IZVESTJE DRŽAVNE REALNE GIMNAZIJE V CELJU * v r 1934-1935 KRALJEVINA JUGOSLAVIJA DRŽAVNA REALNA GIMNAZIJA V CELJU IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1934./1935. CELJE 193 5. IZDALO IN ZALOŽILO GIMNAZIJSKO RAVNATELJSTVO V CELJU f NATISNILA ZVEZNA TISKARNA V CELJU (MILAN ČETINA) f Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj FOTO KONAY, BEOGRAD Njegovo Veličanstvo kralj Peter II. Junaški rod Karadjordjevičev. Najdragocenejša izmed vseh dobrin na svetu nam je domovina, skrb za njen blagor nam je najvišja skrb. Domovina je torišče naših najglobljih želj in najvišjih sanj, še več: ona je dragocena njiva, ki so jo pognojila telesa naših davnih prednikov, z njo je preko davnih stoletij združeno žitje in bitje vsega naroda, vseh njegovih največjih, pa tudi najskromnejših sinov. V domovini se poedinec in narod izživljata, ustvarjajoč preko generacij svojstveno kulturo, duhovno solnce, ki ožarja duhove, kroti strasti in ustvarja pravo zemeljsko srečo. Ali samoraslo kulturno ustvarjanje in doživljanje je možno samo tedaj, ako je domovina svobodna. Brez svobodne domovine ni svobodnega po-edinca. To so od početka človeškega rodu občutili vsi narodi, ki so se zavedali svojega dostojanstva. Borba za narodno svobodo je bila vedno najbolj sveta in najbolj resna. Pri nekaterih narodih je bila lažja, pri drugih težja. Borba slovanskih narodov za svobodo je bila vedno težka. Silne zapreke so se jim stavile na pot, tuji rodovi so jim hoteli gospodariti. Med vsemi slovanskimi rodovi pa so doživljali Jugoslovani najbrid-kejšo usodo. Čim so si v srednjem veku jeli ustvarjati lastno državno življenje, so tuji narodi posegli v njih samostojni zgodovinski razvoj: vzeli so jim svobodo in jih za stoletja zasužnjili. Toda> jugoslovenski duh ni miroval. Od roda do roda se je krepil in ko je prišel čas, je bruhnil z vso silo na dan. Tedaj se je pričela borba za narodno svobodo. Taka borba je silno delo, ki potrebuje dobrih voditeljev. Ko nastopijo usodni trenutki, morajo biti voditelji na mestu. Skrivnost njihove sile in uvidevnosti je tako globoka, kakor je globoko življenje samo. Iz rodne grude črpajo svojo moč, narodne težnje se združujejo v njihovi volji in jih za-vestno-nezavestno poganjajo k delu za dosego velikih narodnih ciljev. Karadjordjeviči so postali našemu narodu tak voditeljski rod. Pojavili so se v času, ko je bila stiska med srbskim delom našega naroda največja. Karadjordje, pravi utemeljitelj svojega rodu, je tudi utemeljitelj naše narodne svobode. V silnih bojih je tako visoko dvignil zastavo narodne svobode, da je noben nasprotnik ni mogel več poteptati v prah. 2e Karadjordje je vedel, da meje našega naroda niso ob Timoku in Drini, jasno je čutil, da segajo od morja do morja. To čuvstvo mu je že jelo kazati pot, ki pa je bila še predolga, da bi jo mogel prehoditi sam. Karadjordjev sin knez Aleksander je z bistrim umom posvetil preko vse njene prihodnjosti: po svojem ministru Garašaninu je začrtal veliki program bodočnosti. Ta program je ob početku XX. stoletja jel izvajati Aleksandrov sin kralj Peter I. Veliki Osvoboditelj. Na jugu in vzhodu je započel svoje veliko delo, nato ga je pa ponesel na sever in zapad. Z njegovim nastopom se je pričelo delo sijajnega narodnega požrtvovanja in največjih uspehov. Sredi najsilnejših naporov in najtežjih bojev je omahnila roka staremu vladarju in odločnemu borcu. Toda delo kljub temu ni propadlo. Kralj Peter I. Veliki Osvoboditelj je imel sina Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja, ki je v polni meri doumel položaj, do katerega je zgodovinski razvoj privedel jugoslovanski narod, in je v najusodnejših trenutkih z umevanjem vidca razumel, kaj je treba storiti, da se premaga dediščina razcepljene preteklosti in da se uvede v življenje ujedinjena narodna bodočnost. Sredi težkih zunanjih bojev je Viteški] kralj Aleksander I. Ujedinitelj prevzel vodstvo države v svoje roke. Na bojnem polju je dokončal veliko delo svojih treh prednikov, nato pa je v mirnem delu utrdil stavbo svoje domovine, ki je tako trdna, da lahko kljubuje vsakemu viharju. t Viteški kralj Aleksander I. Ujedinitelj 9. oktober 1934. 1. bo zapisan v zgodovini Jugoslovanov kot najnesrečnejši črni dan. O priliki oficijelnega obiska v Franciji je izdihnil v Marseilleu pod podlo roko najetih zločincev svojo veliko, blago dušo naš Viteški kralj Aleksander I. Ujedinitelj. Morilčeva krogla je hkrati smrtno zadela tudi francoskega zunanjega ministra Barthouja. Pod prvim, strahovitim vtisom, žal, resnične vesti, da ljubljenega kralja Aleksandra ni več med živimi, se je zbral dne 10. oktobra ob 8. uri ves učiteljski zbor. Direktor zavoda je s kratkimi besedami predočil strašni udarec, ki je zadel s kraljevo smrtjo državo in ves jugoslovanski narod. Pozval je navzoče, da se s tem večjo ljubeznijo strnejo okrog mladega kralja, kateremu je nato zaprisegel ves učiteljski zbor. Po prisegi je bil dan pouka prost. Dne 11. oktobra so v prvi uri razložili nastavniki mladini strašni zločin in veliko nesrečo, ki je zadela Jugoslavijo. Med učenci in učenkami je vladala vsepovsod grobna tišina in globoka potrtost. Tekmovali so med sabo, kako bi tudi vidno pokazali svojo iskreno ljubezen in hvaležnost do blagopokojnega kralja. Kraljeve slike so zavijali v črnino, jim postavljali oltarje ter jih okitili s cvetjem in zelenjem. Pred kraljevo sliko so prižigali sveče. V času globoke žalosti so nosili nacijonalne znake ovite v črnino. Učiteljski zbor je med učnimi urami odkrival učencem in učenkam veličino blagopokojnega kralja ter razlagal njegovo veliko delo za ujedinjenje, narod in državo. Dne 16. oktobra se je vršila na zavodu žalna svečanost, katere so se udeležili učiteljski zbor in vsi učenci in učenke zavoda. Direktor zavoda je imel ob tej žalostni priliki naslednji spominski nagovor: »Ali je mogoče, da oboževanega Viteškega kralja Aleksandra ni več med živimi ? Ali je mogoče, da mu je podla morilčeva roka pretrgala nit življenja v trenutku, ko je poln vere in upanja stopil na tla prijateljske države, da bi poklonil vsej Evropi nov dragocen dar spravljivosti, miroljubnosti in ljubezni? Da, prinašal je mir in ljubezen, dva najlepša bisera svoje življenske naloge, v času, ko sta že prežala Nanj iz zasede fanatizem in sovraštvo, da bi uničila Njegovo veličastno stavbo. Na tej važni, našemu narodu srečo in blagoslov obetajoči poti Ga je v duhu spremljala vsa Jugoslavija; tem bolj smo bili za-prepaščeni in v dnu svoje duše ogorčeni, ko nas je kakor blisk iz jasnega neba zadela tuge in žalosti polna vest, da je končano življenje našega najboljšega, najskrbnejšega in najplemenitejšega vladarja. V solnčnem jesenskem dnevu je turoben mrak zajel naše duše, naša srca so neutolažljiva in krvave ob bridki, nenadomestljivi izgubi našega iskreno ljubljenega in najboljšega zemeljskega očeta. Vedrega lica in v svoji plemenitosti vedno smehljajočega se obraza se je zaupal naš kralj sinjemu morju, nem in bled ter objokovan od vsega svojega naroda se je vrnil na svojo zemljo, ko je v tujini prelil svojo srčno kri. Zopet Te imamo in nikomur več Te ne damo! Kar je na našem pokojnem vladarju minljivega, bodo položili poleg zemeljskih ostankov Njegovega nesmrtnega očeta, kjer bo v senci v voinem metežu preizkušenih in s slavo ovenčanih zastav na Oplencu snival večni sen tudi On, medtem ko bo Njegov veliki nesmrtni duh plaval nad nami, nas bodril v urah sreče in nesreče ter nam služil v jamstvo, da bomo mi vsi in vsi oni, ki bodo živeli na tej prekrasni jugoslovanski zemlji za nami, trdni in neizprosni čuvarji Njegovega velikega dela ter doslednji izvršitelji Njegove oporoke: »Čuvajte mi Jugoslavijo!« In Ti mladina! Gledala si na svojega viteškega vladarja kot na najsvetlejši ideal vsega, kar je za naš narod in za našo ujedinjeno domovino lepega, zdravega, plemenitega in dobrega. Ravno zato čutiš tem večjo tugo in bol, ki sta te po nenadnem odhodu najvzvišenejšega Očeta zadeli. Kar Ti more tisočletna zgodovina prikazati kot vzor, vse to si mogla občudovati in posnemati v vsej popolnosti in veličini na blagopokojnem vladarju. Saj ni in tudi ne bo rodilo vsako stoletje Njemu enakega. Bil je najboljši človek, skrben in ljubeč oče, odločen junak na bojnih poljanah; znal pa je po pridobljenih zmagah odpuščati tudi najkrvoločnejšemu nasprotniku. Bil je nadalje spreten in daleko-viden politik in diplomat, gotovo pa največji pobornik miru in prijateljstva med narodi. Mladina! Izgubila si svojega skrbnega zaščitnika. Saj je s svojimi številnimi dobrodelnimi in kulturnimi ustanovami posegal tako rad med tvoje siromaštvo in bedo. »Šola nad vse!« so pomembne besede, ki jih je izgovoril pri otvoritvi neke šole. Z njimi je izrazil svojo veliko skrb za izobrazbo 'mladine,| dal pa tudi vzgojiteljem za njihov težavni poklic najlepše priznanje. Morilčeva krogla je morala zadeti Njega, ki Ti je, draga mladina, dal naše najvišje kulturno žarišče v Ljubljani. Dal Ti je odlično nacijonalno organizacijo Sokola, v katerem krepiš {telo in bistriš duha, da boš nekoč v službi domovine in naroda kos svoji življenski nalogi. Dal Ti je Podmladek Rdečega križa, organizacijo človekoljubja, dal Ti je nadalje Podmladek Jadranske straže, v katerem gojiš ljubezen do morja in do onega dela naše lepe domovine, po katerem najbolj sega grabežljiva neprijateljeva roka. Mladina, ki budno spremljaš tri sokoliče iz Karadjordjevega rodu na njihovi življenski poti: ali Ti ne krvavi srce, ker jih je morilčeva krogla za vedno oropala ljubečega in skrbnega očeta? Sicer živahni in vedri, se sedaj plahi stiskajo k svoji materi, ki sama v najtežjih dneh svojega življenja zaman išče tolažbe za brezmejno bol, ki jo je zadela. Za vedno so zatonili lepi nedeljski popoldnevi, ko je naš blagopokojni kralj odlagal svoje vsakdanje vladarske skrbi ter ob nedolžnem in neskaljenem veselju svojih otrok preživljal najsrečnejše trenutke svojega rodbinskega življenja. Vrnili se bodo trije sokoliči v senco našega velikega Triglava ; zopet bodo trgale nežne ročice pisano cvetje ob sinjem Blejskem jezeru: Njega pa, ki je v kraljestvu Zlatoroga z vsem svojim plemenitim srcem užival krasoto narave, Njega ne bo več med njimi. Kot žrtev zavratnega morilca je moral pasti naš narodni heroj. Strte so peroti Belega orla, ki je v balkanski vojni v silnem poletu letel od zmage do zmage ter z lovorjem ovenčan vkorakal v Dušanovo prestolico. Ze takrat je bil blagopokojni kralj junak naših sanj in naših želj, da nas popelje po sto in stoletnem robstvu zopet pod svobodno solnce. Zlasti mladina je trdno verovala v svojega kraljeviča Marka in ni se varala. Naglih korakov se je bližal čas osvobojenja. Toda to osvobojenje je zahtevalo potoke najžlahtnejše krvi: zahtevalo je največje ponižanje preko albanskih gora, da je moglo napočiti po mukah in trpljenju tem ve-ličastnejše vstajenje. Krilate besede pokojnega vladarja: »V zmago ali smrt!« so delale pri že popolnoma izčrpani srbski vojski naravnost čudeže. Z legendarično hrabrostjo je prodrla solunsko fronto ter zmagovita vkorakala v razdejano jugoslovansko prestolico. Nepopisno veselje se je polastilo vsega našega naroda, ko je sledilo slavnim zmagam naše ujedinjenje. Vrednost in veličino tega dogodka zna pravilno ceniti samo oni, ki je sam čutil na sebi tujčevo pest. Žal, da so voditelji naroda na to prav kmalu pozabili. V svoji strankarski zaslepljenosti in strasti so pritirali državo do roba propada. V najtežji preizkušnji jugoslovanskega naroda je blagopokojni vladar z energičnim zamahom presekal gordijski vozel ter tako rešil našo domovino. Česar strast in strankarstvo celo desetletje nista mogla izvršiti, to je, prezirajoč' lastno nevarnost, v nekaj letih dovršil blagopokojni naš kralj. Ujedinil nas je vse, ki živimo v tej državi, brez ozira na narodnost, pleme in vero. Pretragično pa je, da je prva preizkušnja dejstva, da smo vsi v jugoslovanski državi po duhu in volji le eno, zahtevala srčno kri Njega, ki nam je dal to državo. Trdna je kot granit in dostojanstveno prenaša bolest in gnev, ki jo navdajata. Po dovršeni notranji preureditvi države si pa naš blagopokojni vladar ni privoščil miru in pokoja. Saj mu je teklo vse življenje, kakor da bi bilo samo en delovni dan. Po potnirjenju in popolnem ujedinjenju države je premotril z bistrim pogledom zunanji politični položaj, predvsem razmere na razburkanem Balkanu. Z redko diplomatsko spretnostjo in državniškim talentom je v najkrajšem času odstranil vse ovire in nesoglasja. Njegov poset v bolgarski prestolici pa je bil triumfalen pohod med brate Bolgare. Združil je ves Balkan ter prinašal ta svoj največji uspeh v zavezniško prijateljsko Francijo. In baš v tej apostolski misiji Ga je morala zadeti morilčeva krogla! Neizmerna žalost zajeda naša srca, naš razum pa nam veleva, da ohranimo mirno kri. Naša slavna, s trnjem kronana, a tudi z najslavnejšimi zmagami ovekovečena zgodovina nam priča, da je jugoslovanski narod še iz vsakega udarca usode, najsi je bil tako globok in hud, črpal vedno znova neusahljive moči, nove ideje in sile. S temi idejami in silami bomo očuvali blago-pokojnikovo slavno dediščino, svojo domovino pa bomo z združenimi močmi vodili v še slavnejšo in srečnejšo bodočnost. In če kdo, si moraš zlasti Ti, mladina, globoko zapisati v srce oporoko, ki jo je blagopokojni kralj izrekel v zadnjih zdihljajih umirajočega življenja: »Čuvajte mi Jugoslavijo!« Svetlim manom Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja se klanjamo v globoki hvaležnosti ter mu kličemo: »Slava!« Ko v neutolažljivi tugi plakamo ob mrtvaškem odru nesmrtnega našega kralja, je, draga mladina, Tvoja dolžnost, da se spominjaš mladega kralja Petra II. Saj je ves Tvoj! Ž njim boste rasli, v njega upirali svoje oči, ž njim se veselili v sreči, ž njim tugovali v trpljenju; zanj boste tudi vsak čas pripravljeni prelivati svojo srčno kri. Potreboval bo Vašo ljubezen, saj bodo tekla odslej njegova mladostna leta pod težo vladarskih dolžnosti in brez skrbnega vodstva njegovega velikega očeta. Strnite se okrog njegovega prestola vsi do zadnjega ter mu prisezite sveto prisego zvestobe in neomejene vdanosti, ki jo govorite za menoj: »Ob mrtvaškem odru Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedi-nitelja prisegamo pri Bogu, da bomo v službi domovine in naroda delovali vedno le za ujedinjeno Jugoslavijo in za svojega kralja Petra II. Živel naš kralj Peter II.!« Po tej žalni svečanosti, ta dan ni bilo pouka. Na dan pogreba blagopokojnega kralja se je brala ob 8. uri v Marijini cerkvi maša zadušnica, pred katero je profesor verouka Peter Kovačič na prižnici prebral poslanico gosp. bana Dravske banovine, naslovljeno na jugoslovansko mladino. Popoldne se je zavod udeležil javne žalne svečanosti pred mestnim magistratom. Dan je bil pouka prost. Vedenje dijaštva je bilo v dnevih splošnega žalovanja in bridke preizkušnje zrelosti jugoslovanskega naroda vzorno, njegova domoljubna čuvstva so prišla ves čas od smrti do pogreba blagopokojnega kralja do najlepšega izraza. Mladina je pokazala nadalje ob tej priliki, da je v ljubezni in vdanosti do svojega prevzvišenega mladega kralja strnjena okrog vladarske hiše Ka-radjordjevičev, da je prežeta jugoslovanskega duha in pripravljena, ako gre za kralja in domovino, na največje žrtve. Učiteljski zbor. A) Izpremembe. 1. Suplent dr. Dembic Ema je bila z odi. min. prosv. S. n. br. 26325 od dne 20. avg. 1934. premeščena na drž. realno gimnazijo v Murski Soboti in dne 31. avg. razrešena službovanja na zavodu. 2. Profesor Gorup Änton je bil z odi. min. prosvete S. n. br. 26325 od dne 17. avg. 1934. premeščen na drž. klasično gimnazijo v Ljubljani in dne 31. avg. 1934. razrešen službovanja na zavodu. 3. Profesor dr. Jaklič Franc je bil z odi. min. prosvete S. n. br. 26325 od 17. avg. 1934. premeščen na drž. realno gimnazijo v Kranju. 4. Suplent Juričevič Božena je bila z odi. min. prosvete S. n. br. 26325 od dne 20. avg. 1934. premeščena na drž. žensko real. gimnazijo v Splitu in dne 31. avg. 1934. razrešena službovanja na zavodu. 5. Suplent Rudolf Branko je bil z odi. min. prosvete S. n. br. 26325 od 20. avg. 1934. premeščen na drž. realno gimnazijo v Novem mestu in dne 31. avg. 1934. razrešen službovanja na zavodu. 6. Suplent Ceranič Nada je bila z odi. min. prosvete S. n. br. 26325 od 17. avg. 1934. premeščena z drž. real. gimnazije v Glini in je dne 8. septembra 1934. nastopila na zavodu službo. 7. Dipl. študent filozofije Knap Änton je bil z odi. min. prosvete S. n. br. 26824 od 24. avg. 1934. postavljen za suplenta in je dne 3. septembra 1934. nastopil na zavodu službo. 8. Dipl. študent filozofije Krašna Ivan je bil z odi. min. prosvete S. n. br. 26759 od 20. avg. 1934. postavljen za suplenta in je dne 30. avgusta 1934. nastopil na zavodu službo. 9. Honorarna nastavnica Mrvoš Desa je bila z odi. min. prosvete S. n. br. 26759 od 25. avg. 1934. postavljena za suplenta na zavodu. 10. Profesor Rojšek Franc je bil z odi. min. prosvete S. n. br. 26783 od 18. avg. 1934. premeščen z drž. real. gimnazije v Novem mestu in je dne 5. sept. 1934. nastopil na zavodu službo. 12. Akad. slikar M o di c Mi r osi a v je bil z odi. min. prosvete S. n. br. 41333 od 12. dec. 1934. nameščen kot honorarni nastavnik in je dne 10. dec. 1934. nastopil na zavodu službo. B) Dopusti. 1. Prof. Boršnik Marija je imela bolezenski dopust od 7. do 18. maja 1935. (odi. kr. banske uprave IV. No. 8513,od dne 14. maja 1934.). 2. Učitelj veščin Tavželj Stanko je imel bolezenski dopust od 3. do 16. dec. 1934. (odi. kr. banske uprave IV. No. 168348/1 od dne 12. dec. 1934.). Priimek in ime Zvanje C) Profesorski zbor po stanju Glavna in vzporedna stroka Ima nastavniške službe na dan 1. junija Skupina (in stopnja), po kateri prejema plačo in datum, kdaj jo je dosegel 6. 7. 8. 1U. 11. 12. 13. Mravljak Franc Holeček Pavel . . Bračko Ivan . . , Napotnik Josip . . 5. j Orožen Janko . . Dr. Zelenik Karel Brodar Srečko . U Stante Valentin . Mlinar Ivan . . Rojšek Franc Dr. Žgeč Franc Kovačič Peter inž.jdr. Pjjfpar Marija 14. Drj. Blaznik Pavel 15. Fabjančič Milan 1 u 1L (ix 16. 1. 18. ^Drobne Rudolf . J/lodrijan Danilo Bitenc Mirko . . jjoršnik Marija 20. Melihar Stane . 21. Ster Josip . . 22. Liška Janko . . 23. ^2L_Sij.anec Fran 24. /Cgranič Nada .25. (Mrvoš Desa . . /126. Krašna Ivan Knap Anton 28. JBolliar Alojzij . . 29.j^JavžeIj Stanko . 30. Jiiuka Florijan 31 j Dr. Hanželič Rudolf 32: yWpdic Miroslav 33. Bolhar Vera . . 34. Trdina Frančiška 1. Kos Martin . . . 2. jTrobec Ferdinand direktor profesor suplent honorarni uč. verouka hon. uč. risanja mešC. Sol. učiteljica osn. Sol. učiteljica služitelj Latinščina, GrSCina, slovenščina LatinSCina, GrSCina, nemSCina Latinščina, Grščina, slovenščina Francoščina, NemSCina Slovenščina, Zgodovina, zemljepis Francoščina, NemSCina Prirodopis, fizika, matematika Prirodopis, fizika, matematika Zgodovina, Zemljepis Prirodopis, Zemljepis Pedaoogika, Filozofija Verouk Kemija, Fizika, matematika SlovenSčina, Francoščina Matematika, Fizika SlovenSčina, nemSCina Slovenščina, francoščina, nar zgod. SlovenSčina, franc., n. zgodovina Uinetn. zgodovina, zgodovina, zemljepis ilist. jajosl. knjii., srb.-hrv. jaz., nar, zgod., lat., nišfina Zemljepis, etnologija, nacijonalnu zgodovina Matematka, Fizika Zoologija, botanika, geol. s paleontologijo Telovadba, Stenografija Glasba Risanje Verouk Risanje Telovadba, Ženska ročna dela Telovadba 241. 8 m. 15 d 29. 8 „ 16 „ 28 „ 8 „ 16 „ 23 „ 8 „ 15 „ 23 „ 3 „ 19. 11 . - . 19» 11 „ 11 „ 11 . 3 „ 21 „ 8» 8 » 11 » 9 » 5 „ 24 „ 10» 7 „ 4. 11 . 9 „ - „ 7» 6 „ 24 „ 6 „ 4 „ 18 „ 11» 10 „ 16,, 9 » 5 „ 16 „ 9» 5 „ 16 „ 11 - 1 - 9, 5 n 5 » 23 „ 3 „ 2 „ 5, 3 » 6 „ 18 , 2 n 2 . 12 „ 2„ 2„ 5, 2 » 2 „ 4, “ » 9 „ 12 „ -» 9 „ 2. - „ 8 „ 28 15, 9„ 1 10 „ 7 „ 12 10 „ 7 „ 10 301. 5 in. — d 33„ — „ 15„ IV/1 2. II. III/2 29. XII. IV/1 29. XII. IV/2 29. III. 1V/2 26. X. IV/2 20. I. IV/2 17. IV. VI 29. III. VI 21. XI. VI 30. IV. VII 8. X. VII 5. I. VII 5. I. VIII 4. II. VIII 7. III. VIII 22. VI. VIII 25. VI. VIII 26. VI. Vlil 16. XII. Pripravnik 26. III. . 14. XI. » 20. 111. „ 27. III. » 28. III. „ 20. VIII. » 30. VIII „ 3. IX. VII 21. VII. VIII 16. XII. VIII 11. VI 1932 1930 1929 1932 1933 1934 1934 1932 1933 1934 1930. 1934 1934 1932. 1932 1932. 1932. 1932. 1932. 1932. 1931. 1933. 1933. 1933. 1934, 1934. 1934. 1932. 1931. 1932. 1/3 24. XII. 1931. 1/3 1. IX. 1932. — 12 — ob koncu šolskega leta 1934./35. Skupina (in stopnja), v kateri je napredoval, in datum napredovanja Kaj je poučeval, v katerih razredih 1-1 C T3 CJ Druge šolske in koliko ur na teden M j ' N TO 0= obveznosti latinščina: 6a4 4 _ nemščina: 4a3, 4c3, 7’; latinščina; 5b4, 7* 16 — Knjižničar nem. dij. knjižnice nemščina: 5a3, 83; latinščina: 5a*, 6b1, 8* 17 — Knjižničar francoščina : 2c3, 2d3, 3b3, 6a3, 6b3, 83 18 6a franc. dij. kni. in ref za Sokoia zemljepis : 2d-’, 3b2; zgodovina : 3b3 6a3; 18 slovenščina : 3b4, 5b4 francoščina: 2a3, 3a3, 3c3, 5aa, 5b3, 71 18 3a prirodopis: 5a-, 5b- ; fizika : 3fl-, 3c2; 18 3c Nadzornik dij. matematika : la4, 3c4; hg.: 3a1, 3c' org. „Sloge“ prirodopis: 6a3, 6b:t; fizika: 4aL’, 4c2; 20 4c Var. prir. kal). matematika: 2b4, 4c3; hig.: 3b’, (ja1, 6b' Nadzornik FS zgodovina: 2b'-’, 2d-, 5b3, 6b:t, 73 ; 19 5b Varuh zem. zemljepis: 2b'J, 5b2, 7-' zgod. kabineta zemljepis: 6a2,6b2,; prirodopis : le8, 2a3. 2c3, 7-’; hg.: 4a1. 4b1, 4c1, 71 19 lc Nadz. „Sloge" Nadzornik PJS slovenščina: lb5, 'c:'; nemSčina: 3a3, 3c3; 18 propedevtika : 82 verouk: la-, 2c2, 2d-, 3b2, 3c2, 4b-‘, 4 c2, 5a2, 72,82 20 - Varuh veroučne zbirke kem." 4a3, 4b3, 4c3, 82; fizika : 4b2, 7:1, 83 19 7 Varuh fiz. in kem. zbirke zgodovina : 3a:l, 4b3; 5a3, 8:1 zemljepis: 4b-’, 5a-, 8- 18 8 Nadzornik PJS slovenšCina: 2bn; 5a4; fran.: 4a3, 4b3, 4c:l 18 2b Knjižničar slov. dij. knjižnice sh.: 3b-', 3c2; nemščina: 3b3, 4b:l, 5b3, Ga3, 6b3 19 3b Nadz. skavtov 18 6b Varuh matem. matematika : lc4, 3a4, 3b4, 6a3, 6b3 zbirke in poslovodja matematika : 2c4, 2d‘, 4a3, 4b3, 84 18 4b SlovenSčina; la6, 2a\ 3a4, 3c4 18 2a slovenščina: 2c5, 4c4, 74, 84; zemljepis: lb2 19 2c Knjižničar knjiž. dij. podp- dr. slovenščina : 4a4, 4b4, 6b4; francoščina: la3, lb3 18 4a Knjižničar učit. knjižnice slovenščina: 2d5, 6a4; francoščina : lc3, 2b3; CešCina 2 url (neobv.) 2d 15+2 zgodovina: 3c3, 4c3; zemljepis: lc-', 2c2, 3a2, 3c'-\ fle2 16 - sh. : Ib'-', lc2, 2a-', 2b2, 2c-, 2d2, 3a“p 4a2, 4b2, 4c2 20 — Varuhs.-hr. dij. knjižnice sh.: la-; zgodovina: 2a-’, 2c2, 4a:l; zemljepis : la2, 2a-‘, 4a-’ 15 1a fizika: 3b-; matematika: 2a\ 5a3, 5b3, 7' 16 5a pr.: la3, lb3, 2b3, 2d3; matematika : lb4 16 lb tel.: Ib2, lc2, 2b2, 2c-', 2d2, 3b2, 3c2, 4bs, 4c3, 6a2, Varuh telovad- 5b', 61, 71 ; sten. 6 ur neobv. 24+6 nega orodja petje- la2, lb2, lc2, 2a2, 2b , 2c2, 2d2; 17 Varuh gla^b. zbor. pitje: mlad. zbor. petje : - zbirke ris.: la2, tc2, 2a2, 2b2, 2c2, 3a2, 3b2, 3c*. 5a2, 5b2 20 — Vdruh risarske zbirke verouk: lb3, lc2, 2a2, 2b-‘, 3a2, 4a2, 5b2, 6a2, 6b* 18 — risanje: Ib2, 2d2, 4a2, 4b2, 4c2, 6a1, 6b1 12 — ženska roCna dela; la2, 2a-', 3a2 6 — ženska te!.: la2, 2a2, 3a8, 4a2, 5a*, (6,7)1 11 Opomba IV/1 3. V. 1935. V 29. III. 1935. VI 28. XI. 1934. Vil 18. III. 1935. VII 3. V. 1935. VI 28. XI. 1934. VII 15. 11. 1935. Odlikovan z redom sv. Save IV. in JuqosIov. krone IV. stopnje Odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje Odlikovan z redom sv. Sava V. stopnje Odlikovan z redom sv. Save V. stopnje Odlikovan z redom Jugoslov. krone 5. st., sv. Save 4. stopnje Službena doba šteta brez voj. let Dodeljen tuk. zav. z min. odi. Snbr. 41184 od 9. XI. 1933. Službena doba Šteta brez sa-moupr. službe Odlikovan z redom Jug. krone 5. stopnje — 13 — Letopis zavoda. 1. Popravni izpiti ob koncu lanskega šolskega leta v mesecu avgustu : a) Redni učenci: I. a Izpit so napravile: Cilenšek Karolina, Gospodaric Marija, Kovač Voja, Radej Zdenka, Vedernjak Milena. Izpita ni napravila: Neumann Božena. I. b Izpit so napravili: Bedenik Marija, Bračič Marija, Cajnko Zvonimir, Dolinar Vida, Finžgar Milan, Gabrovšek Fedor, Nidorfer Hedvika, Steiner Svetozar, Tratar Vida. Izpita niso napravili: Berdnik Oton, Dremelj Roza, Gornjak Kunigunda, Kompan Josip, Milanez Maks, Toplikar Jožef. I. c Izpit so napravili: Gavrilovič Djoka, Grobler Mirko, Gruden Josip, Ikovic Viktor, Karče Bojan, Koprivšek Metod, Mesec Marjan, Pograjc Marjan, Trobiš Vekoslav, Veble Avgust, Vovk Rudolf, Zagoričnik Zvonimir. Izpita niso napravili: Klančnik Emil, Lešnik Slavko, Mikloš Ivan. I. d. Izpit so napravili: Gradnik Boris, Mesner Henrik, Srebotnjak Ivan, Šmit Ivan, Štorman Andrej, Volker Zmagomir. II. a Izpit so napravile: Arnšek Anica, Bole Milena, Kupec Jožefa, Milu- tinovič Jelica, Poženel Hilda, Praznik Kosenka, Pucelj Sonja, Uranjek Ivana. Izpita niso napravile: Cilenšek Silvestra, Črnigoj Vida, Hübel Val-truda, Kunej Olga, Lesjak Vida, Perič Stanka, Zadravec Jožefa. II. b Izpit so napravili: Dvoršek Valter, Gobec Ljuban, Grilanc Olga, Hois Kristina, Horjak Franc, Katič Ivan, König Alfred, Svetek Dušan, Thomich Valtruda, Videnšek Bogomir, Wiesberger Franc, Zemljič Borivoj, Žagar Vinko. Izpita niso napravili: Bervar Danilo, Jazbec Ivan, Klemen Branko, Kolšek Jožef, Koželj Martin, Križanič Rudolf, Marin Jožef, Musar Anton, Tischler Ana. II. c Izpit so napravili: Barle Srečko, Bekeš Borislav, Dobnikar Franc, Ferenčak Danilo, Gradišnik Franc, Hrobat Jožef, Marinček Igor, Mirnik Vincencij, Pocajt Franc, Pohar Ladislav. Izpita nista napravila : Cergol Stojan, Lenasi Rudolf. III. a Izpit so napravile: Hohnjec Danica, Jelen Danijela, Malus Hermina, Zupan Frančiška. Izpita ni napravila: Pauer Matilda. III. b Izpit so napravili: Čanžek Ivan, Cmer Ladislav, Gajšek Bronislav, Goričan Anatolij, Haas Henrik, Kos Milenko, Močnik Rudolf, Mohar Anton, Schweiz Valter, Vengust Miroslav. Izpita niso napravili: Čanžek Valter, Kodela Ivan, Lahe Josip, Majes Stanislav, Marvin Rudolf, Perčič Jožef, Žaler Jožef. III. c Izpit so napravili : Confidenti Mirko, Deržek Avgust, Kohne Emanuel, Mlakar Rudolf, Pleterski Vladislav, Rakun Mihael, Skitek Stojan, Zdolšek Marjan. Izpita niso napravili: Dolžan Ciril, Goleč Ivan, Kopše Franc, Pintar Valentin, Renčelj Ivan, Vaupotič Bogomir, Voga Anton. V. a Izpit so napravili: Blazinšek Natalija, Gologranc Marija, Grobelnik Marija, Hrovat Franc, Jug Štefanija, Orožen Vida, Rosina Gustav. Izpita ni napravila: Podgoršek Amalija. V. b Izpit so napravili: Birsa Edvard, Brumec Jožef, Gajšek Friderik, Jernejšek Friderik. VI. Izpit so napravili: Dobovišek Rudolf, Košutnik Nada, Kovačič Štefanija, Kralj Doroteja, Kukec Marija, Lobnikar Albin, Peštaj Alozij, Röck Blaž, Varga Ludvik. VII. Izpit so napravili: Bonač Marjan, Lavrenčič Ester, Prodnik Mirko, Šubic Erna, Šubic Mario, Tacar Franc. b) Privatni učenci: I. Izpit so napravili: Audič Marta, Ivanuša Stanko, Skale Dragotin. Izpita ni napravil: Grosek Alojz. II. Izpit je napravil: Mordej Franc. Izpita ni napravil: Antlej Franc. III. Izpita ni napravil: Černelč Jožef. V. Izpit je napravil: Gradišnik Fedor. VI. Izpit je napravil : Razlag Mirko. 2. Razredni izpiti: Razredni izpit sta napravila: Bothe Hilda 3.a, Planinšek Franc 6.r. Razrednega izpita ni napravil: Ropotar Borut 3.c. 3. Nižji tečajni izpit so po popravnem izpitu napravili: Bizjak Rudolf (priv.), Gams Boris, König Franc, Krecenbacher Dora, Pogačnik Marjan, Sarlah Leopold, Skof Marija, Vidmar Zdravko, Zarkovič Ivan. 4. Višji tečajni izpit sta po popravnem izpitu napravila : Baumgarten Oton in Grohar Josip. 5. Drugi važnejši dogodki. -f Jelen Ludvik. Dne 1. aprila je nenadoma preminul Jelen Ludvik, učenec I. c razreda. Pogreba, ki se je vršil doma na Polzeli, so se udeležili njegovi sošolci pod vodstvom razrednika prof. Franca Rojška. + Oražem Anton. Po daljši težki bolezni je umrl dne 14. aprila na kliniki v Zagrebu Oražem Änton, učenec 6. b razreda, sin g. Antona Oražma, krojaškega mojstra v Celju. Bil je tih, skromen in prikupljiv značaj, zato priljubljen pri svojih vzgojiteljih in součencih. Marljivo se je udejstvoval v Dijaškem orkestru Glasbene Matice in v dijaških nacijonalnih društvih, zlasti v dijaški družini »Slogi«. Pogreb mlade žrtve krute smrti, ki ga je vodil prof. Peter Kovačič, se je vršil dne 16. aprila na mestnem pokopališču. Udeležili so se ga direktor zavoda, učiteljski zbor in lepo število dijaštva, med njim polnoštevilno njegovi součenci. V poslednje slovo so mu spregovorili njegov katehet dr. Hanželič Rudolf ter sošolca Savelli Emil in v imenu dijaške družine »Sloge« Zdolšek Dušan. Dijaški oktet mu je zapel dve žalostinki. Maša zadušnica za rajnim učencem se je brala dne 16. maja 1935. ob 8. uri v Marijini cerkvi. Dobrega in vzornega učenca bodo ohranili učiteljski zbor in njegovi součenci v najlepšem spominu. Od 1. do 5. septembra 1934.: Redno vpisovanje učencev in učenk. 12. septembra 1934.: Otvoritvena služba božja v Marijini cerkvi, nato razdelitev učencev po razredih in oddelkih ter objava urnika. 12. septembra 1934.: Otvoritvena seja učiteljskega zbora. 25. septembra 1934.: V navzočnosti učiteljskega zbora je izročil direktor zavoda prof. Srečku Brodarju odlikovanje Nj. Vel. kralja, red sv. Save IV. stopnje. 28. septembra 1934.: Strokovna konferenca za matematiko, fiziko, kemijo, prirodopis in higijeno. 8. oktobra 1934.: Razredne učiteljske konference. 8. oktobra 1934.: Strokovna konferenca za slovenski in srbohrvatski jezik. Od 7. do 14. oktobra 1934.: Po odloku kr. banske uprave IV. No. 13069/1 od 6. oktobra 1934. je bil propagandni teden akcije »Svoji k svojim«. Razredniki so opozorili učence in učenke svojih razredov na gospodarski in nacijonalni pomen kupovanja domačega blaga. 22. oktobra 1934.: Začetek pouka v neobveznih predmetih, in sicer v slov. stenografiji v dveh tečajih po 6 ur in v češkem jeziku v enem tečaju po 2 uri na teden. 23. oktobra 1934.: I. redna seja učiteljskega zbora v 1. polletju. 23. oktobra 1934.: Izredna seja učiteljskega zbora o nacijonalni in držav- ljanski vzgoji mladine. 27. oktobra 1934.: »Dan Jugoslovansko-češkoslovaške vzajemnosti«, ki ga je zavod proslavil s predavanjem v dveh skupinah. Nižješolcem je predaval prof. dr. Pavle Blaznik v telovadnici, višješolcem pa prof. Ivan Mlinar v risalnici. Od 27. do 31. oktobra 1934.: Predavanje po razredih o pomenu »Jadranskega dneva«. Dne 31. okt. so člani in članice Podmladka Jadranske straže sodelovali pri prireditvi Mestnega odbora Jadranske straže. 30. oktobra 1934. : »Dan štednje« namesto 31. okt., ki je bil zaradi sv. obhajila pouka prost. 30. in 31. oktobra 1934.: Skupna šolska spoved in sv. obhajilo. 1. in 2. novembra 1934.: Vsi sveti in vernih duš dan. 3. novembra 1934.: Ves zavod je priredil poučne izlete v Celje in v bližnjo okolico. Ogledali so si: l.a r. muzej in Stari grad, I.b r. tiskarno in muzej, I.c r. Marijino cerkev in muzej, II. a r. tiskarno, tovarno Kudisz in muzej, II.b r. pokopališče, tiskarno in muzej, II.c r. farno cerkev, tiskarno in muzej, II. d r. tiskarno, starinsko sliko v sodni dvorani in muzej, III. c r. Marijino cerkev in okolico, IV. a r. tovarno Pajk in milarno Čater, IV. b r. plinarno in cinkarno, IV. c r. cinkarno in tovarno Kudisz, V. a r. milarno Čater, tovarno Pajk in cinkarno, V. b r. mestno klavnico in tovarno Westen, VI. a r. Mestni mlin in tovarno Westen, VI. b r. tovarno Westen in opekarno, VII. r. plinarno in tiskarno, VIII. r. keramično tovarno v Libojah. 8. in 10. novembra 1934.: Predvajanje filmov »Balkanska vojna 1912.« in »Življenje in pogreb Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja« v kinu Union. Predvajanje so posetili dne 8. nov. učenci in učenke I. do III. razreda, dne 10. nov. učenci in učenke od IV. do VIII. razreda. tl. novembra 1934.: Proslava »Dneva miru« in »Angleškega dneva«. O pomenu obeh proslav je govoril pri ekshorti prof. Peter Kovačič. 12. novembra 1934.: Zaradi poplave se je moral pouk po 1. uri prekiniti. Savinja je narasla tako visoko, da je poplavila vso okolico okrog gimnazijskega poslopja. Voda je vdrla v kletne prostore ter povzročila precej škode. 22. novembra 1934.: II. redna seja učiteljskega zbora v 1. polletju in razredne učiteljske seje. 1. decembra 1934.: Proslava narodnega ujedinjenja, ki se je vršila v globoki žalosti in v hvaležnem spominu na blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja po sledečem vzporedu: Ob 8. uri je bila v Marijini cerkvi služba božja, nato pa v šolski telovadnici, ki je bila primerno dekorirana, šolska proslava. O pomenu narodnega ujedinjenja s posebnim ozirom na zgodovinske dogodke in zasluge blagopokojnega kralja je govoril osmošolec Mirko Prodnik. Govoru jc sledila vprizoritev dramatične slike Fedorja Gradišnika »1. december 1934.«. Podala jo je sedmošolka Vlasta Sernečeva. Pred vprizoritvijo je zapel oktet osmošolcev »Vigred«, po dramatični sliki pa gimnazijski mladinski zbor državno himno. Od 1. do 8. decembra 1934.: V smislu odloka kr. banske uprave IV. No. 13991 od 26. nov. 1934. je od 1. do 8. decembra trajajoči »Obrtniški teden« proslavil zavod na ta način, da so strokovni učitelji zgodovine predavali v svojih urah o velikem gospodarskem, socijalnem in kulturnem pomenu obrtniškega stanu ter o važnosti gesla »Kupujmo domače obrtniške izdelke!« Od 1. do 8. decembra 1934.: V smislu odloka min. prosvete P. br. 39977 od 21. novembra 1934. se je proslavil »Izseljeniški teden« s predavanji po razredih. 19. decembra 1934.: III. redna seja učiteljskega zbora v 1. polletju in razredne učiteljske seje. Od 23. dec. 1934. do 10. januarja 1935.: Božični odmor po odi. min. prosvete S. n. br. 41688 od dne 27. nov. 1934. 18. januarja 1935.: Strokovna konferenca o šolskih in domačih nalogah ter o učnih uspehih. 26. januarja 1935.: Po brzojavnem naročilu min. prosvete P. br. 1186 od dne 22. jan. 1935. se je vršila proslava sv. Save namesto 27. jan. Za- vod je proslavil pomembni praznik v šolski telovadnici. O življenju in delovanju je govoril sedmošolec Ivan Cigoj, nakar so deklamirali Zdenka Cergolova iz 3. a r. Vojislava Iliča pesem »Rastko«, Božidar Križnik iz 4. c r. Iličevega »Sv. Savo« in Stanka Peričeva iz 2. a r. Gregorčičevo »Soči«. Proslavo je zaključil mladinski zbor z državno himno. 28. in 29. januarja 1935.: Razredne seje ob sklepu 1. polletja. 29. januarja 1935.: Zaključna seja učiteljskega zbora za 1. polletje. 31. januarja 1935.: Razdelitev Dijaških knjižic. 4. februarja 1935.: Po 3. učni uri se je vršila v dvorani kina Union Stross-mayerjeva proslava. O delovanju velikega Jugoslovana je govorila prof. Marija Boršnikova. S proslavo v zvezi je bilo predavanje g. strok, učitelja Janka Pirca, tajnika Oblastnega odbora Jadranske straže v Mariboru, ki je tudi predvajal pokrajinske slike in filme iz pomorskega življenja. 7. februarja 1935.: Strokovni konferenci o učnem načrtu in o risanju. 2. marca 1935.: Zborovanje direktorjev v Ljubljani. 15. marca 1935.: I. redna seja učiteljskega zbora v 2. polletju in razredne učiteljske seje. 15. marca 1935.: Strokovna seja za francoščino in nemščino. Od 22. do 24. marca 1935.: Velikonočne duhovne vaje. 2. aprila 1935.: Strokovna seja glede nižjega in višjega tečajnega izpita. 15. aprila 1935.: II. redna seja učiteljskega zbora v 2. polletju in razredne učiteljske seje. 17. aprila 1935.: Proslava »Ilirskega dneva« o priliki stoletnice ilirskega pokreta. Akademija se je vršila v šolski telovadnici in je obsegala naslednji spored: O kulturnem in zgodovinskem pomenu ilirizma je govoril osmošolec Ivo Šubic. Deklamirali sta Zdenka Cergolova iz 3. a r. Vodnikovo »Ilirijo oživljeno« in Radojka Peričeva iz 4. a r. Dimitrije De-metarja »Uteho Iliriji«, odlomek iz »Osvita« Djalskega je čital Franc Fischer iz 8. r., Mirka Bogoviča »Abecedo in azbuko« iz »Djulabije« Stanka Vraza in njegove »Lude glave« je čitala Olga Vrabičeva iz 8. r., Petra Preradoviča pesem »Brača« so deklamirali Izidor Cergol, Brani-voj Majcen in Franc Polh iz 7. r. Mladinski pevski zbor je zaključil akademijo s »Hej Sloveni« in z državno himno. Od 18. aprila do 6. maja 1935.: Velikonočni odmor po odloku min. prosv. S. n. br. 11291 od 5. aprila 1935. Od 24. do 27. aprila 1935.: Dravska oblast Ferijalnega saveza je priredila poklonitveno potovanje na Oplenac na grob Vit. kralja Aleksandra I. Ujedinitelja. Celjska podružnica Ferijalnega saveza je poslala k poklonitvi 15 učencev in učenk pod vodstvom nadzornega nastavnika prof. Valentina Stanteta. 8. maja 1935.: Katoliški verouk je nadzoroval kanonik dr. Ivan Žagar. 9. maja 1935.: Pravoslavni verouk je nadzoroval prota Radivoj Kokič, arhijerejski namestnik iz Zagreba. 11. maja 1935.: Akademija Podmladka Jadranske straže v veliki dvorani celjskega Narodnega doma, ki je bila istočasno zaključna javna prireditev zavoda. 15. maja 1935.: Proslava »Materinskega dneva«. Vršila so se predavanja po razredih in pisale naloge o materi. Od 12. do 17. maja 1935.: Prenos zemeljskih ostankov ruskih vojakov, ki so padli v svetovni vojni na solunski fronti, v grobnico v Beogradu. Po odloku min. prosvete P. br. 16978 od 9. maja 1935. so ob tej priliki predavali strokovni učitelji zgodovine v zgodovinskih urah učencem in učenkam o vlogi Rusije za osvobojenje Jugoslovanov. Od 19. do 26. maja 1935.: Protituberkulozni teden. Po 4. lekciji je predaval dne 23. maja g. dr. Stjepan Ivič, zdravnik šolske poliklinike, o tuberkulozi. 24. in 25. maja 1935.: Skupna šolska spoved in sv. obhajilo. 29. maja 1935.: Zaključne seje učiteljskega zbora za IV. in VIII. razred. Od 2. do 4. junija 1935.: Razstava risb in ženskih ročnih del pod vodstvom strokovnih učiteljev Ščuke Florijana in Modica Miroslava ter strokovne učiteljice Vere Bolharjeve. 5. junija 1935.: Po odloku min. prosvete S. n. br. 19128 od 25. maja 1935. se je proslavila petdesetletnica francoskega pesnika Viktorja Hugoja s predavanji v francoskih urah o njegovem književnem delu. 5. junija 1935.: Po odloku kr. banske uprave IV No. 8919 od 29. maja 1935. se je vršila po 4. lekciji proslava 85 letnice nadškofa dr. Ant. Bonaventure Jegliča s predavanjem v šolski telovadnici. 19 — 2* 5. in 6. junija 1935.: Zaključne seje razrednega učiteljskega zbora za I.—III. in V.—VII. razreda. 8. junija 1935.: Popravni izpiti za IV. in VIII. razred. 8. junija 1935.: Konec pouka v I.—III. in V.—VII. razredu. 11. junija 1935.: Prihod min. odposlanca g. Vrhovnika Franca, inšpektorja prosv. oddelka kr. banske uprave v Ljubljani. 12. junija 1935.: Pismeni nižji tečajni izpit. 14., 15., 17. in 18. junija 1935.: Ustmeni nižji tečajni izpit. Od 16. do 19. junija 1935.: Pismeni višji tečajni izpit. Od 21. do 25. junija 1935.: Ustmeni višji tečajni izpit. 26. junija 1935.: Sklepna seja učiteljskega zbora. 27. junija 1935.: Sprejemni izpiti za I. gimnazijski razred. 28. junija 1935.: Vidovdanska proslava. V Marijini cerkvi se je vršila ob 8. uri zahvalna služba božja, nato pa v telovadnici šolska proslava. Pri proslavi, katere se je udeležilo tudi mnogo občinstva, sta sodelovala šolski mladinski zbor in dijaški orkester pod vodstvom ravnatelja Glasbene Matice g. Karla Sancina. Slavnostni govor je imel prof. Orožen Janko. Po proslavi so razredniki razdelili učencem in učenkam šol. izpričevala. Od 24. do 31. avgusta 1935.: Popravni izpiti, popravni nižji in višji tečajni izpiti. lični načrt in učne knjige, ki so se uporabljale v šolskem letu 1934./35. 1. Učni načrt. a) Obvezni predmeti. Pouk v obveznih predmetih se je vršil po učnem načrtu in programu, ki ga je izdalo ministrstvo prosvete. Predmet Razred I. 11. 111. IV. v. VI. Vil. Vlil. Verouk Slovenski jezik Srbohrvatski jezik ... Francoski jezik g Nemški jezik ’ö Latinski jezik ....... Zemljepis — Zgodovina Prirodopis « Kemija Fizika Matematika Filozof, propedevtika .... Higijena 2 5 2 3 2 3 4 2 5 2 3 2 2 3 4 2 4 2 3 3 2 3 2 4 1 2 4 2 3 3 2 3 3 2 3 1 2 4 3 3 4 2 3 2 3 2 4 3 3 4 2 3 3 3 1 2 4 3 3 3 2 3 2 3 4 1 2 4 3 3 3 2 3 2 3 4 2 O e Risanje & Petje Telovadba 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 1 • Skupaj . . . Žensko ročno delo za učenke 27 2 29 2 30 2 32 30 30 31 31 b) Neobvezni predmeti. «) Zborovo in cerkveno petje po 2 uri na teden, ki ga je poučeval učitelj veščin Stanko Tavželj. ß) Slovenska stenografija v treh oddelkih, ki jo je poučeval učitelj veščin Alojz Bolhar. y) Češki jezik v enem oddelku, ki ga je poučeval supl. Liška Janko. 2. Učne in pomožne knjige v šolskem letu 1934./35. I. razred. Katoliški katekizem, nova izdaja. Levičnik, Zgodbe sv. pisma, 1. del, 2. izd. Bajec-Rupel-Sovre-Solar, Slovenska čitanka in slovnica za 1. razred. Rupel, Srbohrvatska vadnica, 1. let. Južnič, Francoska vadnica za 1. razred sred. šol. Radivojevič-Prijatelj, Osnovni pojmi zemljepisja za 1. razred. Senoa, Geografski atlas (najnovejša izdaja 1934.) Verbič-Vales, Prirodopis živalstva za nižje razrede. Kapus, Prirodopis rastlinstva, 3. izd. Kunc, Aritmetika za I. in II. razred. Mazi, Geometrija za nižje razrede sred. šol, 3. izd. Kramolc, Pesmarica za nižje razrede sred. šol. II. razred. Katoliški katekizem, nova izdaja. Levičnik, Zgodbe sv. pisma, 2. del, s kratkim obrisom cerkvene zgodovine. Bajec-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka in slovnica za II. razred. Rupel, Srbohrvatska vadnica, 2. let. Sturm, Francoska vadnica, 1. let., 2. izd. Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za II. razred sred. šol. Senoa, Geografski atlas. Bučar, Zgodovina starega veka, 2. izd. Stanojevič, Historički atlas. Verbič-Vales, Prirodopis živalstva. Kozina, Botanika za I. in II. razred sred. šol. Kunc, Aritmetika za I. in II. razred. Mazi, Geometrija za nižje razrede sred. šol, 3. izd. Kramolc, Pesmarica za nižje razrede sred. šol. III. razred. Stroj, Liturgika. Wester, Slovenska čitanka, 3. del. Breznik, Slovenska slovnica, 4. izd. Rupel, Srbohrvatska vadnica, 2. in 3. let. Sturm, Francoska vadnica, 2. let., 2. izd. Bezjak, Nemška vadnica, I. del. Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za sred. šole. Senoa, Geografski atlas. Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslovanov, 1. del.) Stanojevič, Historički atlas. Kunc, Fizika za nižje razrede sred. šol. Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred. Mazi, Geometrija za nižje razrede, 3. izdaja. Pirc, Higijena, učbenik za III. in IV. razred sred. šol. IV. razred. Mlakar, Katoliški verouk. Wester, Slovenska čitanka, 4. del. Breznik, Slovenska slovnica, 3. izd. Rupel, Srbohrvatska vadnica, 3. let. Raič, Srbohrvatska čitanka. Sturm, Francoska vadnica, 2. let., 2. izd. Bezjak, Nemška vadnica, 1. del in 2. del. Senoa, Geografski atlas. Orožen, Zemljepis Jugoslavije za IV. razred sred. šol. Orožen, Zgodovina Jugoslovanov, 2. del. Stanojevič, Historički atlas. Kunc, Fizika za nižje razrede. Prezelj, Kemija in mineralogija. Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred. Mazi, Geometrija za nižje razrede, 3. izd. Pirc, Higijena, učbenik za III. in IV. razred. V. razred. Svetina, Katoliški verouk, 1. knjiga. Grafenauer, Slovenska čitanka, 1. del. Breznik, Slovenska slovnica, 3. izd. Raič, Srbohrvatska čitanka. Sturm, Francoska vadnica, 3. in 4. del. Bezjak, Nemška vadnica, 2. del. Pipenbacher, Latinska vadnica, 1. del, 4. izdaja. Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izd. Bohinec-Kranjec-Savnik, Zemljepis za V. razred. Šenoa, Geografski atlas. Bučar, Obča zgodovina za V. razred sred. šol. Stanojevič, Historički atlas. Bevk, Botanika za višje razrede srednjih šol. Nedič, Geometrija za V. razred. Kunc, Aritmetika za V. in VI. razred. VI. razred. Pečjak, Katoliški verouk, 2. knjiga. Grafenauer, Slovenska čitanka, 2. del. Rupel, Protestantski pisci (šolska izdaja). Breznik, Slovenska slovnica, 3. izd. Popovič, Jugoslovenska književnost. Ilešič, Vežbenica hrvatsko-srpskog jezika za srednje in njim ser. šole. Sturm, Francoska vadnica, 3. in 4. del. Bezjak, Nemška vadnica, 2. del. Bradač, Nemško-slovenski slovar. Kotnik, Slovensko-francoski slovar. Pretnar, Francosko-slovenski slovar. Pipenbacher, Latinska vadnica, 2. del, 4. izd. Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izd. Šenoa, Geografski atlas. Čermelj, Kozmografija za VI. razred sred. šol. Nedič, Geometrija za VI. razred. Kunc, Aritmetika za V. in VI. razred. Majcen-Schlömilch, Logaritmi. Bučar, Zgodovina srednjega veka, 2. izd. Stanojevič, Historički atlas. Poljanec, Prirodopis živalstva za višje razrede sred. šol. VII. razred. Pečjak, Katoliški verouk, 3. knjiga. Grafenauer, Slovenska čitanka, 3. del. Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Breznik, Slovenska slovnica, 3. izd. Popovič, Jugoslovenska književnost. Ilešič, Vežbenica hrvatsko-srbskega jezika za sred. šole. Adamovič, Francoska čitanka za višje razrede, 4. izd. Kotnik, Slovensko-francoski slovar. Pretnar, Francosko-slovenski slovar. Bezjak, Nemška vadnica, 3. del. Bradač, Nemško-slovenski slovar. Čolič, Latinska čitanka za višje razrede gimn. Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izd. Bradač, Latinsko-slovenski slovar. Senoa, Geografski atlas. Orožen, Zgodovina novega veka. Stanojevič, Historički atlas. Reisner, Fizika za višje razrede sred. šol. Kunc, Aritmetika za VII. razred. Nedič, Trigonometrija za VII. razred. Nedič, Analitična geometrija za VII. in VIII. razred. Majcen-Schlömilch, Logaritmi. Dolžan, Mineralogija in geologija. Pirc, Higijena, kakor v III. razredu. Medved, Zgodovina katoliške cerkve. Grafenauer, Slovenska čitanka, 4. del. Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Breznik, Slovenska slovnica, 3. del. Popovič, Jugoslovenska književnost. Ilešič, Vežbenica hrvatsko-srbskega jezika za srednje in njim slič. šole. Adamovič, Francoska čitanka za višje razrede, 4. izd. Kotnik, Slovensko-francoski slovar. Pretnar, Francosko-slovenski slovar. Bezjak, Nemška vadnica, 3. del. Bradač, Nemško-slovenski slovar. Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izd. Čolič, Latinska čitanka za višje razrede. Bradač, Latinsko-slovenski slovar. Orožen, Zemljepis Jugoslavije za VIII- razred. Šenoa, Geografski atlas. Orožen, Zgodovina najnovejše dobe za VIII. razred. Stanojevič, Historički atlas. Reisner, Fizika za višje razrede sred. šol. Prezelj, Anorganska kemija za višje razrede. Nedič, Analitična geometrija za VII. in VIII. razred. Majcen- Schlomilch, Logaritmi. Veber, Očrt psihologije. Ozvald, Logika. 1. Naloge iz narodnega jezika v višjih razredih. V. a razred. Šolske naloge: Kako bi napisal(a) pravljico. — Jesenski izprehod. — Letošnji Miklavž. — Zakaj ljubimo Jugoslavijo. — Umetnik, tolmač lepega in narodove duše. Domači nalogi: Čuvajmo Jugoslavijo! — Zašto su naše narodne pesme lepe. [Fabjančič Milan. V. b razred. Šolske naloge : Vas, ki jo dobro poznam. — Naše življenje je kakor reka. — Mrtvi in živi čuvarji Jugoslavije. — Sedanjost je seme bodočnosti. — Kosovska devojka. Domači nalogi: Duševne muke lepe Vide. — Pomen poezije v človeškem življenju. Orožen Janko. VI. a razred. Šolske naloge: 10. X. 1934. — a) Predmestje, b) Med vilami in vrtovi, c) Vas. — a) Moja soba, b) Naš razred. — a) V planinah, b) Ob morju, c) Pri klavirju. Domače naloge: Poljuben naslov. — Nekaj o gledališču in igranju. — Pomen Cirila in Metoda za Slovane. Liska Janko. VI. b razred. Šolske naloge: a) Zgodovina telesnih vaj, b) Zdravje, umetnost, književnost, c) Na tekmi narodov. — a) Daj nam danes naš vsakdanji kruh! b) Poljuben naslov. — a) Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. (S. Gregorčič.), b) Človek v antiki, srednjem veku, renesansi in sodobnosti. — a) Naše gibalne sile. — b) Naši narodni junaki v pripovedkah in resničnosti. Domače naloge: a) Ustavil se je zlatih ur obroč. (O. Zupančič.), b) Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi. (F. Prešeren.) — a) Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in ž njo čast, ko pred, spet naša bode last! (F. Prešeren.), b) Ideal sodobnega človeka. — Jadransko more. Šter Josip. VII. razred. Šolske naloge: 9. X. 1934. — Važnejše razlike Jmed prosvetljenstvom in romantiko. — O pravi domovinski ljubezni. — a) Lazarevič, Sve če to narod pozlatiti, b) Kozarac, Tri dana kod sina. — O materi (poljuben naslov). Domači nalogi: a) Pomen in bodočnost zadružništva, b) Le v miru cvete kultura. — O samoti. Melihar Stane. VIII. razred. Šolske naloge: 9. X. 1934. — Literarni vplivi, ki so oblikovali Josipa Stritarja. — Matura (v obliki dvogovora). — a) Nušič, Knez od Semberije, b) Kozarac, Tri dana kod sina. Domači nalogi: Levstikov literarni program v »Potovanju iz Litije do Čateža«. — a) Pomen in bodočnost zadružništva, b) Balkan balkanskim narodom. Melihar Stane. r* L. Predavanja iz narodnega jezika v višjih razredih. V. a razred. Baša Zd.: Meško, Na poljani. — Dimeč Št.: Beethoven na glasbenem polju. — Koprivnik J.: Doktor Janez Mencinger. — Kopše M.: F. S. Finžgar, Pod svobodnim solncem, II. del. — Kroflič M.: Življenje in delovanje Josipa Jurčiča. — Langus VI.: F. S. Finžgar, Pod svobodnim solncem, I. del. — Mravljak T.: Leonardo da Vinci. — Paulik Z.: Äugust Šenoa. — Petelinšek L.: O socializmu. — Pilili A.: VI. Levstik, Pravica kladiva. — Tertnik Vida, Fr. Levstik. — Tom V.: Pregelj, Umreti nočejo. — Vidmar F.: Fr. Detela, Svetloba in senca. V. b razred. Birsa Zd.: Lepa Vida v slovenskem slovstvu. — Božič St.: Tavčarjevo Cvetje ,v jeseni. — Cvenk L.: Andrija Marulič, Schiavone. — Ferjančič D.: Mornarstvo v starem veku. — Gajšek V.: Jurčičev Deseti brat.— Goriup E.: Dr. Janez Ev. Krek. — Krajnc J.: Anton Aškerc. — Lakner E.: Zadnji boj na Jadranu. — Lenardič St.: Tavčarjev roman Izza kongresa. — Likar D.: Dante Alighieri. — Lojk M : Julij Zeyer. — Lukežič R.: Miroslav Tyrš. — Ozvald B.: Jurij Stephenson. — Pogačnik M.: S. Gregorčič.— Po-harc Ad.: William Shakespeare. — Radič Br.: Levstikovo Gadje gnezdo.— Rebeuschegg Fr.: Volfgang Am. Mozart. — Rechberger V.: Mihajlo Pupin. — Repič Sl.: T. G. Masaryk. — Ropotar J.: Življenje in delo. — Sernec R.: Napoleon Bonaparte. — Vrečko Z.: Janko Kersnik kot pisatelj in politik. Belič I.: Äli smo bili s Čehi v teritorijalni zvezi ali ne. — Bole R.: Naseljevanje alpskih Slovanov. (Kot uvod k Beličevemu predavanju). — Drovenik Ä.: Odkod človek. — Hrobat F.: Primož Trubar. — Jug. K.: Ustoličenje koroških vojvod na Gosposvetskem polju. — Koželj V.: Vsebina Tavčarjevega Cvetja v jeseni. — Mejavšek Sl.: Cyrano de Bergerac. — Nadrag J. : Kmečki stan v srednjeveški Srbiji. — Ocvirk M.: Cankarjevi Hlapci. — Orožen V.: Vsebina Jurčičevega Tugomerja. — Rosina G.: Vpliv kmetskega stanu na kulturni razvoj slovenskega naroda. — Žumer M.: Kaj sta nam prinesli reformacija in protireformacija. Blazinšek N., Dobovišek M., Gaberc R., Gologranc M., Gostiša M., Grobelnik M., Jug St., Kladnik T., Klinc F., Korban M., Prodnik L., Spo-lenak B., Stelzer D. in Travirka M.: Ciklus predavanj pod skupnim naslovom »Žena nekdaj in sedaj«. Posamezna predavanja so obravnavala položaj žene (sploh in pri južnih Slovanih posebej) v raznih dobah in stanovih. VI.b razred. Birsa E.: Srečko Kosovel, Knjiga in dom. — Fabian A-: Alpinizem pri nas in drugod, Jadralno letalo in njegov pomen za športnika. — Felicijan J.: Glagolica in naše književnosti. — Ferlež S.: William Shakespeare, Beneški trgovec. — Gajšek F.: Razvoj letalstva. — Gorenšek M.: Mladina in glasba, Na Savinjskih planinah. — Gradišnik F.: Mihajlo Pupin. — Gruden M.: Ivan Grohar. — Herman J. : Razvoj drame, Razvoj in pomen zadružništva. — Hrašovec A.: Kralj Aleksander I. Ujedinitelj — naš kralj Matjaž, Zgodovina glasbene umetnosti. — Jernejšek F.: Dr. Vošnjak, Poglavje o stari slovenski demokraciji, Razvoj starokrščanske skulpture po Iz. Cankarju. — Kopriva St.: Sreča v nesreči. — Koren F.: Stefan Jožef. — Kos K.: J. S. Bach. — Kudisz K.: Simon Gregorčič, Po razpravi drja Stribrnega, Cankar, Bela krizantema. — Lešnik L.; Ruski realizem in njegovi glavni zastopniki. — Marchetti I.: Zgodovina drame pri južnih Slovanih, Fr. Miklošič. — Marinček M.: Zgodovinski razvoj nacijonalne ekonomije, Naš narod v Julijski krajini (ob spominu na Rapalsko pogodbo), Svoji k svojim. — Platzer J.; Humanizem in renesansa. — Savelli E.: Prostozidarstvo. — Srabotnik Gv.: Razvoj alpinizma.— Stegenšek K.: Sport in telovadba. — Steinböck F.: William Shakespeare. — Vehovc J.: Komedija v XVIII. stol. — Vizovišek I.: Borza. — Zdolšek D.: Adam Mickie-wicz, Naš nacijonalizem-jugoslovanstvo, Prvič na Triglavu. VII, razred. Birsa V.: Tavčar, Izza kongresa. — Blaško V.: J. Verne, Carski sel.— Brišnik A.: O. Waldova, Vera. — Cigoj I.: Juš Kozak, Sentpeter. — Dobovišek R.: Pregelj, Umreti nočejo. — Kirn J.: Tostoj, Hadži Murat. — Košenina N.: Tostoj. — Košutnik N.: Warwich Deeping, Sorell in njegov sin. — Kovačič St.: Meško, Kam plovemo. — Krivec H.: Emil Ludvig, Napoleon. — Kukec M.: Selma Lagerlöf, Gösta Berling. — Likar N.: Chateaubriand. — Lipša N.: Levstik, Gadje gnezdo. — Mirnik M.: Stankovič, Nečista kri. — Mravljak A.: Buck, Dobra zemlja. — Mravljak Z.: Dr. Iv. Tavčar. — Musar S.: Pregelj, Otroci sonca. — Nedoh St.: Gorski Vijenac. — Peštaj A.: Molek, Veliko mravljišče. — Planinšek F.: Magajna, Gornje mesto. — Premšak G.: Javornik, Črni breg. — Röck B.: J. Bojer, Izseljenci. — Sernec VI.: F. M. Dostojevski. — Vrečko A.: Meško, Na poljani. VIII. razred. Bevc R.: O sodobnem človeku in njegovih problemih. — Fink E.: O zadružništvu. — Grobelnik A.: Naš kralj Aleksander. — Jerin M.: Olimpijada. — Lavrenčič E.: Čas - zlato. — Mlakar M.: Sodobna gospodarska kriza. — Nedoh Fr.: Junaki prekomorskih poletov. — Povh I.: Kapitalizem. — Savelli V.: Framazonstvo. — Šubic E.: Žena v sedanji družbi.— Šubic M.: O življenju mravelj, Ob stoletnici ilirizma. — Tacar Fr.: Moč zemlje. — Vrečer K.: Byronov liberalizem. — Widmar K.: Razvoj alpinizma. Dijaška društva, nacijonaina vzgoja mladine, sodelovanje šole in doma ter podporna društva. 1. a) Podružnica Ferijalnega saveza. Nadzornik: profesor Stante Valentin. Največja dijaška organizacija je Ferijalni savez, ki ima svojo podružnico tudi na našem zavodu. Svojim članom omogoča s polovično vožnjo, z zavetišči in s skoraj brezplačno hrano po večjih mestih, da lahko poceni potujejo in spoznavajo našo lepo domovino. Poleg teh ugodnosti se nudi ferijalcem še prilika, da se vpišejo v mladinski odsek Slov. planinskega društva z vsemi ugodnostmi, ki jih uživajo člani S. P. DJ V podružnici so včlanjeni dijaki in dijakinje gimnazije, dijaki rudarske in orglarske šole ter učenci in učenke meščanske šole. Skupno šteje podružnica 288 ferijalcev in ferijalk. Odbor bo tildi letos organiziral zavetišči na gimnaziji z desetimi posteljami in v Logarski dolini, kjer so ferijalcem na razpolago štiri ležišča. Poleg tega bo še preskrbel v Celju za ferijalce prehrano po znižani ceni. Podružnica razpolaga z imovino Din 4000. V letošnji poslovni dobi je organizirala Dravska oblast F. S. v dneh od 24. do 27. aprila poklonitveno potovanje na grob Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Ujedinitelja na Oplenac, kjer so ferijalci dne 26. aprila položili venec, svečo in knjigo s podpisi slovenskih profesorjev in srednješolcev. Dne 25. in 26. aprila pa so si v Beogradu in Zemunu ogledali razne zanimivosti. Na občnem zboru dne 6. oktobra 1934. je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Majcen Branivoj iz 7. razr., tajnik Barle Jože iz 6. razr., blagajnik Kobe Slavko iz 5. razr.; odborniki: Likar Nada iz 7. razr., Steinböck Friderik iz 6. razr., Drolc Dušan iz 5. razr. in Begojev Lazar iz rudarske šole. Nadzorni odbor tvorijo: Zalokar Srečko in Grobelnik Avgust iz 8. razr. ter Mirnik Mirko iz 7. razr. b) Sokol kraljevine Jugoslavije. Nadzornika: profesor Napotnik Josip in učitelj veščin Ščuka Florijan. Ob začetku šolskega leta 1934./35. se je prijavilo v vseh razredih k Sokolu 348 učencev in 167 učenk, skupno 515, to je 59% vseh učencev in učenk. Pri tem je treba upoštevati, da se dobra tretjina vseh učencev (nk) vozi dnevno z vlaki v šolo in domov, zaradi česar večina teh nima prilike, da bi se udejstvovala v Sokolu. Tako velikega števila sokolske mladine pa celjski Sokol zazdaj ni mogel sprejeti, ker mu je primanjkovalo telovadnih prostorov in vaditeljev. Zato se je skrčilo število v Celju in izven Celja telovadečih članov Sokola na 305, to je 208 dečkov in 97 deklic (35%)-Uprava celjskega Sokola je pa obljubila, da bo v prihodnjem šolskem letu odstranila vse težkoče, vsled česar je upati, da bo število sokolske mladine še znatno naraslo. Dijaštvo zavoda je marljivo posečalo sokolske prireditve ter sodelovalo v svojih matičnih društvih pri vseh nastopih in akademijah, v kolikor to dopuščajo šolski predpisi. Na sokolske liste, predvsem na „So-količa“ in na „Našo radost" je bilo naročenih 60 učencev in učenk. c) Družina »Sloga«. Nadzornika: prof. Brodar Srečko in prof. Mlinar Ivan. D. J. S. »Sloga«, katere glavni namen je, vzgajati članstvo v jugoslovanskem duhu za kulturno, socijalno in narodnoobrambno delo med narodom, je stopila v 16. leto svojega obstoja. Po uspešni proslavi petnajstletnice je društvo vsled reorganizacije nekoliko časa prenehalo z delovanjem in se je začela poslovna doba v tekočem šolskem letu šele 19. februarja. Glavno društveno delovanje se je razvijalo na članskih sestankih, ki so se vršili vsako soboto. O raznih temah so predavali akademiki in višješolci, nižješolci pa so se marljivo udejstvovali z deklamacijami. Sestanke je obiskovalo povprečno 70—90 članov. Knjižnica je poslovala 25krat in je v tem času izposodila 153 obiskovalcem 1004 knjige. Knjižnica se je povečala za knjige Vodnikove družbe, Mohorjeve družbe, Slovenske matice in Evalita ter šteje sedaj 1242 knjigi. Arhiv je posloval petindvajsetkrat. Izposodilo se je 1236 različnih revij. Društvo je prejemalo naslednje revije in časopise: Jutro, Glas naroda, Politiko, Češke slovo, Novo dobo, Domovino, Pohod, Istro, Sokolski glasnik, Naš glas, Kmetski list, Obrtnika, Obrtni vestnik, Družinski tednik, Ljubljanski Zvon, Dom in svet, Zenski svet, Sadjarja in vrtnarja, Zvonček, Naš rod, Sokola, Sokoliča, Narodno odbrano, Našo radost, Fotoamaterja, Lovca, Val, Dramo, Tribuno, Življenje in svet, Češkoslovaško-jugoslovansko revijo, Domačega prijatelja, Pomladek Rdečega križa in Planinski vestnik. Vsi časopisi so bili članstvu dnevno na razpolago. Ostalo društveno delovanje se je vršilo v sekcijah. Dramatska sekcija je naštudirala in vprizorila 11. aprila komedijo v 3 dejanjih »Igra s smrtjo«. Debatna sekcija je imela več dobro obiskanih sestankov, na katerih so predavali gg. profesorji, akademiki in višješolci. Šahovska sekcija je priredila višješolski in nižješolski turnir za prvenstvo društva ter 2 lepo uspeli simultanki. Društvo je imelo 1 predajno, 10 rednih in 2 izredni odborovi seji. O aktivnosti priča tudi visoki denarni promet okoli 17.000 Din. Kruta usoda je iztrgala meseca aprila iz naših vrst požrtvovalnega člana, šestošolca Antona Oražma. »Sloga« ga bo ohranila v častnem spominu. Ob koncu šol. leta je imelo društvo naslednji odbor: Zdolšek Dušan VI.b, predsednik; Vidic Cveta V.a, podpredsednica; Kresnik Vladimir V.a, tajnik; Blaško Vinko VII., blagajnik; Ferlež Saša VI. b, knjižničar; Jernejšek Friderik VI.b, arhivar; Vidmar Dušan IV. b, referent za nižjo gimnazijo; Cergol Izidor VII., načelnik debatne sekcije; Cigoj Janko VII., načelnik dra-matske sekcije; Marchetti Janko VI. b, načelnik šahovske sekcije; Cergol Izidor VII. in Majcen Branivoj VII., revizorja. č) Pomladek Rdečega križa. Na osnovi novega pravilnika Pomladka R. K. je bila s koncem avgusta 1934. izvršena likvidacija starega šolskega odbora, Pomladek pa s početkom šolskega leta 1934./35. na novo organiziran. Na čelu šolskega odbora je direktor gimnazije, tajnik profesor dr. Zelenik, blagajnik suplent Krašna. V vseh razredih so bili organizirani pododbori, načelovali so jim razredni starešine. V tekočem šolskem letu je bilo v Pomladku včlanjenih 734 članov, in sicer 484 učencev in 250 učenk (prejšnje leto 527 članov, 316 učencev in 211 učenk) to je 84% vsega dijaštva na zavodu. V zvezi s Podpornim društvom na gimnaziji je organiziral Pomladek o božiču obdaritev manj premožnih učencev in učenk s perilom, z obleko in z obutvijo, ki je izpadla izredno ugodno. K temu so pripomogli tudi mnogi součenci in součenke pa tudi nekateri celjski trgovci, ki so prispevali darila. Obdarovanih je bilo 93 učencev in učenk. Pomladek se razvija zelo ugodno. d) Pomladek Jadranske straže. Nadzornika: prof. dr. Blaznik Pavel in prof. Rojšek Franc. Najjačja organizacija na zavodu je Pomladek Jadranske straže, kjer so včlanjeni vsi dijaki in dijakinje. PJS ima namen, da širi med mladino spoznavanje in zanimanje za naš Jadran in ji omogoči, da bo imel vsak dijak tekom svojega srednješolskega študija priliko, naše morje tudi videti in ob njem vsaj nekaj dni bivati. Z namenom, da dvigne med dijaštvom pomorsko zavest, je prirejal odbor članske sestanke z deklamacijami in predavanji, ki so se nanašala na Jadran in na vprašanja, katera so z njim v zvezi. Da bi pa lahko člani videli lepoto morja tudi z lastnimi očmi in jo uživali, si je odbor stavil nalogo, da tudi letos priredi letovanje ob morju in omogoči revnim članom udeležbo z denarnimi podporami. Zato je PJS priredil dne 11. maja t. 1. v dvorani Narodnega doma akademijo s pestrim sporedom, ki je uspela v vsakem oziru ter tako omogočila, da so priprave za letovanje v polnem teku. PJS je bil vedno v tesnem stiku s celjskim krajevnim odborom JS in sodeloval pri njegovih prireditvah, med drugim tudi pri akademiji v gledališču dne 1. junija 1.1. z zelo uspelo točko »Dalmatinski šajkaš«. Društvene posle je vodil tekom preteklega šolskega leta sledeči odbor: predsednik Hrašovec Aleksander VI. b, podpredsednik Trebovc Martin VII., tajnik Mravljak Zdenko VII., blagajnik Koncilija Slavko III., knjižničar Ste- genšek Milko VI. b, ostali odborniki Košenina Nada VII., Mravljak Tatjana V. in Lešničar Janko III. c. Preglednika računov sta bila Šubic Mario VIII. in Grobelnik Gustav VIII. c) Mrkonjičev steg skavtov. Nadzornik: prof. Drobne Rudolf. V stegu je včlanjenih 46 dijakov in 12 dijakinj zavoda. Zaradi kratke dobe, odkar se dijaštvo sme včlaniti v steg, se ni moglo doseči posebnih uspehov, vendar se je delalo, kolikor je bilo mogoče. Med dijaštvom vlada veliko zanimanje za to organizacijo. Steg je priredil za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Ujediniteljem žalno svečanost. Za globoke žalosti je bila v skavtskem stanu okrašena kraljeva slika, pod katero je gorela ves čas večna luč. Saj je bil blagopokojni kralj pokrovitelj skavtov v Jugoslaviji in se je za skav- tizem zelo zanimal. Steg je priredil božičnico, na kateri je bilo obdarovanih 35 revnih otrok brezposelnih delavcev. Večer je popolnoma uspel. Za binkoštne praznike je priredil steg dvodnevno taborenje v Ljubljani, katerega se je udeležilo tudi nekaj skavtov-dijakov. f) Dijaški orkester. Vodja: gosp. Sancin Karel, ravnatelj Glasbene Matice. Zaradi smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja je imel Dijaški orkester v tekočem šolskem letu le malo prilike za javne nastope, je pa tem marljiveje izpopolnjeval svoje znanje ter nastopil pod vodstvom gospoda ravnatelja Sancina pri raznih spominskih prireditvah za blagopokojnim kraljem. Vodstvo zavoda izreka gospodu ravnatelju Sancinu in vsem, ki so izven dijaških vrst sodelovali v Dijaškem orkestru, prav prisrčno zahvalo. g) Pevski zbor. Pevovodja: uCitelj veščin Tavzelj Stanko. Na zavodu sta obstajala v preteklem šolskem letu dva pevska zbora: mešani in mladinski pevski zbor. Mešani zbor je v glavnem sestajal iz višješolcev in je oskrboval cerkveno petje, mladinski pevski zbor pa so tvorili nižješolci; le ta je nastopal ob šolskih internih proslavah in pri akademiji P. J. S. v Narodnem domu. Poleg teh dveh pevskih zborov so imeli na zavodu tudi osmošolci svoj oktet, ki je sodeloval pri šolskih proslavah, v cerkvi in pri akademiji P.J.S. Vsled tragične smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja se je po odloku ministrstva prosvete za nekaj časa z zbornim petjem (razen cerkvenim) prekinilo in se je med tem časom intenzivneje poučeval teoretski del glasbenega pouka. Nacijonalna vzgoja srednješolske mladine. Kakršna je mladina, takšna bo narodova bodočnost. Zato je najvažnejša, a najtežja naloga vzgojiteljev, da pri vsaki priliki in v vsakem učnem predmetu na najprimernejši način vcepljajo v mlada srca ljubezen do naroda in domovine ter opozarjajo na dolžnosti, ki jih ima vsak človek do človeške družbe in do države. Nevarnosti, da pokvarjeni elementi zapeljejo preveč zaupljivo in tujim sugestijam podvrženo mladino na stranpota, je mnogo; tem večja mora biti pazljivost pri starših in vzgojiteljih, da naš naraščaj ne postane žrtev raznih brezvestnih in plačanih zapeljivcev. V smislu odloka kr. banske uprave IV. No. 15.772/1 ex 33. od 18. februarja 1934. je imel učiteljski zbor dne 23. oktobra 1934. sejo, na kateri je premotril vse okolnosti, ki v nacijonalnem in državljanskem oziru kvarno vplivajo na mladino, obravnaval pa tudi vsa sredstva, ki so učiteljskemu zboru za nacijonalno in državljansko vzgojo na razpolago. V moralnem in nacijonalnem pogledu gotovo zelo kvarno vpliva na učence in učenke, da se vozijo dnevno v šolo in domov v vozovih, v katerih so tudi odrasli. Učiteljski zbor je ponovno prosil učno upravo, da pri železniški direkciji izposluje za šolsko mladino posebne vozove. Ves učiteljski zbor je budno pazil na to, da se ni mladina tekom šolskega leta zastrupljala od izvestne strani. Dobra knjiga je za mladino najboljša učiteljica, slaba lahko povzroča mnogo gorja. Ravnateljstvo je zaradi tega že ob začetku šolskega leta določilo, katere knjižnice smejo učenci in učenke zavoda po-sečati in katerih ne. Suplentu Liški je bila na zavodu poverjena naloga, da širi med dijaštvom od min. prosvete dovoljeno in priporočeno mladinsko čtivo. V tem oziru je zabeležiti lepe uspehe. Na Razore je bilo naročenih 131, na Naš rod 146 in na Proteja 53 učencev in učenk. Mladina je nadalje marljivo posečala sokolsko telovadnico, v kateri je krepila telo in utrjevala nacijonalno zavest. Tudi v vseh ostalih šolskih nacijonalnih organizacijah je vladalo živahno delovanje. Podmladek Jadranske straže in Feri-jalni savez sta preskrbela vsa potrebna sredstva, da bo mladina v letošnjem velikem šolskem odmoru lahko potovala po naši lepi domovini, spoznavala krasoto ostalih delov naše države in se tako utrjevala v ljubezni do naroda in domovine. Četrto- in osmošolci bodo priredili večdnevni izlet na naš sinji Jadran. Velika večina učencev in učenk na zavodu izhaja iz siromašnih slojev, ki so kvarnemu vplivu najbolj izpostavljeni. Za te je na zavodu skrbela Dijaška kuhinja s tem, da je nudila večini brezplačni obed, nadalje Podporno društvo, ki je skrbelo za šolske knjige. Podmladek Rdečega križa je priredil za revno dijaštvo lepo uspelo božičnico, h kateri so v precejšni meri prispevali tudi učenci in učenke na zavodu. Mladina je v srcu dobra in nacijonalna. Pokazala je to v najlepši meri o priliki smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja. Naloga učiteljskega zbora bo tudi v bodoče, da ta lepa čuvstva do celokupne jugoslovanske domovine še poglobi ter mladino obvaruje vseh kvarnih zunanjih vplivov. 3. Šola in dom. Za vzgojo in napredek mladine je neprecenljive važnosti, da starši in njihovi namestniki z učiteljskim zborom vzajemno sodelujejo in se pravočasno zanimajo za vedenje in učne uspehe svojih otrok, oziroma varovancev. Na to dejstvo je polagal ves učiteljski zbor veliko važnost. Treba je ugotoviti, da so bili stiki med šolo in domom na zavodu živahni in so rodili v vseh slučajih, v katerih so se pravilno pojmovale medsebojne dolžnosti, jako lepe uspehe. Učiteljski zbor je dajal staršem in namestnikom med tednom v odmorih potrebne informacije. Po razrednih konferencah so bili takoj obveščeni o slabih uspehih, ki so jih razredniki zapisovali v dijaške knjižice ter zahtevali od staršev oziroma namestnikov podpis. Äko uspehi ob koncu šolskega leta niso v vseh ozirih zadovoljivi, je pripisati ta nedo-statek predvsem pomanjkanju delovnega časa in preobsežni učni tvarini, ki jo mora učiteljski zbor predelati. 4. Dijaška kuhinja. Za redne učence in učenke je skrbela tudi v preteklem šolskem letu v obilni meri Dijaška kuhinja. Prehranjevala je vse leto na dan povprečno nad 140 učencev in učenk. Zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev in prostorov je moral odbor ob začetku šolskega leta več prosilcev odkloniti. Obed se je delil v dveh skupinah in se je razdelilo vse leto nad 20.000 porcij, ki so bile ali brezplačne ali pa so prispevali učenci in učenke zanje le malenkostne mesečne prispevke. Ker Dijaška kuhinja nima stalnih dohodkov, je bila odvisna od podpore kr. banske uprave, mestne, okoliške in drugih občin, od denarnih zavodov, korporacij, članov in podpornikov društva. V poslovnem letu 1933./34. je imela Dijaška kuhinja naslednje prejemke: udnine Din 3121, podpornine Din 5871, darov kr. banske uprave, občin, denarnih zavodov in korporacij Din 11.825, priložnostnih darov Din 4368*50, darov v živilih Din 865 50, skupaj Din 26.051. Izdala je za živila in kurjavo Din 28.579'89, za režijske stroške Din 16.79667 in za nabavo inventarja Din 63130, skupaj Din 46.007 86. Primanjkljaj se je kril z mesečnimi prispevki učencev in učenk ter s prihrankom od prejšnjega leta. Za poslovno leto 1934./35. je bil na občnem zboru meseca oktobra 1934. izvoljen naslednji odbor: za predsednika prof. Kožuh Josip, za podpredsednika odvetnik dr. Hrašovec Juro, za blagajnika direktor Mravljak Franc, za tajnika šolski upravitelj Voglar Franc, za odbornika prof. Kardinar Josip in odvetnik dr. Kalan Ernest, za namestnika mestni fizik dr. Rebernik Jakob in narodni poslanec Prekoršek Ivan, za pregledovalca računov ravnatelj Kralj Drago in davčni nadupravitelj v p. Blažon Jakob, za namestnika pregledovalcev šef davčne uprave Stanič Ivan in višji pisarniški predstojnik Zorko Änton. 5. Podporno društvo za uboge učence drž. realne gimnazije. Podpornemo društvu so od 1. junija 1934. do 9. junija 1935. darovali: 5569'50 Din : dijaki kot odškodnino za izposojene učne knjige. — 4000 Din: Mestna občina Celje (po 2000 Din za I. 1934 in I. 1935). — 800 Din: Ljudska posojilnica v Celju. — Po 500 Din : Cinkarna d. d., občina Celje okolica; A. Westen d. d. - Po 300 Din: Celjska posojilnica d. d. ; Daniel Rakusch, veletrgovina v Celju. — 250 Din: Maks Žumer, davčni nadupravitelj v. p. v Celju. — Po 200 Din : dr. Josip Zdolšek, odv. v Brežicah; P. Holeček, prof., Hotelska družba, Ruša Kunej, Samotna tovarna, družba Persil, Rud. Stermecki, veletrgovina, vsi v Celju. Po 150 Din: inž. Fr. Drolz, ravnatelj, Trboveljska prem. družba, rudnik Hrastnik. — 101 Din: Dr. S. Rupnik, odv. v Šmarju. — Po 100 Din: Iv. Prekoršek, nar. posl. Celje; Ana Fretze, pekarna Laško; Jak. Gašparič, župn. v Trbovljah; Goričar in drug, tovarnar v Mozirju; F. Košenina, notar v Gornjemgradu ; dr. A. Kramer, minister ; dr. F. Lipold, odvet. v Mariboru; Okrajna posojilnica v Slovenjgradcu; Ter. Piki v St. Pavlu; K- Presker, dekan v Šmartnem ob P.; Savinjska posojilnica v Žalcu; dr. Fr. Svetina, zdravnik v St. Jurju j. ž.; dr. J. Sirko, starešina sres. sod. v Metliki; dr. Fr. Roš, odv. v Laškem ; Viljem Brauns, tovarnar; dijaki od prireditve v Žalcu; E. Cejpek, prokurist; S. Gaberc, trg. agentura ; K. Gologranc, stavbenik ; Ant. Hofbauer, trgovec; Jos. Jagodič, trg.; J. Jellenz, trg.; P. Jurak, opat: Ed. Just, dijakinja; V. Levičnik, prof. v p.; K. Loibner, trg.; podružnica Ljubljanske kred. banke; Fr. Rebeuschegg, hotelir; V. Schwab, h. posestnik; dij. družina »Sloga«; Ivo Tončič, mag. pharm,; dr. S. Vrhovec, zdravnik; dr. L)rag, Vrečko, odv., vsi v Celju. — 55 Din: dr. Fr. Prislan, notar v Laškem. — Po 50 Din : Ä. Čater, kaplan pri Sv. Križu ; dr. S. Hrašovec, odv. v Šmarju; dr. J. Jančič, župnik v St. Petru ; dr. O. Pirkmajer, pomočnik bana v Ljubljani; dr. Iv. Rudolf, odv. v Konjicah ; dr. I. Schwischay, zdravnik v Štorah; Iv. Srebotnjak, trg. v St. Petru; Fr. Steinböck v Žalcu; Ferijalni savez 51. podruž.; dr. I. Flajs, zdravnik; R. Grobelnik, frizer; K. Gröger, prokurist; dr. J. Hrašovec, odv.; R. Klobučar, dentist; Kramer & Mislej, trg.; V. Kumer, drž. kontrolor; V. Kukovec, stavbenik ; E. Kunst, zobni atelje; »Merkur«, trgovina ; El Miloševič, ravnatelj ; K- Naprudnik, gostil.; Jos. Plave, trg.; dr. Al. Rakun, odv.; Ana Robek, gostil.; Ä. Ržimek, ravnatelj; drogerija „Sanitas“; J. Weren, trgov.; Zdolšek Bog., šol. upr.; Dom. Zamparutti, h. pos.; J. Zupančič, mestni uradnik ; Zvezna tiskarna, vsi v Celju. — Po 45 Din : dr. F. Jerina, živinozdravnik v Laškem. — Po 40 Din: R. Janežič, st. kanonik v Mariboru; A. Krisper, ravnatelj v Radečah; J. Plevčak, čevljarski mojster v Celju; M. Stefanciosa, trg. v Rogatcu. — 35 Din: Marija Borovič trg. v Celju. — Po 30 Din : dr. A. Cede, zdravnik v Laškem; B. Diermayr, uradnik v Hrastniku; J. Grosek, uradnik meroizk. urada v Celju; H. Jeschounig, veleposestnik v Arji vasi; R. Cestnik, prof. v p.; Fr. Dobovičnik, trg.; J. Kožuh, prof. v p.; J. Pelikan, foto-atelje ; dr. J. Rebernik, zdravnik, vsi v Celju. — Po 25 Din : dr. M. Hrašovec, odv.; inž. J. Marek, šef. tehn. razd. ; dr. St. Rajh, odv., vsi v Celju; M. Jazbinšek, trg., St. Vid-Planina ; Fr. Ogrizek, župnik v p., v St. Janžu na Dr. p. — Po 20 Din : dr. Fr. Bratanič, zdravnik v Rogatcu ; Iv. Jelšnik, župnik v Zibiki; R. Lorber, župan v Žalcu ; dr. E. Mejak, odv. v Gornjemgradu ; Lud. Plavšak, posestnik v St. Jurju ob T.; O. Achleitner, pekarna ; J. Kardinar, prof. v p. ; oba v Celju. — 18'50 Din: J. Guzej, kaplan v Slovenjgradcu. — Po 10 Din: dr. J. Rak, zdravnik v Gornjemgradu; R. Wagner, trg. v Šmarju; Fr. Jošt, trg.; J. Rustja, h. posestnik; Fr. Turnšek, ravnatelj ; M. Četina, faktor v Zvezni tiskarni, vsi v Celju. Društvo je podpiralo dijake z izposojevanjem učnih knjih in z obleko. Proti majhni odškodnini se je izposodilo med 550 dijakov 2040 knjig. Za nakup novih knjig se je izdalo 11.920 Din, za obleko in razno 2745 Din, skupaj 14665 Din. Za poslovno leto 1934./35. je bil na občnem zboru meseca oktobra 1934. izvoljen naslednji odbor: predsednik je po pravilih vsakokratni gimnazijski direktor, sedaj Mravljak Franc; podpredsednik dr. Hrašovec Juro; blagajnik Kardinar Josip, prof. v pok.; tajnik Melihar Stane, prof.; odborniki Jurak Peter, opat, Kožuh Josip, prof. v pok., Mlinar Ivan, prof.; namestnika Brodar Srečko in Kovačič Peter, profesorja. Preglednika računov sta Holeček Pavel in Napotnik Josip, profesorja. Vimenu mladine izreka odbor vsem blagim dobrotnikom prisrčno zahvalo. 1TV»1 • 1 • • V • Učila in knjižnice. 1. Učiteljska knjižnica. Stanje ob koncu šolskega leta 1933./34.: 4394 del v 12.597 zvezkih. Prirastek ob koncu šolskega leta 1934./35.: 50 del v 52 zvezkih. Nabavljena in darovana so bila naslednja dela: Dr. Škerlj Božo, Človek, izbrana poglavja iz prirodoslovja človeka. Stenografski pogled, dvumesečno vpisanje, organ na blgarskoto stenogr. družestvo »Brorzopis«, Sofija 1934. G. II. Br. 1—2. (dar prof. Bolharja, v cir.) Jovanovič Petar, O slovenskoj pismenosti (dar). Bolhar Alojz, Änton Bezenšek. Modeli aeroplana i njihova izrada. Mala biblioteka vazduhoplovnog glasnika. Br. 4, 2 izvoda. Poučno-zabavni dodatak »Vazd. glasnika«. Por. Stanojlovič, Ginimer. Por. Stanojlovič, Richthoffen. Tonk, Boelcke. Grupa majora Novaka. »Vazduhoplovni glasnik«. Broj 5, maj 1934. The Merchant of Venise (Shakes- peare, dar). Dr. Gosti Fran, Misterij duše, poljudni pregled psihiatrije. Dr. Ä. Dolar, Prof. dr. K. Glaser, obris življenja. Dr. Rupel Mirko, Slovenski protestantski pisci. Gaberšček Ä., Goriški Slovenci II. Uput za zaštitu od vojnih otrova i bakterija i za sanitetsko službu pri odbrani od napada iz vazduha. Konstantinovič Dušan, Latinska čitanka sa hrestomatijom i reč-nikom, za VI. raz. real. gimn. Dr. Popovič V., Istorija starog veka za V. razr. real. in klas. gimn. in real. Nedič Milan, Geometrija za III. in IV. r. srednja škola. Nedič Milan, Geometrija za VI. r. srednj. škola. Nedič Milan, Trigonometrija ravna i sferna za VII. razr. srednj. škola. Treasure Island, by Robert Louis Stevenson, 2 izvoda. Stalež šolstva in učiteljstva ter kult. in prosv. ustanov v Dravski banovini 1934. Ljubljanski zvon 1934. Prosvetni glasnik 1934. Dom in svet, I. 1934. Nova knjiga II. 1. Oven Änton, Ksaver Meško. Lilek Em., Slovenski, v tujini službujoči šolniki, II. izd. Sevell Anna, Black Beauty, The autobiographie of a Horse. Hudson W. H. Green Mansions, Aromauce of the Tropical Forest. Lilek Em., Anklagen gegen die barbarischen Verfolgungen der Slovenen in Kärnten. Dr. Slodnjak A., Pregled slov. slovstva. Ksaver Meško, Kam plujemč, povidka (dar pisatelja Ks. Meška). Dr. Vojtech Mžrka, Ksaver Meško (dar pisatelja Ks. Meška). Vestnik sokolske župe Celje, leto IV. Radivojevič Pavle, Cirilica — latinica. Časopis za zgodovino in narodopisje 1932. Časopis za zgodovino in narodopisje 1933. Časopis za zgodovino in narodopisje 1934. Arhiv za zgodovino in narodopisje, knjiga I./l. dodatek Slomškovih pisem 1934. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, letnik XV. Izvestja Muzejskega društva v Mariboru, leto 1932, let. I. Dr. V. Bohinec, Geografija sodobne Evrope, 1. snopič 1934. Pedagoški zbornik XXX. 1934. Dr. K. Ozvald, Prirodoslovna in duhoslovna smer psihologije. Geografski vestnik 1. 1934. Badiura R., Zimski vodnik po Slove- niji. Lilek Em., Das österreichische Problem und der Hitlerismus. Lilek Em., Verfolgungen der Slowenen und Kroaten in Italien. Europäische Revue, X. Jahrg. Äug. 8. 1934. Sonderheft »Der Balkan«. Spomenica desetgodiš-njice rada željezničarske kreditne in podporne zadruge v Sarajevu. Stanojevič St., Sv. Sava (dar Dravske ban.). Dr. Mikič Fedor, Slovenija v luči tablice redosleda umivanja (dar g. prof. Kožuha). Zoološka terminologija i nomenklatura, knj. II., sv. 2. Gramatička terminologija, knj. I., sv. I. Književna terminologija, knj. I., sv. 2. Botanička terminologija, knj. II., sv. I. Higijenska terminologija, knj. II., sv. 3. Službeni list kr. ban. uprave Dravske banovine za 1. 1934., I. pollet. Prosvetni glasnik za 1. 1934. Šter Josip, varuh učit. knjižnice. 2. Dijaška knjižnica. a) Slovenski oddelek. Stanje ob koncu šolskega leta 1933/34.: 1469. Prirastek v šolskem letu 1934./35.: 62, in sicer: Brinar Josip, Volk Sivor. Bitenc Vinko, Solnčne pege. Bevk France, Ljudje pod Osojnikom. Badiura Rudolf, Zimski vodnik po Sloveniji. Cankar Ivan, Podobe iz sanj. Cankar Ivan, Zbrani spisi XVII. zv. Cankar Ivan, Zbrani spisi XVIII. zv. Cooper F., Natanael Bumpo. Dolar dr. Änton, Prof. dr. Karol Glaser. Erjavec Fran, Zbrano delo II. zv. Gaberšček Andrej, Goriški Slovenci II. del v dveh izvodih. Gradnik Alojz, Čarobni studenec. Gregorčič Simon, Poezije. Jurčič Josip, Zbrani spisi I., II., III. zv. Kranjec Miško, Pesem ceste. Kocbek, Slovenski pregovori, reki in prilike. Dr. Ko- vačič Fran, Anton Martin Slomšek. K. S., Devica Orleanska. K. S., Požigalec. Kač Janko, Med padarji in zdravniki. Kersnik Janko, Na Žerinjah, v dveh izvodih. Kersnik Janko, Izbrani spisi za mladino. Kozak Juš, Beli mecesen. Kipling Rudyard, Knjiga o džungli. Lichtenberger Andre, Hlač-kova sestrica. Lovrenčič Joža, Pastir z belo ptico. London Jack, Zgodbe z južnega morja. Levstik Vladimir, Dejanje. Dr. Mišič Franc, V žaru in čaru šumovitega Pohorja. Magajna Bogomir, Graničarji. Dr. Mal Josip, Zgodovina slovenskega naroda III. Merimee Prosper, Sentjernejska noč. Meško Ksaver, Volk spokornik. Muc Martin, Skozi Sibirijo, II. del. Dr. Mikič Fedor, Slovenija v luči tablice redosleda umiranja. Pengov Frančišek, Podobe iz narave, v dveh izvodih. Peterlin Petruška, Popotne pesmi. Pregelj Ivan, Izbrani spisi X. Roš Fran, Zvesta četa. Razori, List za odraslo mladino 1. 1933./34. Strike Boško, Karadjordjeva Topola. Sienkiewicz Henrik, Križarji I. Širok Karel, Polžja hišica. Tetka Metka, Skok, Cmok in Jokica. Trdina Janez, Bajke in povesti. Trunk Jurij, Na Jutrovem. Tolstoj S. N., Vojna in mir III., IV. Utva, Kraguljčki. Zorec Ivan, Stiški svobodnjak. Življenje svetnikov 10. zvezek. Koledar družbe sv. Mohorja za 1. 1935. Vodnikova pratika za l. 1935. FabjanClč Milan, varuh slov. dij. knjižnice. b) Srbohrvatski oddelek. Stanje ob koncu šol. leta 1933-/34.: 557 zvezkov. Prirastek v šol. letu 1934./35.: 17, in sicer: Modeli aeroplana i njihova izroda (2). Grupa Majora Novaka. Rabe Vladimir, Odjeci rata. Dinastija Karadjordjeviča. Naš mornar, ilustr. kalendar. Reymont, Seljaci. Sop Nikola, Isus i moja sjena. Hrvatsko kolo, knj. XV. g. 1934. Babič Ljubo, Umjetnost kod Hrvata u XIX. stolj. Zimmermann, Temelji filozofije. Narodni kalendar Jadr. straže g. 1935. Jadranska straža g. 1934. Glasnik Saveza tresvene mlad. g. 1933., 4 br. Glasnik Saveza tresvene ml. g. 1934., 6. br. Stepan Vukojevič, Za kralja i Jugoslaviju. Jurkovič Ljubo, Osnovi jug. nacionalizma. Ceranič Nada, varuh srbohrv. dij. knjižnice. c) Francoski oddelek. Stanje ob koncu šol. leta 1933./34.: 164 zvezkov. Prirastka v šol. letu 1934./35. ni bilo. Napotnik Josip, varuh franc, dij, knjižnice. c) Nemški oddelek. Stanje ob koncu šol. leta 1934./1935.: 845 zvezkov. Prirastka v šol. letu 1934./1935. ni bilo. Holeček Pavel, varuh nem. dij. knjižnice. 3. Veroučna zbirka. Stanje ob koncu šol. leta 1933./34.: 2 zemljevida Palestine, 14 biblično arheoloških slik, 30 slik iz zgodb sv. pisma, 7 slik cerkvenih stavb, slogov, 2 garnituri liturgičnih slik po 25 izvodov, knjižnica z 27 deli (51 zvezkov), 2 cerkveni zastavi, 56 umetniških reprodukcij k cerkv. letu. Prirastka v šol. letu 1934./35. ni bilo. KovačiC Peter, varuh veroučne zbirke. 4. Zemljepisna in zgodovinska zbirka. Zemljepisna in zgodovinska zbirka je bila v šol. letu 1934-/35. na novo inventarizirana. Stanje zbirke ob koncu šol. leta je sledeče : 95 zem. kart, 50 zgod. kart, 385 zem. pripomočkov in učil, 146 zgod. pripomočkov in učil. Zgodovinska zbirka se je pomnožila za 5 kart, ki so se prenesle iz zemljepisne zbirke. Število predmetov v zemljepisni zbirki se je zmanjšalo, ker se je nerabno izločilo, nekaj učil pa preneslo v fizikalno - kemično zbirko. Mlinar Ivan, varuh zem.-zgod. zbirke. Stanje ob koncu šol. Ißta 1933./34.: inventariziranih številk 7576, komadov 20.368. Prirastek v šolkem letu 1934./1935.: 5 komadov kraškega marmorja, dar g. Briščka Janka, mehanika v Celju; 4 komadi trakastega apnenca, dar gospoda Kupca Martina, obč. uradnika v Gostivarju; 1 komad lignita, dar gospe Dese Mrvoševe, suplenta v Celju. Stante Valentin, varuh prirodopisne zbirke. 6. Kemijska in fizikalna zbirka. Stanje ob koncu šol. leta 1933./34.: a) Kemijska zbirka : 79 aparatov, 161 kemičnih preparatov, 81 štev. raznih potrebščin. Prirastek v šol. letu 1934./35.: 1 Hofmanov aparat s platinastimi elektrodami, 118 kemičnih preparatov in 9 tabel. b) Fizikalna zbirka: Stanje ob koncu šol. leta 1933./34.: 410 aparatov, 21 tabel, 30 kom. raznega orodja. Prirastek v šol. letu 1934./35.: 2 horizontalni električni nihali, 11 tabel; popravil se je metronom. ing. dr. Perpar Marija, varuh kem. in fiz. zbirke. 7. Matematična zbirka. Stanje ob koncu šol. leta 1933-/34.: 30 matem.-geom. modelov. Prirastka v šol. letu 1934./35. ni bilo. Modrijan Danilo, varuh matem. zbirke. 8. Risarska zbirka. Stanje ob koncu šol. leta 1933./34.: 187 modelov iz mavca, 126 posod, 220 lesenih geom. predmetov, 32 predmetov iz prirodopisa, 35 knjig, 117 raznih predmetov. Prirastek v šol. letu 1934./35.: 22 posod in 31 lesenih, 58 geom. predmetov. Darovali so za zbirko: tovarna Westen in Keram. tovarna v Libojah posodo, g. mestni živinozdravnik Koželj dve živalski lobanji in učenci zavoda razne predmete. Ščuka Florijan, varuh risarske zbirke. 9. Glasbena zbirka. Sestoji po večini iz vokalnih del. Skupno vsebuje 297 del (lansko šolsko leto 290). Od tega odpade na cerkvena dela z latinskim tekstom 113 del in na cerkvena dela s slovenskim tekstom 114 del. Svetna glasba je zastopana s 70 deli. Zavod je bil do letos naročen na glasbeno revijo »Zbori«, ki pa je žal prenehala izhajati. Tavželj Stanko, varuh glasbene zbirke. 10. Telovadna zbirka. Stanje ob koncu šol. leta 1933./34.: 130 komadov, in sicer: 1 drog, 2 bradlji, 2 konja, 2 kozi, 2 lestvi, 8 plezalnih drogov, 1 plezalna vrv, 1 odrivna deska, 50 ročk, 44 lesenih palic, 6 drogov za skok v višino, 3 usnjene blazine, 1 železna krogla, 4 vrvice za skok v višino. Prirastek v šol. letu 1934./35.: 2 stojali za skok. V oskrbi in uporabi je tudi ročna šolska lekarna, ki ima najnujnejše pripomočke za slučaj nezgode in prve pomoči. Bolhar Alojzij, varuh telovadnega orodja. Zdravstveno stanje učencev. a) Pregled bolezni. vO rO 00 >N CM ro ro >N 00 00 ro N ro VO ca 00 (N >N 00 00 CM vO ro (N vO >N 00 ro c>J O) Q. cn •o X) •* XI >0 xi CD CJ >N 03 'N b) Poročilo državne šolske poliklinike. V šolskem letu 1934./35. je obiskalo šolsko polikliniko v 1454 ordinacijah 207 dijakov in 111 dijakinj, Radi zobnih obolenj je bilo 526 ordinacij. Plomb je bilo napravljenih 151. Radi kirurgičnih obolenj je bilo 41, radi notranjih bolezni 195, radi očesnih obolenj 145, radi bolezni grla, ušes in nosa 92, radi pljučnih obolenj 57, radi kožnih obolenj 160 in radi različnih drugih obolenj 186 ordinacij. Slučajev infekcijske bolezni je bilo 52. Zdravstvenih nasvetov se je dalo dijakom v 95 slučajih. Rentgenoloških pregledov je bilo 48. S kremensko lučjo se je stotridesetdevetkrat obsevalo 13 dijakov in dijakinj. V bolnico sta bila poslana 2 dijaka. A. Klasifikacija učencev in učenk ob koncu šol. leta 1934./35. (Debeli tisk znači »odlične«, poševni »prav dobre*.) 1. Redni učenci. I. a 57 (56) Razrednik: Mrvoš Des a. Razred so dovršili(e): Bonač Marija Canjko Älojzija Cvenk Herta Čoh Dragotina Flis Henrika Hrašovec Marija Hrašovec Marta Jazbinšek Milena Jazbinšek Slavica Jošt Vida Jurak Zora Karnovšek Äntonijg Košič Olga Košutnik Vera Krautberger Eva Krautberger Iva Kumer Zmagoslava Kunej Dagmar Majcenovič Ida Mastnak Frančiška Mikuletič Franjica Pajk Ana Peričič Nenad Peričič Smilja Plausteiner Berta Pšeničnik Vera Rijavec Stanislava Rustja Zlata . Schescherko Gertruda Sedlaček Nevenka Slavec Jelica Slavec Vera Stelzer Danijela Stojanovič Vera Šifrer Marija Vipotnik Anastazija Vizjak Nevenka Wagner Irena Zidar Nevenka Zupanc Ivanka Popravne izpite imajo: Domanjko Kristina iz prirodopisa. Doplihar Sonja iz slovenščine. Gabrovec Silva iz prirodopisa. Korban Marija iz francoščine in matematike. Koštomaj Hedvika iz francoščine in matematike. Marn Vida iz slovenščine. Matek Roza iz francoščine. Podržaj Boža iz francoščine. Rabič Vida iz matematike. Verderber Sava iz matematike. Vrbančič Ivanka iz slovenščine in francoščine. Vrečko Sonja iz prirodopisa. Razred ponavljajo: Golob Danica Majer Vlasta Samec Jožefa Sagadin Marija I.b 57. Razrednik: Knap Anton. Razred so dovršili: Anžlovar Franc Milanez Maks Bostič Milan Perger Artur Božič Milan Pintar Milan Brišček Janko Pistotnik Marjan Cijan Ivan Plausteiner Franc Cvelber Josip Pleterski Ivan Črešnik Albin Pogačar Franc Ferlež Ivan Premšak Boris Fretze Marjan Primc Franjo Fretze Milan Pšeničnik Boris Gosak Zdenko Rakuša Ciril Hartman Bruno Rezman Stanislav Hosner Viktor Rihtar Bogomir Jezernik Karol Telč Henrik Justin Drago Toplikar Jožef Kantušar foško Trebovc Avgust Klemenc Zvonimir Uranič Dušan Knop Ljubomir Vabič Ahil Korošec Ivan Vidmar Milan Lovrenčič Ivan Virant Vladimir Markovič Rudolf Zupan Janko Mikuš Branko Zupanek Branko Popravne izpite imajo : Dreu Anton iz francoščine in zemljepisa. Gmeiner Anton iz petja. Jelovšek Bogomil iz francoščine in matematike. Kompan Ludovik iz srbohrvaščine in francoščine. Krajnc Ciril iz francoščine in zemljepisa. Naprudnik Zoran iz matematike. Siljan Dušan iz francoščine. Skamen Mirko francoščine in zemljepisa. Toplak Miran iz zemljepisa. Zagoričnik Karol iz francoščine in zemljepisa. Zorko Karol iz francoščine. Razred ponavljata: Šaleker Erih Žagar Oton I. c 56. Razrednik: Rojšek Franc. Razred so dovršili: Belej Franc Malnar Franjo Božič Branko Mikloš Ivan Brun Herman Munih Ljubomir Cilenšek Ivan Pepelnjak Franc Csörgö Franc Perbil Alojzij Cvetkovič Zdravko Planko Rajko Dečko Karol Plaskan Ladislav Dobrovnik Ivan Povh Oskar Gajšek Kristo Roš Franc Golob Vekoslav Schwarz Henrik Gorenšek Franc Sieber Adolf Hvala Leon Slokan Stanislav Jagodič Zdenko Stare Franc Jakopin Franc Šinkovec Peter Jenko Vladimir Spolar Alojzij Kokošinek Stanislav Thomich Erih Kopše Rudolf Vrečko Bogomil Kovač Borislav Zazula Janko Kramer Anton Zdolšek Herman Kroflič Anton Zvonar Jožef Kunšek Ernest Popravne izpite imajo: Črepinšek Alojzij iz matematike. Jurič Viktor iz matematike. Pfeifer Franc iz francoščine in risanja. Piki Franc iz francoščine. Ramšak Friderik iz francoščine. Repič Božidar iz matematike. Schwander Pavel iz francoščine. Schwarz Feliks iz matematike. Veber Marjan iz matematike. Vrabič Stanislav iz francoščine in matematike. Zagode Jožef iz francoščine. Zupanek Alojzij iz matematike. Zgur Braniboj iz zemljepisa in matematike. Razred ponavljata : Fidler Jožef. Uršič Dominik. II. a 50. Razrednik: Boršnik Marija. Razred so dovršile : Baš Marija Lipša Nevenka Birsa Marija Mikuletič Sonja Bukove Elizabeta Mravljak Marija Chlba Herta Novak Ljudmila Cilenšek Karolina Pečnik Sonja Čanjevac Melita Pelikan Božena Čanjevac Nedeljka Perič Stanka Dečko Doroteja Planer Zora Dolinar Tatjana Pšeničnik Draga Furlan Dagmar Raišp Silva Golubovič Nadežda Rakun Ana Hajnšek Erika Razboršek Marija Himmer Herlinda Razpotnik Zdenka Hofbauer Štefanija Reichman Zlatka Holešek Olga Rustja Danica Hübel Valtruda Seidel Zilfrida Ižanc Silva Šetinc Rajka Jager Marija Šinkovec Jerica Kočar Matilda Šmid Savica Korber Angela Uršič Ana Kos Milica Vipotnik Marija Kovač Voj a Žnidarič Božena Kurnik Tatjana Popravne izpite imajo: Gospodarič Marija iz francoščine. Horjak Olga iz francoščine in matematike. Matkovič Nada iz slovenščine. Trebše Marta iz francoščine. Vedernjak Milena iz slovenščine. II. b 44 (17). Razrednik: Fabjančič Milan. Razred so dovršili: Antloga Silva Bračič Marija Brzič Alfonz Cajnko Zvonimir Cilenšek Miran Cilenšek Silvestra Cimperman Marija Črnigoj Vida Dobovičnik Franc Dremelj Rudolf Finžgar Milan Goriup Herbert Hodžar Slavko Jelen Ivana Juhart Radoš Knez Jaromira Kozole Milena Kožel Zvonko Krulc Zvonimir Lesjak Vida Löschnigg Ivan Lušin Vlado Majcen Anastazija Nemec Vilibald Nidorfer Hedvika Ogrizek Boris Prekoršek Ivan Roš Dušan Sfiligoj Rado Štor Jožef Teppey Valter Troger Milena Vasle Avguštin Vizovišek Dragotin Popravne izpite imajo: Bedenik Marija iz francoščine in matematike. Dolinar Vida iz francoščine. Gabrovšek Fedor iz francoščine in risanja. Kandolf Marija iz zgodovine. Korent Berta iz francoščine. Musar Anton iz francoščine. Pirtošek Branko iz francoščine. Steiner Svetozar iz francoščine in risanja. Tratar Vida iz francoščine. Voga Tugomer iz francoščine. II. c 46. Razrednik: Melihar Stane. Razred so dovršili: Barle Gojko Cergol Stojan Cerlini Marjan Čoki Leopold Čuš Milan Dobovišek Bogomir Fleimisch Herbert Gajšek Josip Glušič Anton Hohnjec Miloš Ivanuša Stanislav fenko Slavko Karče Bojan Klobčič Dušan Kosec Stanislav Kovač Bojan Kramar Gabrijel Makuc Alojz Mikolič Stanislav Oberžan Stanko Planteu Josip Požar Radovan Repenšek Miloš Senica Josip Sgerm Rihard Šalamun Ivan Štornik Anton Taček Franc Tekavčič Bogdan Tomc Älbin Trobiš Vekoslav Volk Ivan Vovk Rudolf Vuga Jurij Zorko Branko Popravne izpite imajo: Grobler Mirko iz slovenščine. Gruden Josip iz slovenščine in francoščine. Ikovic Viktor iz slovenščine in matematike. Korošec Änton iz slovenščine. Lenasi Rudolf iz prirodopisa in matematike. Muhar Robert iz matematike. Srebotnik Franc iz matematike. Zagoričnik Zvonimir iz francoščine. Pravico do rednega šolanja izgubi: Krulc Mario II. d 44. Razrednik: Liška Janko. Razred so dovršili: Razred ponavljata: Gruden Pavel Kropivšek Metod Arzenšek Anton Baumgartner Vincenc Bervar Danilo Černetič Ivan Destovnik Karel Glonar Janez Gračner Stanislav Hillinger Franc Hotko Udo Janc Anton Kladnik Franc Kljun Edvard Križanič Rudolf Kupec Franc Lavrenčič Stanislav Marin Jožef Mesner Henrik Gradnik Boris Gröger Ivan Gröger Kurt Simenko Martin Šmit Ivan Volker Zmagomir Vrabič Ludvik Wusser Viljem Zalar Vladimir Zupan Franc Oblak Zdravko Otovic Bogomir Pavclšek Branko Plevčak Josip Poženel Martin Prelog Ervin Razpotnik Jakob Popravne izpite imajo: Denisa Štefan iz francoščine. Jeromel Bogomir iz matematike. Naglič Janez iz matematike. Skamen Julij iz matematike in petja. Srebotnjak Ivan iz matematike. Šketa Jožef iz francoščine in petja. Štorman Andrej iz francoščine. Tauschmann Karel iz francoščine. Turk Änton iz francoščine in matematike Razred ponavlja: Lah Janez III. a 54. Razrednik: dr. Zelenik Karel. Razred so dovršile : Bavdek Vlasta Lebar Marjeta Briner Marica Lenko Amalija Cergol Zdenka Mastnak Anica Cotič Olimpija Nedoh Anica Čujež Vera Ocvirk Petrina Dolničar Silva Planer Vida Drofenik Tatjana Pogelšek Lidija Engelhardt Natalija Pregelj Aleksandra Goriup Hedvika Radej Nada Gosak Kamila Rainer Tatjana Jager Valburga Rebernik Marija Jug Danica Reichman Rozalija Klobučar Elizabeta Srebotnjak Božena Kok Angela Supanc Stanka Kopušar Rozalija Šlander Vera Krasnik Vera Telč Irena Križan Milka Uranjek Ivana Kupec Jožefa Zgank Berta Kurnik Maida Popravne izpite imajo: Arnšek Anica iz fizike. Cimperšek Majda iz matematike. Črnigoj Vekoslava iz zgodovine in matematike. Jakčin Marija iz matematike. Jelenec Milena iz matematike. Kropivšek Cirila iz francoščine. Milutinovič Jelica iz matematike. Poženel Hilda iz francoščine in matematike. Praznik Kosenka iz matematike. Rabič Hilda iz slovenščine. Rajh Stanka iz matematike. Suša Jožefa iz fizike in matematike. Tertnik Radislava iz francoščine. Razred ponavljajo: Bole Milena Rožanc Nives Rakuša Sonja Vipotnik Silva III. b 55(7). Razrednik: Drobne Rudolf. Razred so dovršili : Antloga Mirko König Alfred Baumgartner Jera Lahe Josip Božnik Edmund Majdič Aleksander Božnik Ivan Ostrožnik Franc Brodar Demetrije Perčič Jožef Ciglenečki Milan Pestevšek Marijan Cvahte Karel Premschak Walter Dolinar Zlatka Prohaska Albert Driimel Henrik Razpotnik Srečko Dubovy Dušan Rijavec Stanko Fras Ivan Skoberne Frančiška Gantar Ivan Špindler Cirila Gobec Ljuban Stanonik Ivan Jager Anton Tačer Otmar Jazbec Janko Thomich Waltraude K.arnovšek Matilda Videnšek Bogomil Katič Ivan Zemljič Borivoj Kodela Ivan Zurc Franc Popravne izpite imajo : Cepuš Karel iz matematike. Čanžek Valter iz matematike. Gobec Zvonimir iz srbohrvaščine. Grilanc Olga iz matematike. Horjak Franc iz nemščine. Jerič Feliks iz nemščine. Klobučar Artur iz matematike. Kramar Bogdan iz matematike. Križan Anton iz franc, in matematike. Marchetti Srečko iz nemščine. Perdih Karel iz matematike. Selšek Stanko iz matematike. Sieber Ernest iz franc, in matematike. Wiesberger Franc iz srbohrvaščine. Žagar Vinko iz franc, in matematike. Razred ponavljajo: Dvoršek Valter Kopušar Josip Svetek Dušan Vrečer Anton III. c 55. Razrednik: Brodar Srečko. Razred so dovršili; Berce Dušan Majerič Ognjeslav Bezenšek Ednuind Marvin Rudolf Bezenšek Ernest Mihelčič Ivan Dolžan Ciril Mirnik Vincencij Ferenčak Danilo Mlakar Adolf Goleč Ivan Nemec Marijan Goli Herman Pintar Valentin Hočevar Jožef Posavec Vladimir Janežič Franc Potočnik Anton Janžek Ignac Renčelj Ivan fellenz Josip Simončič Albin Jevšnik Ivan Tovornik Jožef Kozjak Hieronim Voga Anton Krulc Boris Vršnik Avguštin Lešničar Janko Zagoričnik Stefan Lipovšek Silvester Zalar Stojan Popravne izpite imajo: Barle Srečko iz srbohrvaščine in francoščine. Bekeš Borislav iz francoščine in matematike. Fürst Bogdan iz slovenščine. Hrobat Jožef iz francoščine in fizike. Kantušer Božidar iz srbohrvaščine. Kopše Franc iz slovensčine in matematike. Krell Robert iz francoščine in matematike. Majes Stanislav iz francoščine in risanja. Marčič Samo iz francoščine. Marinček Igor iz slovenščine in francoščine. Pečnik Milan iz slovenščine in srbohrvaščine. Pešec Milko iz slovenščine in francoščine. Pocajt Franc iz francoščine. Pohar Ladislav iz matematike. Šekoranja Ivan iz matematike. Urančič Dragomir iz srbohrvaščine. Razred ponavljajo: Dobnikar Franc Gorjup Jože Gradišnik Franc Jurič Franc Koncilija Älojz Pravico do rednega šolanja izgubita: Horjak Adalbert Ropotar Borut IV. a 45. Razrednik : Š t e r Josip. Razred so dovršile: Bračko Lea Bratanič Marija-Ana Cilenšek Zora Cimerman Erika Černelč Josipina Delakorda Miljeva Delpin Herma Drassal Sonja Drofenik Sonja Favai Monika Franca Leandra Gašper Julka Hodžar Cirila Kostanjšek Zvonimira Krivec Marija Krušič Edita Kukovec Štefanija Lautner Ingeborg Majcenovič Marija Medved Cvetka Muhar Lucija Musar Ljudmila Musar Marija Pepelnjak Ljudmila Perger Tatjana Perič Radojka Petek Marlenka Pfefferer Emilija Pilih Nada Planer Draga Preaz Marija Puh Štefanija Rustja Olga Simerl Aleksandra Stelzer Ljudmila Šebenik Marija Vagaja Božena Vuga Helena Zgonc Božidara Kraus Josipina Krolnik Milena Malus Hermina Pograjc Zofija Sotlar Ljudmila Zupan Frančiška IV. b 48. Razrednik: Bitenc Mirko. Razred so dovršili: Andrenšek Karel Novak Bogdan Bonač Marko Ozvald Radivoj Božič Ciril Pollandt Herbert Cencelj Ludovik Prelog Janez Detiček Janez Pukl Ognjeslav Detiček Jurij Rebeuschegg Ludovik Gajšek Bronislav Seršen Alojz Golob Drago Simerl Odon Goršek Anton Stare Jožef Hanuš Franc Strohmaier Friderik Janžekovič Alojzij Sopar Stanislav Jeki Gerhard Tischler Rihard Kikelj Ludovik Vengust Miroslav Kramer Ivan Vidmar Dušan Loibner Dragotin Vrabič Ivan Majdič Vinko Vranjek Smiljan Müller Ferdinand Popravni izpit ima : Lojk Branko iz matematike. Čanžek Ivan Cmer Ladislav Haas Henrik Jerič Franc Knez Ivan Kos Milenko Razred ponavljajo: Kos Rafael Schweiz Valter Steblovnik Martin Sergan Alojz Vedenik Josip Pravico do rednega šolanja izgubita: Fijavž Vladimir Jošt Boris Neocenjen: Močnik Rudolf — 55 — Razrednik : S t a n te Valentin. Razred so dovršili: Babič Rudolf Ocvirk Gregor Bogdanovič Djordje Ograjenšek Slavko Božnik Karel Ostrožnik Mirko Cvetkovič Branko Pečovnik Dragomir Dečko Ernest Pleterski Ladislav Diermayr Erik Potokar Roman Dragar Oskar Pšeničnik Franc Fojan Karel Puc Srečko Gorscheg Alfred Rakun Mihael Gruden Marjan Rakusch Viljem Ivančič Albert Schmidt Eberhard Jellenz Ivan Šah Jožef /ost Karel Švare Romuald Klavora Anton Toplišek Martin Kohne Emanuel Urbašek Ivan Križnik Božidar Vastič julij Kudisz Pavei Vrečko Fedor Lesjak Anton Weingerl Vladimir - Mikuš Boris Zdolšek Marjan Miloševič Romeo Žagar Marjan Mlakar Rudolf Žohar Franc Nendl Alojz Žohar Oskar Razred ponavljajo : Confidenti Mirko Marčič Rudolf Dečko Milan Skitek Stojan Deržek Avgust Wudler Zoran Gorinšek Valter Pravico do rednega šolanja izgubi: Furlan Zdenko V. a 42. Razrednik: Krašna Ivan. Razred so dovršili: Avsenik Branko Baša Zdenka Belej Martin Čok Milvana Domitrovič Vinko Drolc Dušan Golobič Nives Gologranc Franc Gologranc Stanko Horvat Matilda /ust Edeltruda Kolman Ljudmila Koprivnik Jera Kopše Marijana Kossär Greta Kossär Kurt Kresnik Vladimir Langus Vladimira Milanez Emil Mravljak Tatjana Pilih Amalija Rogel Jožef Tertnik Vida Tom Vida Widmar Felicitas Zorko Majda Popravne izpite imajo: Brečko Danilo iz francoščine. Hrovat Marija iz matematike. Krecenbaher Dora iz zgodovine. Kroflič Marija iz zgodovine. Paulik Zora iz latinščine. Pirih Miran iz latinščine. Razboršek Zoran iz francoščine. Vidic Cvetka iz prirodopisa. Marčič Leonid Novak Henrik Strožer Rudolf Razred ponavljajo: Šarlah Leopold Skof Marija Pravico do rednega šolanja izgubita: Dimeč Štefan Petelinšek Ludvik Neocenjen ostal: Jerin Smiljan V. b 38. Razrednik: Mlinar Josip. Razred so dovršili: Birsa Zvonimir Božič Stanislav Cvenk Ladislav Ferjančič Dušan Gajšek Valter Goriup Erik Hodžar Marjan Hosner Vladimir Kobe Vekoslav Krajnc Justin Kramer Leon Likar Dušan Lojk Miloš Ozvald Branko Poharc Adolf Prelog Oton Rebeuschegg Franc Repič Slavko Ropotar Josip Vovk Vinko Vrečko Zvonko Agrež Änton iz latinščine. Lukežič Radivoj iz matematike. Urbančič Marjan iz latinščine. Razred ponavljajo : , Gradišnik Dušan Schwander Evgen Lakner Edvard Schwischay Josip Lenardič Stanislav Sernec Rudolf Medved Bojan Srabotnik Davorin Pogačnik Marjan Umek Ciril Radič Branislav Zarkovič Ivan Rechberger Vilibald Pravico do rednega šolanja izgubi: Galof Valter VI. a 35 (19). Razrednik: Napotnik Josip. Razred so dovršili: Belič Igor Blazinšek Natalija Bole Radomir Dobovišek Marija Orovenik Anton Gologranc Marija Gorišek Stanko Gostiša Magdalena Grobelnik Marija Hrobat Franc Jug Karel Kladnik Terezija Klinc Friderika Kokot Franc König Friderik Korban Magdalena Koželj Vida Lesjak Ladislava Nadrag Janez Ocvirk Maks Orožen Vida Prodnik Alojzija Rosina Gustav Spolenak Bernarda Stelzer Doroteja Travirka Margareta Vovk Stanislav Žumer Maks Popravne izpite imajo: Bothe Werner iz matematike. Gaberc Romana iz matematike. Jug Štefanija iz matematike. Komorski Blanka iz matematike. Mejavšek Vekoslava iz matematike. Razred ponavlja : Barle Jožef Neocenjen: Rus Milan Razrednik: Modrijan Danilo. Razred so dovršili: Birsa Edvard Felicijan Jožef Ferlež Saša Gorenšek Maksimiljan Gruden Maksimiljan Herman Josip Hrašovec Aleksander Kopriva Stanislav Koren Franc Kos Karel Kudisz Karlo Lešnik Leopold Marchetti Ivan Marinček Miloš Operčan Anton Savelli Emil Stegenšek Klemen Vehovc Jožef Vizovišek Ivan Zdolšek Dušan Popravne izpite imajo: Fabian Älojz iz latinščine. Gajšek Friderik iz matematike. Gradišnik Fedor iz latinščine. Jernejšek Friderik iz prirodopisa. Platzer Janez iz matematike. Srabotnik Gvidon iz matematike. Steinböck Friderik iz latinščine. VII. 31 (11). Razrednik: Dr. inž. Perpar Marija. Birsa Vladimir Blaško Vinko Brišnik Ana Cergol Izidor a Cigoj Ivan Dobovišek Rudolf ij Kirn Jožef I Košenina Nada Košutnik Nada q Krivec Hedvika Kukec Marija 7 Likar Nadežda Lipša Nada Majcen Branivoj Pj Mirnik Mirko Razred so dovršili: Mravljak Alenka Mravljak Zdenko it Musar Stanislava Nedoh Stanislav i? Planinšek Franc H Polh Franc !o Premschak Gerald i( Ritonja Franc '■ Röck Blaž IS Sernec Vlasta Šušterič Bojan V Tanjšek Bojan Trebovc Martin Vrečko flleksij Popravni izpit ima: Peštaj Alojzij iz francoščine. Razred ponavlja: Kovačič Štefanija VIII. 33 (5). Razrednik: Dr. Blaznik Pavle. Razred so dovršili: Bevc Rihard Crkvenik Gregor Didck /ože Dreu Bogomir Fink Emil Fischer Franc Goreča n Josip Grobelnik Avgust Hrček Alojz Hribernik Ivan Jerin Marija Kač Älojzij Kalan Majda Lavrenčič Ester Nedoh Franc Pešec Franc Plajh Avgust Povh Ivan Prekoršek Branko Prodnik Mirko Rozman Karel Safonov Nikolaj Savelli Viljem Štern Viljem Šubic Erna Šubic Mario Vrabič Olga Vrečer Karel Widmar Konrad Zalokar Srečko Žagar Dušan Popravni izpit ima: Tacar Franc iz matematike. Razred ponavlja : Mlakar Bogomir Sprejemni izpit za I. razred so napravili: Blažič Avgust, Čulk Vinko, Cestnik Rudolf, Hrobat Irena, Krašovc Stanislav, Pemič Karol, Pokleka Martin, Prudič Lidija, Stritar Jožef, Šlander Franc, Trojan Štefanija, Zabukovšek Älojz, Žagar Ciril, Žemva Franc, skupaj 14 učencev. Razred so dovršili: I. Čulk Vinko Cestnik Rudolf Grosek Alojz Hrobat Irena Pokleka Martin Prudič Lidija Stritar Jožef Šlander Franc Trojan Štefanija Žemva Franc II. Antlej Franc Hrobat Irena Trojan Štejanija Žemva Franc III. Černelč fožef Makarovič Ado VII. Maček Miroslav VIII. Maček Miroslav Popravne izpite imajo: I. Krašovc Stanislav iz slovenščine. Zabukovšek Alojz iz francoščine. II. Fendre Stanislav iz matematike. Novak Konrad iz slovenščine in zgodovine. Batis Rudolf iz slovenščine in zgodovine. III. Trojan Štefanija iz matematike. IV. Ajdič Franc iz nemščine. Črnelč Jožef iz slovenščine. Razred ponavljata: Blažič Avgust, Žagar Ciril 9 kandidatov in kandidatinj je pred in med izpitom odstopilo. Brr v m • • . lecajm izpila 1. Nižji tečajni izpiti 1934./35. Nižji tečajni izpiti so se vršili v IV. a in IV. b razredu pod predsedstvom direktorja, v IV. c razredu pod predsedstvom prof. Stanteta Valentina. Izpiti so trajali od 12. do 18. junija. K izpitu se je prijavilo iz IV. a razreda 38 učenk, iz IV. b razreda 33 in iz IV. c razreda 43 učenci, skupaj 114 učencev in učenk. Za pismeni izpit iz slovenskega jezika, ki se je vršil dne 12. junija, je bila za vse tri razrede določena naloga: »Mesto in vas«. a) Oproščeni so bili po čl. 2. pravil o nižjem tečajnem izpitu (§ 57. zakona o srednjih šolah) naslednji odlični in prav dobri učenci, oziroma učenke: v IV. a razredu: Bračko Lea, Bratanič Marija, Cilenšek Zora, Černelč Fina, Delakorda Miljena, Drassal Sonja, Drofenik Sonja, Favai Monika, Gašper Julka, Hodžar Cirila, Musar Marija, Preaz Marija, Vuga Helena, skupaj 13 učenk; v IV. b razredu : Detiček Janez, Kramer Ivan, Loibner Dragotin, Majdič Vinko, Pukl Ognjeslav, Rebeuschegg Ludovik, Stare Jožef, Strohmaier Friderik, Vidmar Dušan, Vrabič Ivan, skupaj 10 učencev; v IV. c razredu: Babič Rudolf, Bogdanovič Djordje, Cvetkovič Branko, Diermayr Erik, Fojan Karel, Križnik Božidar, Kudisz Pavel, Miloševič Romeo, Nendl Alojz, Pečovnik Dragomir, Pšeničnik Franc, Schmidt Eberhard, Toplišek Martin, skupaj 13 učencev. b) Napravili so izpit: v IV. a razredu : Cimerman Erika, Delpin Herma, Franca Leandra, Kostanjšek Zvonimira, Krivec Marija, Krušič Edita, Lautner Ingeborg, Majcenovič Marija, Medved Cvetka, Muhar Lucija, Musar Ljudmila, Pepelnjak Ljudmila, Perger Tatjana, Perič Radojka, Petek Marlenka, Pfefferer Emilija, Pilih Nada, Planer Draga, Puh Štefanija, Rustja Olga, Simerl Aleksandra, Stelzer Ljudmila, Šebenik Marija, Vagaja Božena, Zgonc Božidara, skupaj 25 učenk ; v IV. b razredu: Andrenšek Karel, Bonač Marko, Detiček Jurij, Gajšek Bronislav, Golob Drago, Hanuš Franc, Janžekovič Alojzij, Jeki Gerhard, Kikelj Ludovik, Müller Ferdinand, Novak Bogdan, Ozvald Radivoj, Pollandt Herbert, Prelog Janez, Seršen Älojz, Simerl Odon, Šopar Stanislav, Tischler Rihard, Vranjek Smiljan, skupaj 19 učencev; v IV. c razredu: Božnik Karel, Dečko Ernest, Dragar Oskar, Gorscheg Alfred, Ivančič Albert, Jost Karl, Klavora Anton, Lesjak Änton, Mikuš Boris, Ocvirk Gregor, Ograjenšek Slavko, Ostrožnik Mirko, Potokar Roman, Puc Srečko, Rakun Mihael, Rakusch Viljem, Šah Jožef, Švare Romuald, Urbašek Ivan, Vastič Julij, Vrečko Fedor, Zdolšek Marjan. Žagar Marjan, Žohar Oskar, skupaj 24 učenci. c) Popravni izpit imajo: v IV. b razredu: Božič Ciril, Cencelj Ludovik, Goršek Änton, Vengust Miroslav, vsi iz matematike; v IV. c razredu : Gruden Marjan iz zgodovine in zemljepisa, Kohne Emanuel iz zgodovine in zemljepisa, Mlakar Rudolf iz francoščine, Pleterski Ladislav iz zgodovine in zemljepisa, Žohar Franc iz matematike. č) Izpita ni napravil: Weingerl Vladimir. 2. Višji tečajni izpit. Višji tečajni izpit se je vršil od 16. do 25. junija pod predsedstvom ministrskega odposlanca gosp. inšpektorja Vrhovnika Franca, šefa odseka za srednje in strokovno šolstvo pri prosvetnem oddelku kr. banske uprave v Ljubljani. K izpitu se je prijavilo 32 rednih učencev in učenk ter 1 privatist, ki je polagal dopolnilni izpit iz nacijonalnih predmetov. Med pismenim izpitom je 1 pripravnik zaradi bolezni odstopil. A) Pismeni izpit je trajal od 16. do 19. junija. Izpitni odbor, ki se je sestal pred vsakim pismenim izpitom, je izmed 10 predlaganih nalog za vsak pismeni izpit izbral naslednje naloge: 1. 16. junija iz slovenskega jezika: Gorje, kdor nima doma, kdor ni nikjer sam svoj gospod, naj križem svet preroma, saj vendar tujec je povsod. Simon Jenko, Trojno gorje. 2. 17. junija iz francoskega jezika : Rien n’ est beau que le vrai. Boileau. iz nemškega jezika : Segen der Arbeit. P. Keller. 3. 18. junija iz matematike: a) V trapecu je večja vzporednica 3 cm daljša od krajše vzporednice; višina je enaka aritmetični sredini obeh vzporednic. Koliki sta vzporednici in kolika je višina, če je ploščina trapeza samo 7,75 cm2 manjša od dvojne ploščine kvadrata nad krajšo vzporednico ? b) Pokončna prizma, katere osnovna ploskev je enakostraničen trikotnik, preseka ravnino, ki gre skozi enega izmed robov spodnje osnovne ploskve in nasprotno oglišče zgornje osnovne ploskve. Presečna ploskev ima ploščino p in oklepa s spodnjo osnovno ploskvijo kot a. Volumen piramide ? Posebej za p=32,4, a = 69°32’24”. c) Izračunaj ploščino elipsi b2x2—a2y2=a2b2 včrtanega kvadrata! Oproščeni so bili po čl. 16. pravil o višjem teč. izpitu (§57. zakona o srednjih šolah) naslednji odlični in prav dobri učenci in učenke: Hrček Älojzij, Hribernik Ivan, Prekoršek Branko, Rozman Karel, Stern Viljem, Vrabič Olga in Zalokar Srečko. B) Ustni izpit se je vršil dne 21., 22., 24. in 25. junija. K izpitu so bili pripuščeni vsi pripravniki in pripravnice, to je 20 rednih pripravnikov in 4 redne pripravnice. Vsi so ga napravili. Preglednica kandidatov, ki jim je bila priznana zrelost in sposobnost za fakultetske študije na univerzah in visokih strokovnih šolah: zap. St. Priimek in ime Datum in kraj rojstva Bodoči študij 1. Bevc Rihard 21. II. 1914 ; Celje filozofija 2. Crkvenik Gregor 2. Vil. 1915; Pazin (It.) tehnika 3. Didek Jožef 16. III. 1917 ; Sv. Križ veterina 4. Dreu Bogomir 27. X. 1916 ; Ormož tehnika 5. Fink Emil 4. II. 1917 ; Vel. Lašče telesna kultura 6. Fischer Franc 9. IX. 1914; Hrastje (It.) pravo 7. Gorečan Josip 15. XI. 1916; Ljubljana medicina 8. Grobelnik Avgust 9. VIII. 1917; Zamet (lt.) pravo 9. Hrček Alojz 27. V. 1916 ; Pristava agronomija 10. Hribernik Ivan 2. VII. 1917 ; Celovec (Avstr.) medicina 11. Jerin Marija 2. II. 1916 ; Hrastnik telesna kultura 12. Kalan Majda 27. VII. 1916; Celje glasba 13. Lavrenčič Estera 29. I. 1917; Celje zasebna služba 14. Nedoh Franc 15. VIII. 1915; Zg. Šiška teologija 15. Pešec Franc 25. II. 1915; Arja vas veterina 16. Plajh Avgust 7. VI. 1916; Store pravo 17. Povh Ivan 19. I. 1914 ; Judendorf (Avstr.) teologija 18. Prekoršek Branko 29. I. 1917 ; Žalec filozofija 19. Prodnik Mirko 8. XI. 1915; Velenje zasebna služba 20. Rozman Karel 28. VIII. 1915; Hrastje (It.) veterina 21. Safonov Nikolaj 7. II. 1917 ; Petrograd (SSRU) pomorska voj. akad. 22. Savelli Viljem 14. IX. 1916 ; Krnjenša teologija 23. Stern Viljem 13. VII. 1916 ; Celje filozofija 24. Šubic Erna 22. III, 1916 ; Celje farmacija 25. Šubic Mario 2. VII. 1917 ; Celje pravo 26. Umek Brunon 17. I. 1913; Zidatiimost teologija 27. Vrabič Olga 26. III. 1916 ; Šmohor (Avstr.) farmacija 28. Vrečer Karel 28. XI. 1916; Vojnik tehnika 29. Widmar Konrad 6. VI. 1915 ; Waltendorf (Avst.) tehnika 30. Zalokar Srečko 29. VI. 19!7 ; Slivnica medicina j 3' - Žagar Dušan 12. VII. 1915; Knittelfeld (Avst.) pomorska voj. akad. Skupaj . . 5. Izg. prav. do redn. šol. ponavljajo I 4. Razred 3. Razredni izpiti po §52 I izpite imajo I 2. Popravne dovršili (e) I 1. Razred so Dobrih . . Prav dobrih Odličnih O CL O. ro ro K4 Razred • • • • 3 D3 ui ON • 4*. OJ 39 vO to O N< , , Ul • to .-a I44 4» 22 00 3 er Ul O' • to OJ 4^ 4*- 22 Ul 3 n 50 • • Ul 45 VI 32 On Ni CO to • • Ul 22 On vO VI 3 •V] • • Ul 12 to 00 to N< K 4k» ON to 00 35 vO 4» to 3 n -c*. _k vO 34 VI to Ul 3 a Ul 4»- • 4»* OJ 37 o .-a 00 vO Nc 03 4». 00 • 4^ 4*. 30 to o VI OJ 3 H-H • • On OJ to N. Ul Ul to Ul Os 32 Ul OJ 4*. 3 n 45 • ON • OJ vO NO VO N« 03 48 to mA —k OJ OJ »—k o ON 3 o* IV. 52 VI • 4*. 4^- 22 .-A It 3 n to O to 4>. .-a OJ O Ul Ul • 3 to to • Ul On Ul Ul ON _N< V. 38 OJ OJ to VO 00 4* 3 o* »a On • .-a OJ 4» to 3 03 vO • 4^ Ul 4* "0 4>* N< VI. to • • 20 ON o 4*> 3 cr 20 • • _a NO 00 00 OJ 3 < • • o On OJ N* to 00 • mA 26 vO oj 4^ 3 < Ul • « • Ul to to »A N< Ul 00 OJ vO 53| OJ "O OJ 425 185 172 68 3 GO pr c 286 . ON . 46 224 62 110 Ul to f* *U 03 00 On O 1 vO 69 OJ 139 649 to 4* ^0 282 to O Vseh učencev In uienk O p 1,0 I 7,9 I p 4*. 16,0 I 74,7 I 28,3 32,5 13,9 Celotno Število učencev in učenk v °|o C. Stanje učencev in učenk po končnem uspehu. '> >00 O a, c a» >o D C > o O) c >o 3 .a> 'E1 (O čx5 >CJ «1 0»J c J« .Sd C 01 3.0 C/J 57 57 56 50 44 46 44 54 m m m m 45 48 52 42 38 35 27 ro 33 869 3 >— tO > O «» S »N 56 • O m 17 I ^1- m • 45 I 22 On £ m nO 00 CM OÄ C v «J 3 E - 57 56 • 27 46 44 • 48 55 00 52 20 38 O CM 20 00 CM ro 00 m ’č5' a. 3 CM CM T~ T— T— CM ro T~ rO ro • T“ CM T— CM ‘r~ o ro *a ca S-I *N CM ON JJ O >C/3 ‘n >00 C/) E • CM CM • r-* 1“^ • ro • ro • CM T- CM T- CM šo sk. ro CM • • • T- • rO ro • 'r- T- • • vO ^ o £ N »N ro ro O ca ss h. O) E (N T— T— ro T“ T- • • • O T—" sk. CM u c o KJ 3 k« E 'N • S CM ‘n S. ij c/) T—• o c« '£. ^ = 3 »N • ' 009 - ca JC QJ 0* >n (/) *- • T- • * CM CM T- T- £ C O *-. B kn r* 05 »N CM ro a TJ 3 °-o E • • * • CM • • • r~* 00 ca Q- a co s 59 58 o m m ^ 47 45 56 58 56 oo 'T m CM m ro 40 36 ; 29 32 33 cr> 03 oo »N 09 • o in 17] vO m • oo • CM CM • ON • T— m ITD OS 03 00 E ‘59 58 • i 28; m • m vO LTl • in CM m CM O rt- On CM CM 00 CM S CD o* E "O 5 Kn j* c/) ro • * • • T~ • T- • • • • • • • vO Naknad vpisanih doseljer izdrugih »N CM ro m. • • • • • • T* • • • • • • • • * ro ca C0 O. 3 JŽ C/J 00 LO ON m 00 m o m m vO Tt- m Tf m m m 56; 00 T?- m CM m ro O Tt" 36| On CM 32| ro ro OO 03 OO »N 00 m • o m • m m 48 • ; 22’ • On m ocn GO E On m 00 m 00 CM vO Tf m 'i* • o m O m • m CSJ m CM O "f Il7i ON CM CM 00 CM S co 3 JU Ü C/J m vC vO CM vO tJ- vO ro vO m ro 00 T— CM ro • • O" 00 >U ca N > <5 "3^ »N ro • CM Tt" • • ro CM ro • • • • 00 S 1 E • O o • CM Tl- o • T}" 15 00 T— CM CM • • r—■ 00 o £ c ca 'o. > OJ JC C/J 55 53 52 48; 39 42 '39 1 CM — \n m Tf- in Tf 43 Tt- Tj- ON ro ro ro 29 32 CM ro f_ o oo (J c »N 55 • 00 TT 13 • • CM m m • in Tf" * CM CM 00 • in •^h o- oo > O C E • 53 52 • 26 142 39 • 46 tT • rO Tf ^r On ON (O m T— ON CM CM 27 co co tcr> np3JZBJ A ca jq U 11. a -Q U T3 III. a -Q U ca .a > u V. a b VI. a JD > VIII. Skupaj Oznanilo za šolsko leto 1934./35. 1. Vedenje v počitnicah. Učenci in učenke se opozarjajo, da se morajo v počitnicah dostojno vesti in da so za svoje vedenje tudi v počitnicah po disc. predpisih odgovorni svoji šolski oblasti. 2. Izpiti. Učenci(nke), ki imajo popravni izpit, naj vlože do 15. avgusta na ravnateljstvo naslovljeno prošnjo, da jim dovoli polagati popravni izpit. Prošnjo, kateri priložite letno izpričevalo, kolkujte z Din 5, za vsak predmet pa, iz katerega boste delali izpit, priložite kolek za Din 10. Popravni izpiti se bodo vršili 29. in 30. avgusta od 8. ure dalje. Popravni izpiti nižjih in višjih tečajnih izpitov bodo 30. in 31. avgusta od 8. ure dalje. Natančnejši razpored bo ravnateljstvo pravočasno objavilo na črni deski. Za razredne izpite vložite prošnjo do 15. avgusta ter jo kolkujte z Din 5! 3. Vpisovanje ob pričetku šolskega leta. 2. septembra od 8. do 12- ure bo vpisovanje za I. r., 3 od 8. do 12. ure za II,-VIII. razred in 4. septembra od učence z drugih zavodov. K vpisovanju mora prinesti vsak(a) učenec(nka) zadnje šolsko izpriče valo, učenci(ke) z drugih zavodov pa tudi še krstni list. 4. Šolnina in pogoji vpisa. Vsak učenec mora plačati šolnino po naslednji razpredelnici: nad septembra 8. do 11. ure za Davek Šolnina: Din III. skupina II. skupina I. skupina 300 do 1.000 100 150 200 1.000 „ 3.000 150 200 250 3.000 „ 5.000 200 250 300 5.000 „ 10.000 300 400 500 10.000 „ 20.000 500 600 700 20.000 „ 50.000 800 900 1.000 50.000 „ 1.300 1.400 1.500 Osnova za plačevanje šolnine je seštevek neposrednih davkov roditeljev in učenca. Neposredni davek se plačuje v naši državi v naslednjih oblikah: 1. od dohodka zemljišč (zemljarina); 2. od dohodka zgradb (zgradarina); 3. od dohodka podjetij, obratov in samostalnih poklicev (pridobnina); 4. od rent rentnim) ; 5 od do bička podjetij, ki so zavezana polagati javne račune (družbeni davek); 6. od dohodka nesamostojnega dela in poklica (usluž-benski davek). Od l°/0nega pribitka k uslužbenskemu davku se šolnina ne plačuje. Na srednjih šolah se mora plačati šolnina za nižje razrede po III. skupini, za V. in VI. razred po II. skupini, za VII. in VIII. razred po I. skupini. Vsak učenec mora prinesti k vpisu potrdilo pristojnega davčnega oblastva o višini neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) in učenca, ako je temu davek predpisan. Za učence državnih in samoupravnih uslužbencev, ki plačujejo samo neposredni davek od službenih prejemkov, izdaja potrdila o višini letnega davka urad, kjer prejemajo roditelji plačo. Za posebni davek morajo predložiti o višini davka še potrdilo davčne oblasti. Šolnina se odmeri po skupni vsoti davka. Zasebnim uslužbencem izdajajo potrdila za odmero šolnine službodajalci. Osvoboditev (po § 11. Zakona o davkih) neoženjenih oseb in onih z devetimi ali več otroki ne vpliva na plačevanje šolnine. Zato morajo te osebe prinesti potrdilo, koliko bi znašal davek, ako bi ne bilo te osvoboditve. Šolnina se mora plačati za vse leto že ob vpisu. Zato ne bo vpisan noben učenec, ki ne bo prinesel k vpisu zgoraj omenjenih potrdil in obenem plačal šolnine. Starši naj si zaradi tega preskrbe davčna potrdila za odmero šolnine pravočasno. Potrdila o velikosti davka morajo biti kolkovana z Din 20, overovljeni prepisi z Din 10. Kdor ima na zavodu več otrok, za tega zadostuje eno potrdilo. Originalno potidilo uporabljajte pri vpisu otroka, ki je v višjem razredu ali na višje organizirani šoli (n. pr. na vseučilišču). Šolnine ne plačajo drž. gojenci(ke) in učenci, katerih roditelji plačujejo manj kakor Din 300 neposrednega davka na leto. Za učence(ke), katerih roditelji imajo v šolah več otrok, se plačuje : a) za prvega otroka (to je otroka, ki je v višjem razredu kake šole, na kateri se plačuje šolnina) polna šolnina ; b) za ostale otroke polovica šolnine. Ker vpis ni po vseh šolah istočasen, se lahko plača polovica šolnine za prvega vpisanega otroka le, ako da roditelj pismeno izjavo, katero mora prinesti k vpisu s seboj, da bo po šoli starejši otrok plačal polno šolnino in da bo prinesel o tem dokaz, to je pobotnico o plačani šolnini v prepisu. Te pobotnice naj predlagajo odslej starši, oziroma učenci(ke) sami, ne da jih moralo ravnateljstvo na to šele opozarjati. Vsak učenec plača pri vpisu Din 20 za zdravstveni fond učencev, prispevek za tiskovine (dij. knjižico, letno izpričevalo, disc. prepise i. t. d.) in Din 50 za kolek na prijavo. Ali se sme učenec(ka) vpisati v V. in VII. razred, če ni starejši(a) nad dve leti od predpisanega števila let, odloča minister za prosveto. Prizadeti učenci in učenke naj Vložijo prošnje za spregled starosti pri ravnateljstvu najpozneje do 5. julija. 5. Predpisi glede učencev, ki se vozijo domov. Po odloku min. prosvete S. n. br. 28.836 od 25. avg. 1933. se bodo smeli učenci in učenke I., II. in III. razreda voziti dnevno v šolo in domov samo iz okoliša do 20 km daljave. Za učence in učenke IV. do VIII. r. pa velja odredba, da vožnja ne sme trajati nad 1 uro. Ravnateljstvo ne bo dopuščalo prav nobenih izjem in ne bo izdajalo potrdil na železniških legitimacijah, ako bi se s tem kršila ministrska odredba. Tudi ministrstvo prosvete dosledno odklanja vsako izjemo. Učenci in učenke, ki čakajo preko poldneva na vlak ali avtobus, morajo imeti za čas od končanega pouka do odhoda vlaka zavetišče ter se morajo ob začetku šol. leta o tem izkazati pri svojih razrednikih. Starši naj preskrbe svojim otrokom zavetišče takoj ob začetku šolskega leta! Eventualne izpremembe glede sporeda izpitov, vpisovanja ali šolnine bodo objavljene v časopisih. Direktor.