'*'t.
%
i    *.
i
SLOVENSKO-HRVAŠKI KATOLIŠKI SHOD: TELOVADBA »ORLOV«.
par leti pravi »noli me tangere«. Zato knjižica o vsem vprašanju tudi informira le enostransko in bi bilo potrebno,  čuti tudi drugi glas.        Ivan Dolenec.
Na Triglav, v kraljestvo Zlatorogovo! (Kažipot na Triglav.) Spisal R. Badiura. V Ljubljani 1913. Cena 2 K 20 v. — Knjižica bo ugajala interesentu že na prvi pogled: mal format, da jo vtakneš kar v žep, solidna vezava, fin in trpežen papir — vademecum za na gore! Na 106 straneh obdelava knjižica vse, kar je treba vedeti obiskovalcu Triglava, na straneh 11—-13 celo nekaj, česar ni treba vedeti, kar bo pa vendar vsakega zanimalo: našteti so prvi turisti na Triglavu od 1. 1778. do 1. 1837. Tu beremo, daje bil — menda kot dvanajsti po številu — dne 15. avgusta 1795 Vodnik na Triglavu. Vseh dvanajstero potov na Triglav je opisanih natanko z navedbo vseh variant; opisu sledi ocena poti glede težavnosti in zanimivosti. Posebna priloga kvalificira pota po zlož-nosti in nudi pregled medsebojne razdalje po urah vseh triglavskih postojank. Pisatelj posveča pozornost razgledu ne samo z vrha (str. 85), ampak opozarja tudi pri opisu potov na zanimivosti razgleda, tako da knjižica gora vsaj nekoliko vajenemu turistu nadomesti vodnika, ker ima pridejan na koncu izboren zemljevid. 27 fotografičnih posnetkov krasi knjigo; nekateri od njih imajo tudi praktičen pomen, da informirajo glede posameznih vrhov. Sliki Bleda in Vintgarskega Šuma naj bi po našem mnenju izostali, ker sta znani že vsakemu otroku in knjigi po krivici zmanjšujeta vtis stroge stvarnosti. Knjižico moramo turistom priporočati kar najtopleje.                     /, L).
Naše slike.
V današnji številki prinašamo več slik s slovensko-hrvaškega katoliškega shoda, ki se je razvil tako sijajno, da pač zasluži trajen spomin tudi v našem listu. Naše slike nam kažejo veliko manifestacijo v nedeljo dne 24. avgusta, s katero se je shod pričel. Fanfare s strehe Katoliške tiskarne so dale znamenje k sprevodu, ki se je pomikal po Kopitarjevi ulici, Jubilejnem mostu,   Resljevi cesti,   po cesti mimo južnega
kolodvora, po Dunajski cesti   in Šelen-burgovi ulici na Kongresni trg. Slavnostni sprevod so otvorili štirje čvrsti slovenski Ziljani.  Jahali so brez sedel,  kakor pribiti na  konjih s slovensko  trobojnico na čelu.  Njim so se pridružili stasiti konjeniki z Viča. Sledila jim je vrsta belokranjskih  fanfaristov,   ki je  svirala narodne melodije.  Za njimi so korakali deželni odborniki kranjski,  državni in deželni poslanci,   župani in občinski svetovalci v velikem številu (str. 369).  Sledile so deputacije šestih slovenskih društev iz Nemčije,   in  sicer iz Hamborna, Gladbecka,  Gelsenkirchna,   Meerbecka, Hochheide in Osterfelda v rudarskih nošah,   zastavonoše s sabljami   (str. 389). Za njimi deputacije  Poljakov,  okoli   100 oseb z zastavami.   Občno pozornost so zbudile Poljakinje v svojih krasnih nošah, Poljaki v šlahčiških  uniformah,  skautje, kmetje in delavci (str. 389).    Potem   so   prišle   češke deputacije,  izredno  slikovito so učinkovale pestre ha-naške  nošnje.   Slede  Hrvatje,  nad   1000,   možje,  mladeniči in žene v narodni noši,  osobito lep pogled nuja dolga   vrsta   hrvaškega   duhovništva,    hrvaški    dijaki in  akademiki,  več  stotin.   Potem  dolga vrsta Dalma-tincev.  Ljubek vtisek je  napravljala skupina  deklic v kranjskih  narodnih  nošah,   nalašč  za to priliko  oživljenih (str. 377).  Koroških Slovencev je korakalo okoli 1200.    Videle so se vse različne vrsie   koroških  narodnih noš.    Za njimi   dolga vrsta   slovenskih  akade-mičnih  starejšin in   akademikov.   Slede  češki  Orli in češke Orlice  (str. 392),  okoli 300,  potem hrvaški  katoliški  Sokol  iz Dobrinja,   za temi pa naši  slovenski Orli.  Bila jih je nepregledna vrsta, najmanj 2000, vmes številne orlovske   godbe.    Nepopisen vtis so naredile kranjske narodne noše.   Mož,  fantov,  žena in deklet je bila  nepregledna  množica.   Potem   Belokranjci   in Belokranjice.  Slede  Primorci in Primorke,  osobito veliko  skupino  tvori  Trst in okolica,  njihove  noše so v svoji preprosti lepoti predmet največje pozornosti. Potem korakajo »Bogomile«. Za temi pevci in pevke pod zastavo  »Ljubljane«.   Za njimi korakajo odborniki in uradniki ljubljanskih gospodarskih zavodov.  Velika je skupina   slovenskih   katoliških   učiteljic   in   učiteljev. Slede  rokodelska   društva,   zastopstva   Krščansko-so-cialne zveze iz vseh slovenskih dežela,  Jugoslovanske strokovne zveze, rudarjev, Prometne zveze itd. Sprevod se je postavil na Kongresnem trgu v slikovito skupino (str.  372). Vsega skupaj je bilo na Kongresnem trgu 40,000 ljudi,  od teh je bilo 20.000 udeležencev v sprevodu.   Vladal je najvzornejši red,  ki  so  ga vzdrževali poleg rediteljev  gasilci z dežele.  Na Kongresnem trgu je nadškof-koadjutor zagrebški dr, Ante Bauer daroval sveto mašo.    Dvanajst slovenskih in hrvaških škofov poleg mnogih  cerkvenih in svetnih  dostojanstvenikov je bilo navzočih na tribunah pred uršulinsko cerkvijo. Po sv. maši je prečital knez in škof ljubljanski dr. A. B. Jeglič posvetitev Brezmadežni, in sklenile se so vda-nostne izjave Svetemu Očetu, cesarju in prestolonasledniku.  Slavnostno  zborovanje se je vršilo na dvorišču domobranske vojašnice.