Štev. 228
TRST, četrtek 18. avgusta 1910.
Tečaj XXX/
IZHAJA VSAK DAN
tudi et> nedeljah !■ praznikih ah 5., ah penedeljklh ah 9. ijatraj. Posamične Btev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobak arn ah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdov-ičini, Dornbergu itd. Zastarele fiteT. po 5 nvč. (10 stot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 koloDe. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 fct. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj« mani pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti" "	= Plačljivo In utoJIjivo v Trstu.
CPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
F riinMli jš moit
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 0 K; na na*
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■•rtiila« d« n«d«lJako litaaj« „ZDIJfOBTI" «tu«: n ••1» leto Krom 5*2«, n p«l Ista Kron a-aO.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko~ ▼ana pisma sa ne sprejemaj« In rokopisi se ns vračajo
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulici Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■ ■	Giorgio Galatti štev. 18. ________
PoItno-hranllnKn! račun St. 841 652. TELEFON St. 11-57.
FRAN JOSIP I.
1830—1910.
Čestiti starček, ki sedi na starodavnem prestolu Habsburžanov, praznuje danes svoj osemdeseti rojstni dan. Le redki so smrtniki, katerim je usojeno dočakati tako visoko starost, kakor jo je doživel cesar in kralj Fran Josip I., a še redkejši vladarji, ki bi sedeli celi dve človeški generaciji na prestolu, kakor naš sedanji sivolasi vladar. — Danes, ko praznuje vladar v svojem letnem dvoru v Išlu svoj osemdeseti rojstni dan, more gledati nazaj na dolgo dobo polno truda in krutih udarcev. S trnjem je bila posuta pot, ki ga je vodila k prestolu njegovih prednikov in trnje je bilo bogato posejano po vseh potih in fazah njegovega poznejšega življenja. Tragika je bila v delež vsemu temu življenju: politiške ža-loigre so zamenjavale po vrsti rodbinske. Habsburžani so bili iztisnjeni iz Nemčije, zgubili so Lombardijo in Benečijo, meksi-kanski viharji so mu usmrtili brata, edini sin mu je končal tragične smrti, dočim je njegova žena padla kakor žrtev pod nožem morilca.
In danes, ko slavi ta mož, ki je toliko pretrpel v svojem življenju, svoj osemdeset-letni rojstni dan, pač stojimo pod zavestjo, da si ne moremo predstavljati viharjev, ki so se odigravali v njegovi duši in v njegovih prsih.
V globokem spoštovanju mora se zato klanjati vsakdo pred slavljencem Fran Josipom I. kakor človekom. V spoštovanju se pa treba klanjati tudi pred slavljencem kakor vladarjem.
Bil je vedno ustaven vladar in če znači doba njegovega vladanja za naš narod le dobo novih muk in novega trpljenja, to gotovo ni njegova krivda, ampak krivda svetovalcev, ki so ga obdajali.
Zato mu pokladamo danes ob njegovi osemdesetletnici tudi mi oni tribut spoštovanja, ki ga nam narekuje lojalnost, ki smo jo dolžni svojemu legitimnemu vladarju. A naša iskrena želja jc, da bi tfanc3 ta usoda podaljšala dobo njegovih dni do skrajnih mej človeškega življenja — dotlej, da mu bo dano doživeti ono dobo, ko bodo uresničeni ideali našega naroda, ko vskrsne ona Avstrija, ki si jo želimo mi, Avstrija, ki bo zatočišče jednakopravnih, svobodnih narodov: država zadovoljnih državljanov.
5RZ0<jflUNE UEST1.
Nadvojvoda Fran Ferdinand obišče Bosno.
DUNAJ 17. „Deutsch. Volksblatt", poroča iz Sarajeva, da se prestonaslednik Fran Ferdinand poda na jesen v Bosno, kjer se bo mudil dva tedna. Med drugim obišče tudi Sarajevo in Mostar.
Conrad pl. Hotzendorf — baron.
DUNAJ 17. Cesar je podelil načelniku generalnega štaba Conradu pl. Hotzen-dorfu baronstvo.
PODLISTEK.
Žensko
srce.
Spisal Paul Bourget. — Prevel V. B.
O, preljubi moj, pustite, da Vas nazivam tako v tej minuti, ko Vam prizadevam toliko boli, v minuti, ko se poslavljam od Vas za vedno! Če bi vedeli, kake trenotke sem preživela od onega časa, ko sem Vas vzljubila in če bi vedeli kakšne misli so me obdajale med tem, ko Vas nisem videla, potem bi to izginjenje brez vrnitve razumeli veliko bolje, nego iz teh v naglici napisanih listov...
Hotela sem pričeti svoje življenje, živeti še enkrat od začetka in videla sem se v mislih živeti z Vami in vedno so mi bile vaše oči pred očmi in v teh očeh je bila skrita misel, ki bi jo Vi morda ne bili izrekli nikoli, ali jaz sem jo čitala natanko.
Spomin na mojo prvo ljubezen bi bil ostal v Vašem srcu živ, in žnjim tudi ona neozdravljiva ljubosumnost: na to, kar je bilo, na to, kar se je zgodilo in se ne more storiti neizvršeno !
Ta ljubosumnost je opravičena v svoji krivičnosti. Vi bi mi bili oprostili, da sem imela že pred Vami moža, ker bi se Vam zdelo možno, da sem bila v to prisiljena.
Členi cesarske rodbine v Išlu.
IŠL 17. Na proslavo 80-Ietnice rojstva cesaija Fran Josipa I. so došli semkaj členi cesarske rodbine, med drugimi tudi prestolonaslednik Fran Ferdinand s soprogo vojvo-dinjo Hohenberg. Mesto je praznično okrašeno in v zastavah.
IŠL 17. Nadvojvoda Fran Ferdiuand in soproga vojvodinja Hohenberg sta se ob 9. uri peljala po krasno razsvetljenem mestu, viharno pozdravljena od občinstva.
Odlikovana ministerska predsednika.
DUNAJ 17. C. kr. brz. kor. biro je zvedel, da je ministerskemu predsedniku baronu Bienerthu podeljen veliki križec reda sv. Štefana.
BUDIMPEŠTA 17. Kakor je „Pester Lloyd" zvedel, je cesar podelil ministerskemu predsedniku grofu Khuen-Hedervary-ju veliki križec reda sv. Štefana. Ministerski predsednik je bil še sinoči iz Išla obveščen o tem odlikovanju.
Sklicanje državnega zbora.
PRAGA 17. „Union" poroča iz dobrega vira, da bo državni zbor v prvi polovici septembra sklican, da izvoli delegacije.
To zasedanje bo trajalo le tri dni in zbornica ne bo odgodjena, marveč bo za-mogel predsednik poljubno sklicati zbornico. Finančni in odsek za socijalno zavarovanje zapričneta zopet svoje delovanje.
Srbija.
BELIGRAD 17. Včeraj je prejela narodna banka iz Petrograda za častniško društvo en milijon frankov kakor prvo posojilo za razdolžitev častniškega zbora.
-J- Predsednik čilenske republike.
BREMEN 17. Predsednik čilenske republike Pedro Monte, ki je včeraj dospel semkaj, je opolunoči umrl za kapjo.
Kreta.
ATENE 17. Brzojavke iz Kaneje poročajo, da se kretski prvaki branijo vsprejeti kandidature za grško narodno zbornico. — Mihelidakis je danes brzojavu listu „Akro-polis" formalno odklonitev.
Kuga v Odesi.
ODESA 17. — V zadnjih dneh so se pripetili štirje sumljivi slučaji kuge. Odkar je izbruhnila ta bolezen, je na kugi obolelo 16 oseb, sedem drugih je sumljivih, da imajo kugo. Trinajst bolnikov je ozdravilo, 7 jih je umrlo.
Turčija.
CARIGRAD 16. V Bitolju so pričeli uporabljati novi cerkveni zakon.
CARIGRAD 16. Govori se, da namerava finančni minister najeti še 5 milijonov funtov.
Aviatika.
AM1ENS 17. Potem, ko je Latham 3-krat obletel aerodrom v Amiensu, je zadel ob neko drevo. Aparat je bil popolnoma razdejan. Aviatik je ostal nepoškodovan.
CALAIS 17. Aviatik Moisant je ob 10.30 poletel na Angleško.
Dunaj 17. (Žrebanje kreditnih sreček prve emisije 1800). Glavni\ dobitek 90.000 je zadela ser. 3355 št. 58, \ drugi dobitek 4000 K ser. 3427 št. 41. ^Linc 17. Dvorni in ministerijalni svetnik ministerstva za unanje stvari dr. vit.! Demel pl. EIswehr je danes umrl, star 43 let. —
Monakovo 17. Belgijska kraljeva dvojica je odpotovala v Bruselj.
Bruselj 17. Kralj Albert je danes dospel semkaj iz Tirolskega in se je takoj podal na pogorišče razstave.
Pariz 17. Predsednik v Fallieres se je ob 8. uri zjutraj povrnil iz Švice.
London 17. Earl Roberts je danes odpotoval s sijajnim spremstvom, da naznani raznim dvorom nastop na vlado kralja Jurija.	_
Bruseljska svetouna razsfava deloma pogorela.
BRUSELJ 16. Arhiv razstave, ki je imel služiti za podlago zgodovinskemu spisu, vsa korespondenca, vse pogodbe in dogovori med razstavljalci in podjetij so zgoreli. Tako je pričakovati mnogo zelo zapletenih procesov. Le en del računskih knjig so za-mogli rešiti.
Glavnemu ravnatelju Keymu se je posrečilo rešiti iz upravne blagajne 100.000 frankov. Ko so gasilci razkopavali pogorišče, so naleteli na mrtve leve, tigre in druge živali.
BRUSELJ 16. Na pogorišču so našli pod razvalinami dve nepoškodovani železni omari razstavnega odbora, v katerih je bilo 140.000 frankov.
Slouensko šolo v Aleksandri]! uničile slovenske šolske sestre.
Aleksandrija v Egiptu, 11. avgusta 1910.
Iz ust ste nam vzeli besedo, ko ste napisali komentar k notici v „Aegyptische »Nacliiichten" \z Kaira o iatnozn! „slovenski šoli" v Aleksandriji. Vaša izvajanja se, žal, popolnoma strinjajo z -dejstvi. Že pred pol letom je dr. Mura napisal v „Slov. Narodu" nekoliko pojasnil o omenjeni šoli. Pa kmalu potem je prinesel imenovani list popravek, v katerem se je vsa tozadevna poročila dr. Murna preklicalo in isto Šolo kakor veleslo-vensko proglasilo. No, sedaj nam je prišel kakor nalašč na pomoč nemški list iz Kaira Vemo, od katere strani je prišla notri dotična notica. Sestre povabljajo namenoma k takim slavnostim nekega nemškega dopi-suna, da jih hvalisa potem po nam nasprotnih časnikih, kako patrijotične da so. Ni treba omeniti, da se zavedne Slovence pri takih rečeh kategorično prezira. Zakaj ? Da bi svetu ne obelodanili, kakšno potujčeval-nico slovenske sestre tukaj vzdržujejo.
Ker se pa nam sedaj nudi lepa priložnost, da stvar naši javnosti pojasnimo, jo hočemo izkoristiti. Kakor že znano, so to šolo ustanovili Slovenci, na čelu jim ne-
Dovolite mi, da govorim z Vami v tem vzvišenem trenotku iz svoje najglobokeje notranjosti!
Vi bi mi bili oprostili, da sem imela pred Vami moža, ker sem bila v to prisiljena ; a nikoli bi mi Vi ne bili oprostili, da se pred Vami že ljubila, ker sem to ljubezen izvolila sama. — In jaz čutim le predobro, da bi imeli čisto prav. Ako je bila kaka ženska prevarjena v svoji prvi izvolitvi, tako ne sme več upati, da bi našla pri onem, ki ve, da se je udajala prostovoljno drugemu, ono nianso mehkobe in ljubezni, ki more osrečiti samo ponosno dušo. Ako se udaja ženska vdrugič, mora resignirati tudi na ono spoštovanje, brez katerega duša, kakor sem jaz, ne more živeti.
Jaz ne vem, meni se zdi, kakor bi bil to naravi nasproten predsodek, — ali jaz občutim ta predsodek kakor instinkt.
O, prijatelj moj, najgroznejše, kar Vam moram povedati, je to, da bi jaz — ako bi Vas videla srečnega poleg sebe v oni zaupljivosti, o kateri si morda niste upali sanjati — da bi jaz, ki Vas ljubim, ne bila srečna. Jaz bi bila izgubila za vedno ono zavest, ki je nujna potreba mojega življenja, zavest, da sem ravnala prav. Da si to zavest obdržim; ubežim pa tudi zato, da si ohranim v Vašem srcu ono mesto, ki sem j je bila zavzela nekega dne... Na to pot jemljem oni lepi sen tolikih žensk, ki si| žele smrti, da bi bila bolj ljubljene za
vedno... ne oropajte me tega sna preljubi moj! V nadlogah mojega zgrešenega življenja ostane ta sen moja edino dovoljena blaženot in tolažba. O, če me ljubite, pustite mi ga!--
Sicer pa so materijelni pogoji mojega bega tako aranžirani, da bi bil vsak poskus iskanja brezvspešen. To je pojašnjenje mojih popoludanskih izhodov, ki so me žal pripravili ob mnogo lepih uric z Vami.
Ali jaz nočem, da bi Vi s kakim iskanjem le poskusili. Pustite mi, da žvim svoje življenje z eno samo sladko, mamljivo ši-mero do konca !
Tožili ste mi mnogokrat o potrtosti in mrtvosti svojega srca ; če je to srce pričelo v moji bližini resnično iznova utripati, potem se udajte največji želji moje duše že iz hvaležnosti do tega zopetnega oživljenja! Prišel bo dan, ko boste svoji prijateljici hvaležni, da Vam je ob slovesu zapustila tako lep in čist občutek, katerega božanstveno cvetje je ostalo belo neoskrunjeno... '
Zbogom, bodite srečni moj ljubi, moj preljubi! —---
Jutranja zora je pričela razsvetljevati mračno sobo...
Pisati moram še eno pismo, da ozdravim še eno rano, ki bržkone ni prav velika.
Sedaj, v tem trenotku, ko Vas ostavljam za vedno, nimam nobenih besed več za Vas.
sumljivi rodoljub p. Benigen. Stroške je pokrival društveni odbor iz članarine in pa z milodari, ki so v to svrho prihajali iz domovine. Sprejemalo se je samo slovenske in hrvatske otroke in jih podučevalo na podlagi materinščine. Ker pa ni bilo sposobnih učiteljskih moči na razpolago, so pred dvema letoma najeli dve slov. sestri, učiteljici iz Maribora, češ, da bo šola bolje vspevala. To je pa zahtevalo ogromnih žrtev materijalnih in moralnih: povsod so bila nasprotstva. Vendar, ker se je šlo za dobro stvar, se ni gledalo na težkoče ter se jih je srečno premagalo. Pa kakšna prevara ! Nočemo se tukaj ozirati na sestre kakor redovnice, marveč kakor učiteljice in rojakinje. Fakti govore, da so zlorabile v njih stavljeno zaupanje in da so upeljale v šoli na svoje roke pouk na podlagi italijanščine ozir. nemščine. Začele so sprejemati gojence tudi druzih narodnosti in druzih držav, in slovenska Šola se je tako naravno prelevila v pravcato „Scuola Austro-Ungarica", to je v potujčevalnico slovenske dece.
Čemu bi neki ravno Slovenci ustanavljali šolo s kakim tujim glavnim jezikom ? Drugi narodi ne delajo ta?o ! Italijani, bodi iz kraljestva, bodi podaniki drugih držav, pošiljajo svojo deco v italijanske Šole, Nemci v nemške, Grki v grške itd. Oni, ki hočejo dati otrokom šolsko vzgojo v francoskem jeziku, jih izročajo francoskim šolskim bratom, jezuitom ali sestram, katerih je tukaj na stotine. V vsaki teh šol je glavni jezik onega naroda, ki šolo vzdržuje, le v slovenski šoli naj bi bila slovenščina peto kolo ! Slovensko se namreč podučuje samo one gojence, kojih stariši izrecno to zahtevajo. Pa kakšne slovenske stariše imamo tukaj! Tisoč kron nagrade bi lahko brez strahu obljubili onemu, ki dokaže, da več nego ena sama družina slovenski občuje s svojo deco. Torej ?!
Mi smo pač narod posebne sorte. Naši rojaki si štejejo v čast, da čim znajo čvekati v kakem tujem jeziku, svojega zataje in svpjo deco potujčijo. A ravno ta šola je imela sveti namen to zabraniti potom slovenske vzgoje. Pa na veliko žalost ustanoviteljev in rodoljubov naše kolonije so sestre začele na druge strune udarjati in se ne menijo, zakaj so sploh sem prišle. Take šole ne potrebujemo, da bi notri zahajal, kdorkoli hoče, bodi že Slovan ali Lah, kri-stijan ali Žid, ampak mi potrebujemo šolo, kakoršnja je bila prvotno — šolo za vzgojo izključno slovenske dece. Druge narodnosti imajo zase svoje šqle, čemu bi mi delali nečastno izjemo ?!! Da bi se pa to godilo zaradi tiste beraške državne subvencije letnih par sto kron, ki niti za najemnino prostorov ne zalegajo, bi bilo naravnost škandalozno.
Zdi se, da tiči tukaj nekaj druzega, in sicer menda mislijo te naše slovenske učiteljice nekaj napraviti po vzorcu francoske, nemške in drugih kolonij, namreč ženski samostan, v katerega bi lovile slovenska dekleta in slovenske groše v prid ne slovenski, marveč avstro-ogrski propagandi. To
V tej sekundi je zame in za Vas nekaj neizrekljivega....
Adieu, Ervin! Spominjajte se me kakor ženske, ki ni nikoli lagala, ki je, predno je poznala Vas, strašno trpela, ker se je varala, kakor ženske, ki Vas je spoznala prepozno, ki pa ne bi šla tja, kamor gre, če Vas ne bi tako zelo, zelo ljubila...
Klara."
*
* *
.....Ko je Ervin Laurence prečital to pismo, mu je bilo najprvo, da bi skočil iz sobe in bežal h Klari.
Ko se je peljal tja, je prečital v vozu še enkrat te liste.
Solze so mu kapale na papir, ko je čital v drugič in spoznal je strašno resnico, da ima Klara prav in da morajo sanje v tej drugi ljubezni ostati samo sanje....
Izstopil je iz voza na onem voglu v Rue Francois 1. in Champs-Elysees-ja, ki ga je poznal predobro ; potem pa se je vrnil peš, ne da bi bil prišel do hotela v Rue de Balzac; vrnil se je peš po tisti poti, ki jo je dan poprej prekorakal z dušo polno lepih, pomladnih rožnatih nad....
Vračal se je, instinktivno sledeč Klarini volji in vsa grenkoba njegove usode je napolnila njegovo srce prav do roba, in v tej britki trpkosti je spoznal, da je prvič v svo-
1"em življenju vstopil v kraljestvo velike Iju-5ezni....
(Zvršetek)
V nedeljo 21. avg. vsi na slavnost „Sokola" in pev. drnšt. „Zvon" na Opčine I
Stran II
»EDINOST« St. 228
so menda izpoznali tudi v Ljubljani pri nekem denarnem zavodu, ki je obljubil za slovensko šolo dvestotisoč kron posojila, pa obenem poslal nekega vplivnega duhovnega delegata, da se osebno prepriča, ali je res vse zlato, kar se sveti. Odkar je odšel, ni več nikacega poročila od dotičnega zavoda, še manj pa so prišli tisočaki, katere so kar: telegrafičnim potom ponovno zahtevali. Do- j tični gospod je pač dobro uvidel, kam pes, taco moli. Pod krinko „slovenske" šole so hoteli iz domovine izvabiti stotisočake, da bi s slovenskim denarjem v Egiptu uganjali protislovansko avstro-ogrsko propagando. Naše najiskrenejše čestitke tistemu visokemu duhovnemu gospodu, ki je s tem činom toliko koristil slovenski stvari !
Ker pa niso naše pedagoginje tega pričakovale, so odpovedale dosedanje šolske prostore in se pogodile za nakup velikanske palače ; ko pa denarja le noče biti, so bile prisiljene kupno pogodbo prelomiti in so najele druge prostore, ki so pa za šolo jako neprimerni in pred vsem predragi. Okroglo sedemtisoč petsto kronic najemnine na leto bo treba plačevati! Nečuveno, pa resnično! Ljudje božji, koliko bi zalegli ti tisočaki n. pr. Družbi sv. Cirila in Metoda ! Kje jih pa vzamejo ? Nič navad-nejšega! Ne dolgo temu smo videli dve ne več slovenski, ampak avstrijski sestri v spremstvu nekega moškega Neavstrijca trkati na vrata pripadnikov naše kolonije, ponižno proseč podpore za „Scuola Austro-Ungarica". Seveda niso delale razlike med narodnostmi in veroizpovedanji. Posebno Jude imajo na piki, da so strašno dobrodelni. — Sploh ima avstrijska kolonija tukaj popolnoma judovsko lice. Pravi konzul je Jud milijonar baron Menasce, brez katerega nasveta in odobrenja se ničesar važnega na konzulatu ne ukrene. Sicer so pa razmere na našem konzulatu naravnost gorostasne. Pretežno večino naše kolonije tvorijo naše ženske. Pa če kaka revica ne zna italijanščine in se obrača v kaki zadevi na konzula, pade v roke neki pijavki slovanske krvi, uslužbencu istotam, ki za bogat „bak-šiš" raztomači, kar želi. Ta galantni mož uživa nenavadno zaupanje pri konzulu, po-j sebno pa pri nižjih slojih kolonije, čeravno' nima večje šarže od navadnega sluge.
Ker ni bil prvotno naš namen, dotikati se lepih razmer na c. kr. konzulatu tukaj, smo predaleč zašli, pa če nanese priložnost, hočemo drage volje osvetliti tudi to stvar.
Obenem bi pa prosili nam prijazne liste, da bi ta naša izvajanja vsaj v zmislu objavili, da bo slovenska javnost vedela, da nimamo več slovenske šole v Aleksan-driji, ampak da so jo slovenske sestre-uxu*t}u«T ^lotubijajuc v lijiti stavljeno zaupanje, spremenile v potujčevalnico : .Scuola Austro-Ungarica".
Bodočnost bosanskega deželnega zbora.
— C — Gospod Vojislav Šola, prvi podpredsednik bosanskega sabora, je napisal teh dni članek pod tem naslovom v dunajskem časniku „Die Zeit". Gospod Šola je razpravljal v ,omenjenem članku o delovanjujbosansko-hercegovskega deželnega zbora in t) agrarnem vprašanju. S tem delom članka g. Šole se ne bomo pečali, ker smo o tem že pisali v „Edinosti44 v člankih ..Bosansko-hercegovski deželni zbor" in v članku „Bosanske stvari".
Nas interesira v tem članku mnenje g. Šole „o bodoči vladini stranki v Bosni". Njegovo mnenje je sledeče: Vlada nima za sedaj nobene sigurne večine, ampak je že zdaj videti konture bodoče vladine stranke. V gospodarskem in političnem pogledu delale bodo vse stranke skupno na principu jednakopravnosti konfesij, ter bo v tem oziru bodoče delovanje deželnega zbora — normalno.
Gospod Šola se je izrazil o bodoči „vladini stranki v Bosni" jako kratko; to morda zato, ker bo ravno njegova (srbska samostalna) stranka bodoča „vladina" stranka. Mi vidimo v njej in v Mandičevi grupi to bodočo vladino stranko. Res je sicer, da so konture za zdaj še nejasne; ali, koliko se da opazovati iz kontur, bosta ti dve stranki tvorili bodočo vladino stranko v Bosni. Vsaka večina ima svojo opozicijo, v tem slučaju bi bili v opoziciji mohame-danci in „Udrugaši"-Stadlerjevci. Ti poslednji bi seveda delali takozvano „načelno opozicijo", kakor je že v krvi — frankovcev!
Jubilejne slavnosti na Cetinjah.
Iz Cetinj javljajo, da je dospel tjakaj s parnikom bivši veliki vezir Hilmi paša s posebnim odposlanstvom, ki je je poslal sultan Muhamed V., da čestita knezu Nikoli povodom 50-letnega jubileja. V barski luki, kjer je parnik, ki je dovel Hilmi pašo, pristal, ga je pozdravilo trdnjavsko topničar-stvo z 21 streli.
Barski guverner in postajni poveljnik sta se podala na ladijo, da pozdravita turško odposlanstvo. Za njima je prišel črnogorski princ Peter s turškim odposlancem na cetinjskem dvoru in z vsem poslaniškira osebjem. Iz pristanišča je odšel veliki vezir
v dvorec Toplica, a od tam z avtomobilom
na Cetinje.
V sredo je bil na čast odposlanstva svečan obed, na katerem so bile izrečene oficijelne zdravijce.
Knez Nikola je rekel, da mu je sultan s tem odposlanstvom izkazal posebno simpatijo in naklonjenost. Ganjen po tej pozornosti se zahvaljuje z velikim veseljem. Velikim veseljem in interesom je spremljal dogodke v turški državi, ki so jej zajamčili napredek in sijajno bodočnost. Uverjen je, da bo Hilmi paša kakor sodelavec na teh dogodkih najbolji tolmač tega kneževega veselja.
Knez Nikola je odlikoval Hilmi pašo z velikim kordonom Danilovega reda
sestane z vsemi merodajnimi faktorji. Temu! obisku pripisujejo veliko važnost, izlasti j sedaj, ko so napete razmere med Bolgarijo in Turčijo in zdi se, da je to edina svrha i poseta. Zdi se, da hoče Rusija opustiti ' svoje pasivno vedenje v orijentski politiki. Pride li Izvolski tudi v Beligrad, ni še do- i ločeno.
Vladni komisar umorjen. Iz Rima :, V Madoglianu je neka ženska na cesti za- i bodla vladnega komisarja Parmegianija, ki; bi bil moral urediti zavoženo občinsko! gospodarstvo. Umor je bil izvršen vsled' političnih nagibov.
Domače vesti.
. , . . Na banketu sokolskega zleta v Celju
Bolgarski kralj Ferdinand odpotuje po . ril tudj 5rat dr Ryfai že ob svo_
i priliki danes na Cetinje.	jem nastopu je bil voditelj tržaških Sloven-
svoji priliki
* *
CETINJE 17. Včeraj opoludne je bil na čast Hilmi paši obed v kneževi palači. Po-poludne se je Hilmi paša v dvornem avtomobilu odpeljal v Njeguš in od tamkaj do meje. Povrnivši se na Cetinje se je Hilmi paša podal v vojašnico, kjer so bili na povabilo vojnega ministra zbrani tudi že častniki križarke „Hamidie". Ob 8. uri je bila na čast turški specijelni misiji večerja pri ministru za unanje stvari. Ob 10. uri je bila prirejena pri princu Danilu sijajna vrtna jveselica.
CETINJE 17. Hilmi paša je odpotoval s premstvom in častniki „Hamidie".
CETINJE 17. — Hilmi paša je izročil včeraj kneginji Mileni kakor sultanov dar dragoceno svileno preprogo, ki je bila napravljena v cesarski tovarni v Carigradu.
Dne 4. septembra.
Narodna Delavska Organizacija je razposlala narodnim društvom v Trstu in okolici sledeče vabilo:
Kakor Vam je znano, je naša slavna vlada v svoji velikanski skrbi za javni mir in red prepovedala izlet v Pulo, ki ga je nameravala prirediti NDO. v nedeljo, dne 7. t. m. Izlet je bil prepovedan in se ni mogel vršiti.
NDO je imela s pripravami za izlet velikanskih stroškov, ki so ostali vsled prepovedi izleta nepokriti.
Da vsaj nekoliko pokrije te stroške, da vsaj kolikor mogoče nadomesti veliko škodo, provzročeno po c. kr. vladi, sklenila je NDO da priredi v nedeljo, dne 4. septembra, popoludne
veiiko veselico,
kakor nadomestek za prepovedani izlet v Pulo, in to zlasti tudi zato ker priredi ta dan Narodna Radnička Organizacija v Puli
velik izlet v Trst
da tako pokaže solidarnost z NDO.
Prosimo torej slavna društva, da se dne 4. septembra udeleže toliko sprejema naših puljskih tovarišev, kolikor popoludan-ske veselice ter nam tozadevni sklep naznanijo zadnji čas do dne 25. t. m. Vse podrobnosti objavimo pravočasno.
Odbor N. D. O.
Dnevne novice.
.Slovenski
Stvar župana Hribarja.
Narod" piše :
„Po listih kroži nekako pojasnilo v stvari potrditve župana Hribarja. Rečeno je, da ni sedaj nobenega vzroka Hribarja ne potrditi in predstavljeno je, kakor da izvirajo dotične vesti iz slovenskih krogov, češ, vlada bi storila veliko napako, če bi Hribarja ne potrdila. Na eni strani se misli, da je to pojasnilo iz ljubljanskih nemških krogov, na drugi strani se kombinira, da je to oficiozno pripravljenje javnosti na potrditev Hribarjeve izvolitve.
Vprašanje o potrditvi ljubljanskega župana Hribarja se odloči v prihodnji seji ministerskega sveta.
Poslanec Udržal o položaju. — Iz Prage. Poslanec Udržal je na 'nekem shodu izjavil, da je najnujnejša politična zadeva Slovanov konsolidacija češke delegacije in Slovanske Unije, ki se mora zjediniti na nlC0' skupnem programu. Potem bo Slovanska Unija nepremagljiva in bo vladi, ki rabi denar lahko prizadela silne težkoče.
Bosanski kmetje nočejo plačati desetine. — Iz Bosanske Gradiške javljajo: Srbski kmetje vse okolice nočejo plačati svojim agam desetine. Med tukajšnjim srbskim prebivalstvom je opažati sovražno gibanje proti mohamedancem. Oblastnije so ukrenile odredbe in pozvale orožništvo. Ako ne bi to zadostovalo, pozovejo na pomoč vojaštvo.
Posredovanje Avstro - Ogrske in Nemčije v krečanskem vprašanju. „Ber-liner Lokalanzeiger" poroča, da sta Nemčija in Avstro-Ogrska odločili sklicati radi rešitve krečanskega vprašanja mednarodno konferenco. To se baje zgodi na posredo-vaoje turškega velikega vezirja, ki biva sedaj v Marijinih varih.
Izvolski v Sofiji. Sofijski listi poročajo, da pride ruski minister za unanje
cev viharno pozdravljam. Njegov govor pa je napravil na občinstvo najgloblji utis, tako da je bilo kar elektrizirano. Bil je to eden: najkrasnejših in najognevitejih govorov, kar; jih je dr. Rybar izustil o sličnih prilikah, j Med viharji navdušenja je izražal dr. Rybar,; da Bog je vedno z močnimi bataljoni. Ta j dan si morajo štajerski Slovenci dobro za-j pomniti. Nemci so postavili orožnike pred mesto — oni nas torej nočejo in ne potrebujejo. Ali oni sploh ne vedo, kaj delajo se svojo protislovansko gonjo. Tržišča za nemške" industrijelne oddelke so jedino še v jugoslovanskih deželah. Ako nemška industrija v Avstriji izgubi te odjemalce, zadene jo udarec, ki ga ne preboli več. — Na naslov Slovencev samih pa je govornik razvijal misel, da edino le zdrav in zaveden de-mokratizem nas more dovesti do vspe-hov !
Ta izvajanja dr. Rybara so vzbudila toliko odobravanja in navdušenja, da so Sokoli dvignili govornika na ramena in ga v triumfu nosili po dvorani. Pozneje pa je bito čuti med občinstvom le besede hvale in priznanja na tem nastopu voditelja tržaških Slovencev, češ, da je tem poslednjim le čestitati, da imajo tacega moža na čelu kakor branitelja svojih pravic in koristi. Mi moramo g. poslancu le čestitati na tem krasnem uspehu, ki mu je pač v najlepše zadoščenje za razne neopravičene kritike in napade!
Cesarjev 80. rojstni dan. Povodom predvečera današnjega dne, na kateri izpolnjuje cesar Fran Josip v krepki in čili starosti osemdeseto leto svojega na delu in dogodkih tako bogatega življenja, je mesto Trst nudilo jako živahno sliko. Slavnostni sprevod, katerega so se udeležila razna pa-trijotična društva, veterani, športna društva itd., se je po 8. uri zvečer začel pomikati od trga Rprripra vprrhia dol po Korzu na Borzni trg, Veliki trg donafcicZja, od kjer se je po isti poti povrnil in se raz-šel na trgu Goldoni. V sprevodu združenim z bakljado so se nahajale tri godbe; razna društva so bila prišla z zastavami. — Ob 9 uri in pol je bil mirozov obeh vojaških godb.
Mnogo hiš v mestu je bilo razsvetljenih ; po lepi iluminaciji so se zlasti odlikovale Lloydova palača, velika vojašnica, razne banke, Borzna palača, Hotel Volpich, Dre-herjeva pivovarna in druge palače. Zlasti veliko vrvenja je bilo na nabrežjih in pomolih. Veliko ladij je bilo čarobno razsvetljenih ; dolgi trakovi, odsevi reflektorjev, so se križali med seboj in z Lloydove ladije „Stadion" so spuščali rakete in umetalni ognje.
V društvu „Austria" je bila zvečer jako animirana slavnost z godbo, iluminacijo in umetalnimi ognji.
Izlasti krasen pogled je zvečer nudil Škorkljanski hrib, ki je bil ves čarobno razsvetljen ; na vrhu so goreli umetalni ognji.
Danes zjutraj ob 7. uri bo vojaška budnica po mestu. Godbi 97. pešpolka in 4. bosansko-hercegovskega polka se boste pomikali po ul. Carducci, trgu in ulici S. Caterina, Korzu, Borznem trgu. Velikem trgu, nabrežju Mandracchio in Carciotti, Stazione, Giorgio Galatti nazaj v vojaš-
Ob 9. uri se bo vršila vojaška maša na vežbališču velike vojašnice, katere se udeležijo trije bataljoni 97. pešpolka in dva bataljona 4. bos.-herc, pešpolka pod poveljni-štvom polkovnika Daller. Občinstvu bo dovoljen vstop na vežbališče. Med mašo bodo vojaki in baterija pri svetilniku oddajali predpisane salve.
Ob 9. uri bo v baziliki Sv. Justa pon-tifikalna maša, ki jo opravi kapitularni vikar in stolni prošt dr. Petronio. Maši bodo prisostvovali državni dostojanstveniki, konzuli inozemskih držav in zastopniki autonomnih oblasti.
Ob 3. uri pop. bo v vojašnici slavnosten obed za oficirje; pri glavni napitnici odda baterija pri svetilniku štiriindvajset strelov.
Odlikovanje. Višji računski nadsvetnik pri c. kr. višji deželni sodniji v Gradcu g. Anton Požene 1, eden onih redkih zavednih Slovencev pri graški nadsodniji je
V Trstu, dne 18. avgusta 1910
Zlat zaslužen križec s krono je dobil o priliki cesarjeve osemdesetletnice župnik v Vrbniku veleč. g. Fran Pavel Vo-larič.
To je edini primorski Slovan, ki je bil tem povodom odlikovan !
O sinočnji bakljadi v proslavo 80-letnice cesarjeve poročamo na drugem mestu. Omenjeno poročilo je sestavljeno po podatkih iz uradnih virov in je temu primerno prikrojeno. Zdi se nam torej potrebno, da — po svoji časnikarski dolžnosti — omenjeno poročilo nekoliko spopolnimo. Ko so člani „Lega patriotica della gioventu triestina" začeli na Velikem trgu klicati: „Evviva Francesco Giuseppe I.", so začeli tam zbrani mazinijanci ugljušljivo žvižgati. S tem je bilo dano znamenje za splošen pretep, ki se je razvil med mazinijanci in patrijo-tično mladino.
Ti so napadli s palicami, a oni z lam-pijončki. Ženske in otroci so začeli kričati in bežati na vse stvani, pa tudi sicer je bežal kdor je mogel. Policija je potegnila sablje. Pretep je trajal kakih 5 minut.
Soditi po sprevodu, ki se je vračal iz trga, je bila tepena patrijotična mladina. V sprevodu, ki je šel na Velik trg, je bilo namreč precej lapijončkov, v onem, ki se je vračal iz Velikega trga pa le malo. Večino lampijončkov so namreč razbili mazinijanci !
Stara „Slovenčeva" taktika je, da
takrat, ko ne ve drugo odgovoriti začne psovati in briti norca. Tako je storil tudi glede nedeljskega dr. Mandičevega članka, katerega imenuje „Slovenec" čenče, po-litičnosocijalnopsihološko regljanje in dr.ja Mandiča samega kvasologa.
Nam se zdi, da bi jim skazal dr. Man-dič preveč časti, ko bi odgovarjal ljudem, ki rabijo mesto argumentov — psovke! Psovati zna vsaka pijana baraba. „Slovenec" se nahaja v očividni dekadenci. Mislili smo že davno, da nižje ne more več pasti, a kakor se vidi, gre vendar še vedno nizdol. Proti cinizmu, kakoršnega nosi „Slovenec" na dan, se z argumenti sploh ne da več operirati.
Za one, ki so čitali dr. Mandičev članek, je stvar jasna, a svoje ljudi bo „Slovenec" tudi le tako dolgo farbal, dokler se ne bo pogreznil v lastnem blatu.
Ladija — Zvon. Prejeli smo : Dne 21. avgusta t. 1. se razdeli tržaško-goriška slovenska armada v 2 velika oddelka. Vsak izmed teh krene svoji poti, a vendar Jirna bo cilj isti: prenesti moralne pomoči in duševne hrane dvema slovenskima trdnjavama : „Ladiji" v Devinu in „Zvonu" na Opčinah.
Ladija si oskrbi tega dne nov okrasek, Ki jej bo lepšal in dičil nežnost in brdkost, „Zvon" pa bo obhajal 20-letnico svojega
„vlitja".----2 oddelka, 2 poti, a
jeden cilj!----
21. avgusta zahrka in zaprha dim iz širokega, sajastega žrela naročene ladije, pripravljene na odhod po neizmerni morski planjavi. Kam pa je namenjena, ladijca cenjena ?
Po širni gladini, tja proti svoji sestrici, ki so jej dali pri rojstvu dokaj nežno in dražestno ime „devinska Ladija".
Kaj pa ukrcajo na ladijo ki pojde v obiske ?
Kaj prinese
„sestra sestri v dar?"
Dvospolno srce: žensko in moško; srce, ki z vročo ljubavjo do vrlih Devincev in pravo požrtvovalnostjo prinese devinski „Ladiji" podpore in pomoči; a ta pomoč in ta podpora naj bo izdatna in krepka.
Na ta način jej postanejo „jambori" debeleji in viši, kažoč svojim udom le navzgor in naprej, da bo lažje rezala valove.
Ta gmotna in moralna hrana, ki jo prinese ta dan „Ladiji", pomnoži jej ugled, ponos in — zavest, da je na pravi poti do napredka, luči, izobrazbe in omike, ki je toliko potrebna in koristna narodu našemu.
Da se vse to lažje udejstvi, kličem vsem, ki jim bije srce za blaginjo naroda :
„Bratje, Ladijo otmino, njej podpore prinesemo !"
stvari Izvolski v politični misiji v Sofijo,! bil imenovan vladnim svetnikom. — Vrlemu kjer ostane več dni. V Sofiji se Izvolski1 narodnjaku naše najiskreneje čestitke.
Na nasprotni strani, kake 3 in pol ure oddaljen od „Ladije", „zvonil" bo Zvon (istega dne) svojo 20-letnico.
Prepričan sem, da ne bode „Zvon" dražil, ne nadlegoval svoje sestrice se „zvo-nenjem", ker je preveč oddaljen od nje.
Gotovo je, da, kar je naroda od Prošeka proti Gorici, bo hitelo vse „na krov" Ladije, a kar ga je od Prošeka proti Trstu, pa pojde poslušat „Zvona glas". Tržačani pa, katerih je dan danes „kot snopov za ženjicami", ponesejo nekaj narodne „sape* Ladiji na pomoč, a nekaj kosov „vrvi" pa Zvonu. Saj je--
„Zvon večkrat zvonil „in narod budil; „on s pesmijo svojo „delil je odgojo",
Velikanski izbor
Križmončič & Breščak Trst, ulico Nuova št. 37
V Trstu, dne 18. avgusta 1910
»EDINOSTc št. 22S.
Stran HI.
ter dajal poguma in tolažbe dvigajoč trtega duhau.
Pridite si torej po tolažbe proti vsak- 1 da umejo le slovenski jezik ?! To je neču-
po-1 blagajničarke res pravico, na tak način šikanirati one potnike, ki so tako nesrečni,
danjim srčnim ranam, po poguma „v življenja teškem boju".
S tem prinesete tudi Opencem poguma in tolažbe, a „Zvonu" materijalne in moralne podpore. Saj Vam je znano „Da Zvon potrebuje „prav močnih vrvi, „ker ž njimi za narod „on boljše „doni".---
N.
Za slavnost v Devinu. — Društvo „Adrija" v Barkovljah si je že zagotovilo primeren parnik za vožnjo v Devin na veliko tamošnjo slavnost. Če kateri, so ravno Barkovljani v prvi vrsti poklicani, da se vdeleže slavnosti v Devinu.
veno tem bolj, ker bi bil imel v tu navedenem slučaju vojak gotovo velike sitnosti, ako bi bil — po krivdi blagajničarke — zamudil vlak! Ali pa morda ta slavna južna železnica sploh ne reflektira na slovenske potnike?! Potem pa naj bo vsaj toliko poštena, da razglasi to javno !
Tržaška mala kronika
Habitue zapora. Predsinočnjem se je v ul. Pozzo bianco nekomu brez najmanjšega razloga zljubilo razžaliti stražo, ki je opravljala tam službo, in jo kar apostrofirali z besedami: „Vi ste osel, pojdite ža-klje nosit!"-Seveda je bil dotičnik aretiran. Čudni kavelj je Ivan Steska, star 45 let, iz Kakor Devin tako je tudi barkovljan- Trsta> nekdanji mizar, mož, ki je grdo za-"	~ morja in! Pisan Pri policiji, ker je prebil najmanj po-
ska obal prva čuvarica našega zato tudi — kakor klasična devinska tla — izpostavljena neposredno sovražnemu va-lovju. Zato smo uverjeni, da se vse, kar je v Barkovljah zavednega, pridruži Adrijašem, da si potem v Devinu obojestranski čuvarji našega morja stisnejo roke s prisego ne-zlomljene zvestobe v borbi, da čim prej pride čas, ko bomo mogli vsklikati: sinje morje — si slovansko!
NB. Parnik odpluje iz Barkovelj točno ob 1 uri in pol pop., iz Devina pa ob 10. uri zvečer. Listki so na prodaj v podružnici knjigarne Josipa Gorenjca v Barkovljah.
Ker je število listkov zelo omejeno, naj se požurijo oni, ki se želi vdeležiti tega izleta po morju.
Za učitelje. Naučno ministerstvo je izdalo odlok, ki določa, da vštejejo v službeno dobo suplentom glavne počitnice dva meseca v šolskem letu, ako dve leti zaporedoma služijo. To pa zato, da morejo delati usposobljenostni učiteljski izpit, h kateremu bodo pripuščeni samo oni, ki so službovali po zakonu kakor učitelji 24 mesecev.
Velika vrtna veselica pevskega dru štva „Ilirije" od Sv. Jakoba v nedeljo dne
lovico svojega življenja po zaporih
Tatvine na ladji. Ko se je parnik „Clis" Avstrijske plovbene družbe nahajal v Puli, sta iz ladije izginila kuhar Marij Susan, star 21 let iz Voloske in kurjač Josip Ke-resič je bil včeraj aretiran v ljudskem prenočišču v ul. Gaspare Gozzi, dočim je bil Susan aretiran na krovu parnika „Laura", na kateri se je bil vkrcal.
Loterijske številke, izžrebane dne 17. avgusta :
Praga	41 55 49 46 85
Lvov	10 86 25 23 53
Koledar in vreme. — Danes: Helena ces. — jutri: Ludvik Tol. šk.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne — 28 ° Cels. — Vreme včeraj: oblačno, megleno, pop. lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. — Zmerni vetrovi. Hladno. Morebitni zapadni vetrovi z naraščanjem temperature.
Društvene ve*?ti.
Pevsko društvo „Ilirija" naznanja vsem pevcem in pevkam, da bo nocoj skupna pevska vaja za veselico, ki se bo
:f=n;
±
Dobroznana trgovina
Bertoli & Sbuelz
Trst, ulica Barriera vecchia I in 2
si usoja naznanjati slavnemu občinstvu, da je prevzela na svoj račun
veliko prodajaln, mamifakt. blaga
EX GIUSEPPE CARIS.
Ob tej priliki sti te dve bližnji predaja aici preskrbljeni z blagom v velikanski množini. Posebni oddelki in zaloge perila, platna, trliža. blaga za pobiitvo ank-nene in čipkaste zavese, vse posteljna potrebščine ter preproge za sobe in hodnike
Velikanska izbera blaga za ženske, Cefir, Panama, Perkal in vse drobnarije, po zelo nizkih cenah in brez vsake konkurence.
Velika naročila vsakovrstnega blaga za nastopno sezono.
Za, mnogobrojen obisk se priporoča tvrdka BERTOLI <fc SBUELZ.
MIROOILMCA
SST Prah za skisano vino.
Specijalitetu: presek za ođebeljenle 2ivmi: fluid za oRrepčnnls.
flius. Macorin, Trst
Piazza Carlo Goldoni 6.
Zaloga barv, poviaKov, olja, čopičev

21. t. m. obeta biti ena najlepših, kar jih je | vršila v nedeljo, dne 21. t. m. v „Kons. dosedaj priredilo imenovano društvo. Najdrugtvua pri Sv. Jakobu, vsporedu so same nove skladbe znanih slo-
vanskih skladateljev. Kakor prve točke bo proizvajal mešani zbor „Ilirije** Adamičevo: rV gozdu" in Slavjanskega : „Ej uhnjem". Moški zbor nastopi s tukaj že večkrat petimi:.„Na dantt in „Lahko noč". Višek veselice pa bo proizvajanje Satner-jeve: „O nevihti". Vilharjeva: „Od savskih bregov", mešani zbor narodnih pesmi, zaključi pevski vspored.
Med posamičnimi pevskimi točkami bo proizvajalo godbeno društvo „Lira" od Sv. M. M. Sp. godbene same slovenske komade. Po proizvajanju „O nevihti" uprizori „Lira" bursko patrulo, na kar opozarjamo slavno občinstvo, da se preveč ne „plaši".
Šaljiva pošta je pri nas že tako v navadi, da skoraj ni manjše veselice, pri kateri ne bi delovala. Si pač kaj radi naši ljudje dopisujejo preko mize. Razglednice bodo najraznovrstnejše.
Gospice pevke hočejo pa prispevati za šaljivo tombolo. Krasne dobitke so si že nabavile in prosijo, da gospodje prav pridno segajo po številkah. Nič se ne plašijo dela tudi malčki, ki bodo nabirali za Ciril-Me-toda. Vse staro in mlado bo delalo in se veselilo, na si. občinstvu pa je da se v čim večjem številu udeleži veselice.
Ker bo torej v vsakem oziru preskrbljeno za zabavo in veselje, naj oni naši šentjakobski Slovenci, ki ne pojdejo na Opčine ali v Devin, pridejo na to veselico! Začetek točno ob 5. uri popol. Na svidenje torej!
Škandal pri osebni blagajni južne
železnice. Prejeli smo:
Dne 15. t. m. se je zopet dogodil škandal, ki ga ne morem zamolčati. Moj brat, ki je bil pri meni v obiskih, se je lotel ob 6. uri zvečer povrniti k svojemu polku, nahajajočemu se sedaj na strelnih j vajah v Korminu. Samo ob sebi je umevno, da sem ga spremil na kolodvor, kjer se je j podal takoj k blagajni in zahteval listek, r Zahteval je (saj -druzega ne zna) v slovenskem jeziku ter ob enem položil krono na deščico. Blagajničarko (kakor sem pozneje izvedel, čuje na ime „Kalb") je pa to tako razburilo, da je začela nervozno (seveda po nemški) otepati, da ona ne vzame krone in da mora potnik prinesti drobiža !	i
Misleč, da bo vsaj druga blagajničarka; uljudneja, se je podal k drugemu predalu..
Tržaška gledališča.
MINERVA. Danes ob 8. uri in pol zv., željno pričakovana premijera slavne Bize-tove opere „Carmen". Glavne uloge so takole razdeljene: „Carmen" Lina Barbieri, „Micaela" Giuseppina AIba, .Don Jose" Edigidio Cenego, „Escamillo" Riccardo De-franceschi in „Zuloaga" Molinari. Dirigira maestro Bartoli.
Nar. de!, organizacija«
Gostilniška in kavarniška zadruga članov N. D. O. vljudno vabi vse tov. nadzornike k zelo važni seji danes dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer. Gre za priprave k rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v nedeljo dne 28. t. m.
DAROVI
—	Karlo Merkuža daruje K 5 za dr. sv. C. in M. kod ostanek od vstopnice prepovedanega izleta v Pulo.
—	Za moško podružnico sv. Cirila in Metoda je poslalo županstvo iz Po-virja K 40. — Živeli! — Denar hrani uprava.
—	Mesto razsvetljave na predvečer 80-letnice Nj. V. daruje g. Rajko Kotnik za
Dober kavni pridatek — dober zvretek. — Ako nam zajutrkovalna kava ne diši, menimo, da moramo takoj trgovca obdolžiti, da nam je dobavil slabo zrnato kavo. — Ta slučaj pripeti se pa le redko-kedaj; največkrat se gre za uporabo manj dobrega kavnega pridatka in za torej je potrebno, da se tudi na izbero kavnega pridatka obrača največjo pozornost.
Ravno najboljše je zadosti dobro za naš in naših domačih želodec.
Med kavnimi pridatki zasluži „pravi: Frank:" z kavnim mlinčkom iz zagrebške tovarne našo najtoplejšo priporočbo.
Svarilo!
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte
pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček ^cikorije^ temveč določeno znamko:
„Franck"
da imate zagotovilo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja.
Vtnrr.	Varat* nami* Vuitr. umi«
*1 K«w Z 4457, t :7 UW W.

Angelini & Benordon
TRST, ulica San Mcold 18 -■■■■■■■■-
Uvoz ln izvoz tsvg*
orožja m streliva
Na željo se pošljejo ceniki zastonj In poštnine prosto
^^CXXXXXXXXXXXXi
o
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
MT" PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TRST - VIA MALCANTON - TRST
K
Žrebaoje se vrši nepreklicno dne 8. oktobra 1910 ob 8. zve6.
Potujete ? ? ?
iii
Dovolite en nasvet: Poglejte si pred odhodom na novo dospelo Izbiro ženskih torbic, novčar* in II vsak. kovčegov v domači trgovini
uiiudneia, se je poaai k uiugcniu preuaiu. j f	«	t
A glej: tu pa je starejša blagajničarka po-j Ivana RllCker, Ul. NuOVa 29
lir Za ženske ! Klobučnice! za moške
ISs^EssE^sEES
skočila in velela svoji koleginji, da mora moj brat namreč) prinesti drobiža. In tako j sta frajlici tudi tu odklonili potnika.
Ker je že bil skrajni čas za odhod vlaka, sem svetoval bratu, naj poskoči ki tobakarici in res tam je dobil drobiža.. Potem se je podal zopet k blagajni. Jaz pa, j radoveden, kako se postopa z drugimi potniki, sem opazoval in videl, kako so polagali po 1 krono, 5 kron itd. Tako je| ravno pred mojim bratom prišel na vrstoi neki dobrovoljec in položil krono, ki jo je „gospica" vzela brez vsacega prigovora.: Sedaj pa vprašam upravo južne želez-; niče, s čim opravičuje tako dvojno mero, ki jo uveljavljajo njeni organi nasproti pot-, nikom te in one narodnosti ?! Ali imajo nje
□
□

MF7 AQl IQMfl riaoke eeae imajo večkrat tkaniue sa nt.<.nOLI«InU moSke in dame Temu se izognete, če naročite nepoaredco pri t*rdki tkanin. Zatorej zahtevajte, d* »e Vata brezplačno dopoSlj« moja boftta kolftko'ja Je-Masklb in slmskife vsoreer. Trgujem le a produkti 1. reda in ap rtaimi norosti sezije. — Razpt-iiljaln* t?rdk» sukna
fraiz Sduiiat, Jageridorf 103, jlr. Slciija.
j Srečka stane 1 K \ in njih udov in sirot I Srečka stane 1 K \
SEST* I. glavni dobitek 30-000 kron ^
Dunaj, Schottenring 11 (MS) Srečke je dobiti y mi menjalnicah, loterijah in trafikah.
R. Gasperiiii, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
« Prevozno podjetje —=
o. kr. avstrijskih dri. železnlo
Sprejme razcannjanje MoršnepaM naga iz mitnic, dostarljaiije na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa „PORTLAND* v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE
Stran IV
»EDINOST« št. 228.
V Trstu, 18. avgusta 1910
C. M. družbo (moško poddr.) 60 stot., g. T. M. v isti namen K 1. — Denar hrani uprava.
Vesti iz Goriško.
Užitnina na Goriškem. Na Goriškem se je pred petimi leti pobirala užitnina potoma dacarjev, oziroma je isto prevzela na dražbi veletvrdka Gorup. Leta 1905 pa je prevzela financa pobiranje užitnine v svojo upravo.
Sprvega se je govorilo, da bo financa pobirala le pol leta, po preteku te dobe, da bo držala le prvo leto. In tako se vleče leto za letom, dosedaj že celih pet let, da moramo krčmarji in posestniki velikokrat plačevati še od droži.
Ako je c. kr. financa obdržala užitnino v svoji upravi le iz namena da poskusi in se prepriča, koliko užitnina nese v tem ali onem okraju, menili bi, da v petih letih bi bila lahko prišla do tega spoznanja in užitnino prepustila eni ali drugi tvrdki ali deželi v zakup.
Krčmarji in prijatelji! Priredimo shod in udeležimo se ga v čim večem številu! Na tem shodu zahtevajmo, da opusti financa pobiranje užitnine in jo izroči enemu ali drugemu v zakup, da se tako otresemo tega finančnega pritiska.	Več krčmarjev.
Iz Oseka. — Dne 21. t. m. hoče naše „Bralno društvo" pokazati, da ne spi, kakor bi hoteli trditi njega nasprotniki, ampak da živi in deluje. Po njegovi inicijativi nastopijo razna sokolska društva s telovadbo, a potem bo ples za društvo in vabljene goste. V interesu stvari prosimo sosedna društva, da to uvažujejo.
x Razpisane nižje službe pri dež. norišnici. Kakor smo že na kratko omenili, je goriški deželni odbor razpisal med drugim tudi več mest strežnic in strežnikov. Prošnje je vlagati na dež. odbor do konca avgusta.
Danes smo v položaju, da podamo onim, ki nameravajo prositi za taka mesta, nekoliko podrobnih pojasnil, ki jih posnemamo iz dotičnega štatuta.
Tam je določen bolniški nadstrežnik in ena bolniška nadstrežnica s primernim Številom strežnikov in strežnic.
Za upravno službo: en uradni sluga. Za hišno službo: en vratar, ena ali več oseb prideljenih garderobi in en sluga. Za kuhinjsko službo: en kuhar, ena kuharica in kuhinjska dekla po potrebi. Za pralnico: ena predstojnica perila in perice po potrebi.
Pomožno osobje se sprejme potom službene pogodbe na dan, teden ali mesec. Nadstrežnik in nadstrežnica imata v obče neposredno nadzirati osobje. Njih služba je urejena glede podrobnosti v posebnem službenem pouku. Strežništvo, vštevši nad-strežnika in nadstrežnico, izbere ravnatelj norišnice, kar mora prijaviti dež. odboru v potrditev.
Statut določa, da pri izbiranju strežnikov obeh spolov, je dajati prednost, z ozi-rom na potrebo, da se odkaže umobolnim primerno delo, izkušenim in inteligentnim poljedelcem, katerih poštenost in značaj sta znana; v drugi vrsti se daje prednost izkušenim krojačem, čevljarjem, mizarjem, kovačem itd.
Od uradnega sluge se zahteva, da zna čitati in pisati in govoriti v deželnih jezikih. Od oseb, prideljenih garderobi, od sluge in od vratarja zavoda se zahteva znanje obeh deželnih jezikov.
Nadstrežnik in nadstrežnica sta stalno nameščena in prejemata letno plačo 1500 kron.
Strežniki in strežnice pa se sprejemajo na podlagi službene pogodbe.
Vratar garderober, uradni sluga, sluga in kurjači so enakopravni z deželnimi slugami.
Kuhar in kuharica in predstojnica perila se sprejemajo po pogodbi.
Nižje kuhinjsko in osebje za pralnico se sprejema po potrebi proti mesečni ali tedenski plači.
Sicer so za sedaj razpisane samo službe strežnic in strežnikov, vendar, ker se razpišejo še ostala nižja mesta bržkone že v kratkem, se nam je zdelo potrebno nanje opozoriti naše ljudi, ki reflektirajo na dotična mesta.
Ravnatelj in zdravnik-primarij sta bržkone že predlagana v imenovanje; dve službi zdravnikov-sekundarijev pa sta ravnokar razpisani, kakor smo pred par dnevi že priobčili na tem mestu.
Vesti yl Istre.
Iz Boljunca se nam poroča, da se v nedeljo vdeleže pač državni poslanec prof. Mandic ter dež. posl. Pangerc in Valentič blagoslovljenja nove šole, ne bo se pa vršil shod, kakor je poročal naš dopisnik v včerajšnji „Edinosti".
Druge slovenske dežele
Na kljuki se je vjel. Pri zgradbi Josip Kustelj-nove vile na Vrhniki je dne 12. t. m. zdrsnil raz strehe krovec z eternitom ter priletel na ob kapu napravljen oder s tako močnim sunkom, da se je'slabo napravljen in z eternitom obložen oder podrl. Krovec bi bil padel z visočine 12—15 metrov, a je za srajco obvisel na kljuki za strešne žlebove. Na obupen klic so delavci
hitro pristavili lestvo, po kateri se je rešil gotove smrti.____
ni|Q diiol/o a:i 'Ive dijakinji sprejme na U»<* tllJdUa stanovanje in brano poštena družina v Trstu. Kje ? pove Ins. odd. Edin. 1283
Gospodarstvo. Gospodar, in konsum. društvo
Zagrebški parni in umetni mlin. —
Na izredni glavni skupščini dne 14. t. m. je bilo jednoglasno sklenjeno, prekolekovati v prometu se nahajojočih 7500 delnic po K 33 1/3 na K 20 in izdati 13.500 novih delnic po K 100 (ki se zamorejo event. zlo-; žiti skupaj po 5 ali 10 kosov (katere | prevzame v popolnem obsegu gospod Vinko M a j d i č, mlinski veleindustrijec v! Kranju.
Dosedanje ravnateljstvo in nadzorovalni odbor sta resignirala in so bili na to jedno-! glasno izvoljeni gg. Franjo Arnold, Vinko Majdič sen. in Vinko Majdič ml. v ravnateljstvo, gg. Anton Huber, dr. Alojz Homann (Dunaj), Franc Majdič Uarše), Peter Majdič (Celje) in dr. Lav. Mazzura v nadzorovalni odbor.
v Lokvi ca Krasu, da svojo prodajalno z meSsnim blagom v najem Pogoji pri načelatvu.	1336

Prodajalna slanine: In: dellkates
■ ■ ■ s buffetom -
Alojzij Kranj c, Trst
ulica SaoitA 22 (vogal ulice S. Giorgio 5)
Pivo Dreher, uležano in Kaiserjevo. Španska vina iz The Continental Bodega Company. - Dezertna vina bela in rudeča iz kleti princa Lichtensteina v Feldaburgu in grofa Lantierija v Vipavi. Vaaki dan kuhana gnjat, štanjelska gnjat in raznovrstne slanine
Sveže surovo maslo Iz planin in izbran sir.
■■■■■■ \ ■■■■■■*	f ALI OSLAJI	■ ■■■ ■ ■ ■ ■ 1 ■ ■ 1 " ■ " ■ ■ ■■■
<m> "^BT	MALI OGLASI se računajo po A stot besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanj« pristojbina stane 40 sto- ink. Plača se takoj Ins. oddelku.	4%>
Pozor krčmarji!
Da se prepričate, kupite istrsko črno vino, samo v zalogi v ulici Media štev. 11 po zelo zmernih cenah — M. K o r 1 e v i ć.	1340
Išče
vratar.
q_ izurjenega čevljarja, ki bi prevzel delo Da svoj račun. Via Economo štev. 5,
1351
Najfinejši Portlandski cement
In hidravlično apno (Roman) se vdobi jri Marina LUXA na Prošeku.	1055
Cesky hostinec v Terstu
fllla Meridionale
Češka gostilna v Trstu
Proda se
po nizki ceni hi§a z 2 nadstropji; 8 prostorov in klet, 200 kvad. m.' zemlje. Pri hiši pitna voda. Lep prostor za gostiluo ali prodajalno jestvin. Za obvestile v obrniti se je na j Antona KreSevič, Sv. M. M. zgornja St. 10.
Gostilna
pri sv. Jakobu, prostora za 300 oseb, s celim konfortom, odda se po ugodni ceci 10C0 kron. Najemnina 1200 kron. Gostilna je pripravna za društvene sestanke. — Pojasnila daje Collarsich, Kavarna Corso od 9.—11. in 3.-6.
Josip Gorjanec, Eornu v palači gospoda
grofa Attemsa, priporoča slavnemu občinstvu svojo dobro upeljauo gostilno. TcČi bela, briska, in vipavska vina, črna, furlanska in kraški teran. Vsaki čas sveže pivo, mrzla in gork a jedila. Tujcem je prenočišče na razpolego iu hlevi za živino. - Postrežba točna, cene zmerne.	1250
Mihael Pernarčič
Trst, ulica Romagna 16, Btavbeni in umetniški mizitr, izvršuje vsakovrstne specijal tete za notranje in zunanje uredbe v stanovanjih, pisarnah itd. Cene zelo zmerne Priporoča ne vsem Slovanom. 755
Odvet. pisarna
Dr.GregorinainDr.Mko
«sr išče
pisarnišk.vajenca.
Brizgalnke:::
raznih vzorcev. - Popravki z največjo natanjčnostjo in jamstvom se izvršujejo v mehanični delavnici inštalacij kakor tudi vode in plina
G. Jimjicli S A. Boschin
Trst, Via Rossettl 5, Telefon 133, rim. IV.
GORILNA H. D. 0.
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila.
Gostilna je otvcrjena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči.
LASTNA HIbA ::: Telefon it 262
LASTNA HloA ::: Telefon it. 262
Največje narodno spedicijsko podjetje na Kranjskem
JOSIP SKERLJ
Ljubljana, Duna'ska cesta 29 (ex Bavar. dvor)
se priporoča za vsa v spedic isfco stroko spadajoča naročila,	katera Izvrši tofino In solidno
po najnižjih cenah.
ANTONSKERL
mehanik, zapriseženi zvedeneo
TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11
Mtijmfc tovarne lols? in Mtotoles „Pnch"
£Ia>Mi'J*T* in rtlrijs *IektrMiilI* »»cnčkoT ir-Ci le prodaja gra-■»o'coot. erDofcnoT, In fcnogrnf-'T Slalom prlpra* za točiti piro liL-'n* 'ifc'fcrniM bh pcpraTljnTiJj It. »trnjem Volsr motoko'.ea itd
Velike 7aio§2 prlpadkov po tovar cenah. TELEFON štev. 1734..
Zdravljenje: krvi
Čaj „Tlscčernl cvet' (Milieflorl)
Ćlsti tri ter je irvrstno Bredstro proti onim aiučajim će peče v želodcu, kakor proti alatiemu preb»Tljanju ia bemeroidatn. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni
CANTI JUGOSLAVI Iv. Kušarja
Wse dobivajo v „Slovanski knjigarni in trgovini papirja* JOSIP GORENJEC, Trst, u'. Valdirivo 40. Knjiga stane W broš. K 3 lično v platno vezana K 4
Bogomil Fino
: bivši urar v Sežani :
ima svojo novo
PR0ĐAJALHIC0: UR
-J- v TRSTU - -ulloa V. Bellini 13
(nasproti cerkvi »v. Ant. nov )
Usskourstne uerlžlce
PO TOVARNIŠKIH CENAH
J'
s?

"V.

— TRST —
Via Paduina štev. 5.

Gla»..3 zastopstvo in zaloga::
parnih mlinov „Hungaria" iz Budimpete, „Podravina" iz Gjurjevaca in „Gisela" z Virovitice. moke, otrobov, in drobnih otrobov, špeha, masti

		
		
Velika zaloga koles
RUDOLF ROTL
TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon I23S
Zaloga kolaa Peugeot, Waf-fenrad, Stan • dard od 150 kron naprej. Pnevmatiki in potrebščine.
Mehanična delavnica. Hitra postrežba Cere =	zmerne	_
PRAXMARER - „Al
Trst (mestna hiša)
PoStne pošiljatve se izvršujejo takoj in franko, ako se dopoAlje Kron l-lo.
DUE MORI"
Telefon 377
iv A
RUDOLF SCHTTLTZI3
- IZ BERLINA -
koneesijoiiiraiii zobotehnik :: Tla Massimo d'Azeglio 4, II. nad.
bivši asistent zobozdravnika dr. Suklerja.
UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI.
JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočlh slojev.
POPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. = SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7.
Velike nove prodajalnice gflT pohištva in tapetarij
:: Paolo Gastwirtb ::
TRST, ul. Stadion Jt 6 - Telefon 22-85 (hiša gledališča Fenlce)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmerne.
Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron. Jedilne aobe. Sprejemne in kadilne dvorane v naj uo vej Sem alogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo
Bogata izbera vsakovrstnih stolić. — popolne opreme in posamezni delti.
■t
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
izdiranje zobov brez vsake bolečine
V. Tuscher
Dr.J.Cermak
zobozBravRik
koncesij, zobni ieknik
•• TRST
ulica deli* Casernra št. 13, II, n.
VILA EPO
BLED—MILNO blizu hotel Petrana se vsled smrti posestnika
iKS3 proda
dne 27. avgusta 1910 ob 3. popoludne na licu mesta potom prostovoljne javne cražbe. Pojasnila daje : D. REPE, BLED.
Podpisana si dovoljuje naznaniti slavnemu občinstvu,
da se je s 1. juiijem 1910
:• preselila
s svojo dobroznano trgovino z cvetlicami in pogrebnimi predmeti iz svoje vile : : : : :
v hišo št. 4tOO
(pri gostilni „pri MičeluM)na Opčinah — Tu ima svojo prodajalno in zalogo vseh potrebnih predmetov za pogrebe velike naše tvdke v Trstu, po zelo nizkih cenah. Vrhu tegfa imam na izbero umetne cvetlice za birmo, sv. obhajilo poroko in plese, istotako veliko zalogo pravih voščenih sveč 2 kroni klg. — Udana JOSIPINA ud. CAPELLAN