja cen. Da bodo še upadale, je napovedalo nekaj manj industrijskih direktorjev kot lani jeseni. Nasprotno pa trgovci pričakujejo, da bodo upadale, in je to napovedalo tudi nekaj več anketirancev, kot jeseni, 25 odstotkov. Podobno razmerje, vendar na nižji ravni, je tudi pri napovedi rasti cen: v industriji jo pričakuje prav toliko direktorjev kot lani jeseni, v trgovini pa manj (samo 19 odstotkov). Zelo neugodne pa so napovedi o zaposlenosti. Kar 49 odstotkov direktorjev v industrijskih podjetjih in 56 odstotkov trgovcev predvideva, da se bo število zaposlenih zmanjšalo. Povečanje so v anketi napovedali samo v 9 odstotkih industrijskih podjetij. Anketirana podjetja pričakujejo tudi povečanje investicijske dejavnosti ter zmanjšanje stroškov denarja in izboljšanje dostopnosti kratkoročnih posojil bank.Toda v trgovini so glede tega mnogo večji optimisti kot v industriji. Napovedi za prvo polovico tega leta so pri trgovini slabše kot pri industriji in slabše so tudi v primerjavi z dosedanjimi šestmesečnimi napovedmi. Industrija je bila malo bolj optimistična, saj izboljšanje položaja v prvih šestih mesecih pričakuje 37 odstotkov anketiranih podjetij, poslabšanje pa 13. Slabe napovedi so prihajale zlasti iz posameznih podjetij kovinske, lesne, usnjarske, tekstilne in iz dela kemične industrije. V Službi za konjunkturo in ekonomsko politiko (Skep) glede na odgovore v anketi in podatke o dosedanjih tekočih gospodarskih gibanjih po statističnih virih menijo, da so konjunkturni trendi v prvi polovici leta pozitivni. Po njih je mogoče računati s 3- do 4-odstot-no letno gospodarsko rastjo! Vendar v Skepu opozarjajo, da kriza v delu gospodarstva, zlasti industrije, še ne popušča. Ugašajo delovna mesta in celi programi, čeprav so mnogi od teh načeloma tržno zanimivi. Lani seje število podjetij v stečaju povečalo za 23 odstotkov glede na leto poprej.Tudi iz podatkov o plačilnem prometu bi bilo mogoče zaključiti, da lanskega leta gospodarstvo še ni moglo zaključiti s pozitivnim rezultatom. Zaradi tega je silno pomembno pravilno določanje in pravočasno usmerjanje ukrepov tekoče gospodarske politke, poudarjajo v Skepu. V Skepu sprašujejo vodilne slovenske gospodarstvenike tudi o konkurenčnosti gospodarske družbe, ki jo vodijo. Ocenjujejo jo s pomočjo 22 dejavnikov konkurenčnosti. Po odgovorih menedžeijev sodeč je bila konec lanskega leta konkurenčnost nekaj boljša kot prej. V primerjavi z državami srednje Evrope seje še malo izboljšala, malo manj slaba pa je tudi v primerjavi s članicami Evropske unije. Gospodarstveniki razvrščajo dejavnike konkurenčnosti glede na njihov vpliv na konkurenčnost. Že dolgo je v navadi razvrščanje na lestvici desetih najbolj negativnih vplivov na konkurenčnost. Najnovejša lestvica kaže nekaj sprememb: na prvem mestu so po mnenju menedžeijev iz industrije in storitvenih dejavnosti še vedno vsi domači stroški na enoto proizvoda, na drugo mesto pa so se prebile dajatve podjetij. Menedžerji sodijo, da seje negativni vpliv industrijske politike zelo povečal, saj je prišla s šestega na tretje mesto negativne lestvice. Slabše kot prej ocenjujejo tudi ceno kapitala.Tečaj tolarjaje na lestvici najslabših vplivov na konkurenčnost najbolj napredoval, z devetega na peto mesto. Skoraj vsi anketirani so na vprašanje, kateri dejavnik jim je najbolj pokvaril konkurenčnost, odgovorili, daje to bil tečaj tolarja. V deseterico najbolj negativno delujočih dejavnikov konkurenčnosti seje decembra lani uvrstila tudi izraba delovnega časa. Seveda so med 22 dejavniki konkurenčnosti tudi taki, ki jo povečujejo glede na konkurenco, s katero se naša podjetja srečujejo doma in v svetu. Direktorji so najbolj zadovoljni z razpoložljivostjo in usposobljenostjo delovne sile ter z oskrbo in stroški energije. Sorazmerno pogosto pa so anketirani med pozitivnimi dejavniki v primerjavi konkurenčnosti s podjetji iz Evropske unije navajali bruto plače.To seje kajpak poznalo v razvrstitvah posameznih dejavnikov konkurenčnosti, čeprav so plače v primerjavi s konkurenti iz srednjeevropskih držav še vedno negativen dejavnik. Zelo zanimivo pa je, da dodatni stroški dela v decembrski anketi še zdaleč niso tako zelo slabo vplivali na konkurenčnost kot tri mesece prej. Septembra so vodilni menedžeiji dodatne stroške uvrstili kar na četrto mesto med najbolj negativno delujočimi dejavniki konkurenčnosti, decembra pa so zdrknili na deveto. B. R. Češkem. Inštitut še navaja, da naj višje plače niso toliko prispevale k povečanju mase plač, kot se na splošno misli. Ce bi namreč izločili 3 odstotke najbolje plačanih iz omenjene primerjave, bi naše plače še vedno presegale ameriške za4 odstotke, enake bi bile šele, če bi ne upoštevali 8 odstotkov najbolje plačanih zaposlenih. Na Gospodarski zbornici pa so obdelali plače in stroške dela za lanski oktober in ugotovili, daje povprečni oktobrski strošek plače na zaposlenega v gospodarstvu znašal 145.142 tolarjev ali preračunano 1610mark. Glede na oktober leta 1995 je tfi znesek realno enak, vendar pa za 2,7 odstotka višji, ko ga preračunamo v marke. Razmeije med povprečnih1 stroškom plače in neto plačo v gospodarstvu je bilo oktobra lani 1,812-Dajatve delodajalcev so znašale 15,90 odstotka na bruto plačo, delojemalcev pa 22,1 odstotka iz bruto plače. Zanimive so primerjave cene delovne ure. Brez dodatnih stroškov delaje v lanskem oktobru povprečna urna postavka stroška plače znašala v gospodarstvu 806 tolarjev ali 8,9 marke; v industriji in rudarstvu 736 tolarjev, oziroma 8,2 marke. Upoštevaje še stroške prevoza na delo, prehrane in regresa za dopust, js znašala urna postavka v gospodarstvu v oktobru 935 tolarjev (10,4 marke), v industriji in rudarstvu pa 865 tolarjev ali 9,6 marke. Odmor za malico pa poveča te stroške skoraj še za marko. S tem pa stroškov še ni konec. Dodati je treba še dO' datni davek na plače, ki po oceni zbornice znaša 3,2 odstotka, in po' tem znašajo stroški dela na uro 1018 tolarjev ali 11,3 marke v gospodarstvu in 940 tolarjev ali 10,4 marke v industriji. Za povprečno neto plačo v industriji je moral lani oktobra delodajalec vsega skupaj odšteti 158.926 tolarjev. p g. Lestvica 10 najbolj negativnih faktorjev konkurenčnosti DECEMBER 1996 SEPTEMBER 1996 1. Domači stroški na enoto proizvoda 1. Domači stroški na enoto proizvoda 2. Dajatve 2. Uprava in predpisi 3. Industrijska politika 3. Dajatve 4. Cena kapitala 4. Dodatni stroški dela 5. Tečaj 5. Cena kapitala 6. Uprava in predpisi 6. Industrijska politika 7. Dostopnost do kapitala 7. Kvaliteta infrastrukture 8. Prodajni trgi (dostopnost) 8. Dostopnost kapitala 9. Dodatni stroški dela 9. Tečaj ^ 10. Izraba delovnega časa 10. Poslovna klima (motiviranost) _ Vir: Ankete SKEP v vzorcu podjetij, zaznave, saldo pozitivnih in negativnih ocen, ponderirano povprečje c w i 23. januarja 1997 ZIVLIENMA RAZPOm PLAZ S SOCIALNEGA ROBA Ce bi slovenski standard ocenjevali po povprečnih plačah, b* lahko rekli, da živimo iz leta v leto bolje, saj se povprečne Plače realno povečujejo že nekaj let zapored. To, kar najbolj “ode v oči, je vse večje socialno razslojevanje. Po neuradnih Podatkih, ki jih je seveda težko preveriti, je v šestih letih tran-z'cije iz socializma v tržno gospodarstvo prešla večina bogastva v roke kakšnih tisoč najpremožnejših družin, ki naj bi obvladale prihodnji razvoj Slovenije. Med njimi so tudi naj večji slovenski milijonarji. Preostali so nekoliko nad povprečjem, Se več pajih je pod povprečjem oziroma na samem pragu Preživetja. Pri tako majhnem narodu, kot je slovenski, so to seveda usodne spremembe, ki jih je prinesla privatizacija, in gotovo hromijo podjetnost večine prebivalstva. Po dosedaj znanih uradnih po-“stkihje bila septembra leta 1995 Podoba zaposlenih prebivalcev Slovenije povsem drugačna kot Pred petimi leti. Nižji socialni J'a/rcd zaposlenih (sem sodijo tisti, S' so prejemali plačo v višini do Povprečne plače) seje z 59 razširil ^ar na 64 odstotkov. Znatneje po-rasel tudi najbogatejši sloj zapo-slenih, ki prejemajo nad dve pov-Prečni plači, in sicer s 3 na 8 od-sl k* j° vodita OECD in Urad za stati-KOv?ri kanadski v,adi> sodelujeta pa tudi UNESCO in EU-, iAD. Raziskavo bodo izvedli v 16 državah, med kateri-‘Je tudi Slovenija. Pisni raz's'cave 80 ugotoviti stopnjo n,,-'0*, odraslega prebivalstva, deja kat* socialne in ekonomske Pov v Posamezni državi, ki se smenZUJ^° 2 ^ločeno stopnjo pi-nj0D°Sti’ *cakortu(ll primerjati stop-,SlT1enosti odraslega prebivalstva podkujočimi državami, d] j 0Veniji bodo raziskavo izve-Prebi' r.ePrezentativnem vzorcu let Valstva. starega od 16 do 65 ten v posebnim testom, ki je eno-7 'lseb sodelujočih državah. Podati/ 0Ve.nij°je dobro’ da dobi n;,Z(, .Z0 pismenosti prebivalstva razv,1,JSnj' sloPnjl gospodarskega Ja in glede na neugodno izo- brazbeno in kvalifikacijsko sestavo odraslega prebivalstva. Z raziskavo bodo namreč dobili natančne podatke o pismenosti odraslega prebivalstva, ki so nepogrešljivi pri oblikovanju državne politike izobraževanja otrok inodraslih, posebno še ob kurikulami prenovi na vseh stopnjah šolanja. Dobili pa bodo tudi podatke o socialnih in ekonomskih okoliščinah, ki so povezane z različnimi stopnjami pismenosti in vodijo v brezposelnost, revščino in dmge vrste socialne izključenosti ter tudi nižjo kakovost življenja. M. F. brezposelni prejeli okrog 53.000 tolarjev bruto. Po zadnjih podatkih Republiškega zavoda za zaposlovanje, je bilo lani novembra med 122.000 brezposelnimi le 38.000 takšnih, ki so dobivali denarno nadomestilo in socialno pomoč. Drugi si pomagajo, kot vedo in znajo. Med brezposelnimi je bilo lani kar 37 odstotkov starih nad 40 let, 31 odstotkov jih je imelo manj kot 26 let, 20 odstotkov je bilo iskalcev prve zaposlitve, 20 odstotkov je bilo trajnih presežnih delavcev, 13 odstotkov stečajnikov. Več kot polovica registrirano brezposelnih sodi v kategorijo dolgotrajno brezposelnih, saj so brez dela že več kot leto dni. Socialnih podpirancev uradno 33.000 Po uradnih podatkih so socialno ogroženi le tisti, ki dobivajo socialno pomoč oziroma pomoč kot edini vir preživljanja in denarni dodatek. Prvih je kakšnih l .600, drugih pa okrog 30.000. Število ni veliko zato, ker so kriteriji za dodelitev takšnih pomoči zelo stro- jubilejnih nagrad. Zakon o jamstvenem skladu je namreč še v povojih. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so pripravili njegov osnutek, a vlada ga še ni obravnavala. Parlament bi ga moral sprejeti po skrajšanem postopku. Država dolguje delavcem tri milijarde tolarjev Poplačila brezposelnim za škodo, ki jo utrpijo zaradi propada podjetja, je v večini evropskih držav uveljavljena pravica. Največkrat država brezposelnim vrne neizplačane plače, odpravnine in nadomestilo za neizkoriščen letni dopust. Pri nas pa delavci marsikdaj ostanejo praznih rok, razen če jim kaj kane v žep iz stečajne mase. Po prvih izračunih, ki sojih naredili na ministrstvu za delo, dolguje država brezposelnim skupno več kot tri milijarde tolarjev. Po osnutku zakona o jamstvenem skladu naj bi povprečno štiri in pol minimalne plače dobilo prvih 18.200 brezposelnih, ki so zaradi stečaja izgubili delo od leta 1994 do konca leta 1996 in so se pravočasno prijavili na zavodu za zaposlovanje. Mnogi zaposleni delavci zaradi nesolventnosti podjetij tudi po dva ali več mesecev ne dobijo plače, brezposelni, prijavljeni na zavodu za zavodu za zaposlovanje, pa redno dobivajo vsaj nadomestilo, četudi skromno. Višina najnižjega izplačanega denarnega nadomestila, ki je hkrati tudi znesek denarne pomoči, je bila novembra 27.286 tolarjev bruto (20.268 tolarjev neto), v povprečju pa so gi. Leta 1992 sprejeti zakon o socialnem varstvu je namreč znižal socialni minimum in ga določil v odstotku od zajamčene plače. Po zadnjih podatkih znaša zajamčena plača, ki služi v glavnem za izračunavanje raznih socialnih prejemkov, za letošnje prvo četrtletje 34.653 tolarjev bruto. Šocialni minimum ni uradno priznani prag revščine in znaša za odraslo osebo komaj 52 odstotkov zajamčene plače, za osnovno- šolskega otroka 34, za predšolskega otroka 29, za starejšega šolajočega se otroka pa 42 odstotkov zajamčene plače. Tako znaša denimo socialni minimum za tričlansko družino (starša in osnovnošolski otrok) 138 odstotkov zajamčene plače, za štiričlansko družino (starša, predšolski in osnovnošolski otrok) pa 167 odstotkov zajamčene plače. Koliko to dejansko znese, naj si vsakdo sam izračuna. Najbolj bode v oči podatek, da je med tistimi, ki dobivajo denarno pomoč, kar 43 odstotkov mladih, starih od 18 do 26 let. Kdo so ti mladi? Večina med njimi je brezposelna in nima pravice do nadomestila, saj si te pravice še niso utegnili priboriti, ker si jo lahko pridobiš le z delom. Večina med njimi je tudi brez strokovne izobrazbe, kar pomeni, da so tudi njihove možnosti za zaposlitev zelo omejene. Večinaje tudi samskih in vprašanje je, kdaj bodo sploh imeli kakšne realne možnosti, da bi lahko ustvarili svojo družino. Vprašati seje treba, ali je država tem mladim ljudem ponudila kaj več kot možnost minimalne socialne pomoči? Razred revežev Tako se pri nas ustvarja razred s samega socialnega roba. Sem spadajo družine, ki malenkostno presegajo zakonsko predpisan cenzus za zagotavljanje minimalne socialne varnosti in niso upravičene do denarnega dodatka, gospodinjstva, v katerih ni nihče v družini delovno aktiven, samska gospodinjstva, gospodinjstva, ki živijo od pokojnin in socialnih prejemkov, najemniki stanovanj. Ocenjujejo, daje v tem razredu najmanj pet odstotkov celotnega prebivalstva, to je okrog 100.000 ljudi. Socialno razslojevanje spremlja neenak dostop do posameznih programov socialnih in zdravstvenih storitev in vedno bolj tudi do izobrazbe in kulturnih ter drugih dobrin. Težava je v tem, ker v našem parlamentu in zakonodaji sploh še nismo opredelili vrednostnega sistema, pa tudi tega ne, kaj hočemo doseči na področju socialne države. Ali hočemo več ali manj socialne enakosti in večjo ali manjšo dostopnost posameznih programov za vse državljane ali zgolj za izbrance, kako bomo zaustavili plaz socialnega razlikovanja?Tudi od odgovorov na takšna vprašanja je odvisen naš prihodnji razvoj. Marija Frančeškin NAJNIZJA POKOJNINA 47.000 TOLARJEV Upravni odbor ZPIZ je na svoji zadnji seji uskladil januarske pokojnine na podlagi gibanja plač vseh zaposlenih delavcev novembra lani, in sicer tako, da so se povečale za 1,9 odstotka. Novembra lani je bila povprečna bruto plača 138.175 tolarjev, to je 1,9 odstotka več kot oktobra. Enako je porasla tudi povprečna neto plača, kije osnova za uskladitev pokojnin, znašala pa je 86.912 tolarjev. Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo je tako od L januarja letos 47.012 tolarjev, najnižja pokojnina za najmanj 15 let zavarovalne dobe pa 19.358 tolarjev. Najnižja pokojninska osnova, od katere se odmeri pokojnina, je 55.309 tolarjev, naj višja pa doseže 267.903 tolarjev. Višji dodatek za pomoč in po strežbo je po tej uskladitvi 32.908, nižji pa 16.454 tolarjev. Mnogo bolj kot sedanja bo zanimiva februarska uskladitev pokojnin, ki se po lani spremenjenem zakonu določa povsem drugače. Ne gre le za redno mesečno prilagajanje pokojninskih prejemkov gibanju plač, ampak za zapleten izračun usklajevanja pokojnin, ki si gaje zakonodajalec ob lanskih ukinitvah poračunov za dva meseca zamislil zato, da pokojnine ne bi zaostale za povprečno rastjo plač in življenjskih stroškov ali jo prehitele. V zakonu tudi piše, da mora državni zbor v začetku vsakega leta določiti razmerje med povprečno plačo na zaposlenega v republiki in povprečno starostno pokojnino za polno pokojninsko dobo. To razmerje pa ne more biti nižje od 85 odstotkov. Parlamentarna razprava o tem vprašanju bo prav gotovo svojevrstno merjenje politične moči na tem področju. M. F 23. januarja 1997 KDOR US1VARJA DEIA ESTETSKE VRDNOSTI MESTO NA KOSOVU GRADBENA ZMES ZARODE OPIS, PRIKAZ OZVEZDJE SEV. NEB. POLOBLE SPODNJI, STRANSKI DEL TRUPA JEZERO NA VZHODU TURČJE MEDLICA TRAVA DRUGE KOŠNJE MESTO V MAHAVAŠTRI, INDIJA IGRALKA LINO VENTURA KROMPIRJEV LISTIČ ANGLEŠKI IGRALEC (Botes) VETER, KI PIHA PONOČI GLAVNA REKA NA PELEPONEZU POKRITJE STENE Z BARVO, VZORCEM DEL CEPCA S KATERIM SE UDARJA IZBRANA DRUŽBA VOJVODINSKO-MADŽARSKI PESNIK (Koroly) RIBIŠKA MREŽA Avtor. Marko DreM PADANJE TEKOČE VODE RIMSKI STENOGRAM ISLAMSKA REPUBLIKA ORIENTALSKO ŽGANJE KAČJI GLAS BOBNAR ANSAMBLA THE BEATLES (Ringo) KOVINA MODRIKASTO BELE BARVE (Zn) AUGUSTE PERRET 1ANA TURNER DELAVEC V LES. DEJAVNOSTI KONJSKI TEK ITALIJANSKI DENAR CHAPLINOVA VDOVA ITALIJANSKA POTNIŠKA LETALSKA DRUŽBA K; FRANCOSKI FIZIK (Do i : i i Ime in priimek: .................. Datum rojstva:..................... Izobrazba, stopnja izobrazbe: ..... Naslov doma:...................... Zaposlitev: naziv in naslov družbe: - delovno mesto: ............... Član sindikata dejavnosti Slovenije: Član sveta delavcev: DA Član nadzornega sveta: DA I S •-i I NE NE (naziv in sedež družbe): Telefonska številka: - doma:.........................- v službi:........................ V................................ Žig in podpis odgovorne oSe^ I dne,............................. _________________________________________________ "