Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številki« 1
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo in uprava, Strostmajerjev trs ' Tel. it. 73.
Leto XXI. ftt. 49.
Kranj, 4. decembra 1937
Izhaja v tako soboto, Narocalaas celoletno 40.- Dia, pollata« 50.- Dim, četrtletno 10 Din.
Kaj naj storimo?
Mnogo jih je še, ki se spominjajo, da je morilec mengeškega župnika, 19 letni Lakner, ko je s'al pred vešali izjavil: „Ako bi bil jaz kdaj družinski oče, bi nikdar ne pustil svojim otrokom hoditi v kino. Zakaj, jaz sem postal zločinec po slabem kinu. In nikdar ne bi bil tukaj, če ue bi obiskoval slabih filmov."
V zadnjih trenutkih svojega življenja je to govoril. Tedaj pa človek resnico govori.
Zdi se, da bi bilo potrebno to resnico v obraz, povedati premnogim staršem, ki se kar nič ne menijo, kam hodijo njihovi otroci in kakšne filme obiskujejo.
Frečudno moč ima film na človeka. Zlasti pa Se »a mladino. Vse se podaja v slikah. Vse se giblje, govori ali poje, zanimive pustolovščine se podajajo, zločini se celo poveličujejo, žensku ■čast se ponižuje, razkošje se kaže itd. . . .
To vse ima izreden vpliv na mlado fantazijo. Vse to mladim roji pred očmi. Včasih je rojilo kaj drugega pred očmi. Včasih je pa še, če sta fant ali dekle dobila kakšno za-uŠDico, ko sta jo zaslužila. Danes pa o zaušnicah ne smemo govoriti, zakaj to ni več vzgojno... In tako rojijo v mladi glavi — še bolj razgreti po slabem filmu — najrazličnejše stvari in če hoče otrok pozneje dajati staršem zaušnico, tedaj je seveda prepozno!
Ce starBi otroka, ki Se v šolo ne hodi, redno vodijo k vsakemu filmu, je otrok že cel fan-tast in ves živčno razrvan in bo za delo nesposoben in vso svojo vzgojo uživa samo od filma, ki navadno pri nas ni na višini, tedaj že lahko vsak pameten napravi sodbo, kaj bo iz-tega otroka.
Da, pri nas filmi navadno niso dobri!
Le poglejte: Saj vedno prikazuje ločitev zakona kot nekaj povsem razumljivega, zakono-lomstvo kot nekaj naravnega, telesnost kot zadnji in najvišji užitek za človeka, reševanje iz nadlog je le ali plin ali revolver ali voda... In sovraštvo se prikazu.' ■« kot nekaj povsem naravnega. Seveda, da bi kdo mogel še vzdržno živeti, je nemogoče. Tako na fine načine film prikazuje življenje v čisto napačni luči, ki človeku sveti na gladko cesto osebne in narodne pogube.
To so doživljali v velikanski men tudi v Ameriki. In tako so starši — zlasti katoliški začeli misliti, kako bi mogli rešiti svojo mladino pred propadom. In tako so se začeli pogajati s filmskimi velepodjetniki, ki so obljubili upoštevati želje staršev. Toda obljuba je ostala brez uspeha zato je jezuit p. Danijel Lord izdal z nekim lajikom moralni zakonik za filme, katerega naj se drže podjetja. Zopet je bila sama obljuba ...
Amerikanci so imeli zadosti. Katoličani in nravno pošteni nekatoličani so se začeli združevati v mogočno organizacijo — brez članarine seveda — v takozvano »Legijo dostojnosti", ki je začela svojo akcijo.
Kako? Podjetniki so se vedno sklicevali, da ..dražeči filmi bolj nesejo", da ji bolj obiskujejo itd. — „Dobro!", so rekli starši. Bomo pa še mi tam začeli, kjer podjetniki darujejo svojemu maliku — pri blagajni. Pri blagajni hočemo braniti :ni krščansko moralo in svoj rod. Vso slabe filme bomo bojkotirali in agiti-rali proti udeležbi!"
Uspeh je bil presenetljiv! Suj pa je tudi bilo kmalu v tej legiji nad osem miljonov članov, katerih pa je danes že nad 15 milijonov. Kmalu so se začeli podjetniki pogajati s katoliškimi škofi kaj ukreniti. Tako ima dane3 v Ameriki vsak moralno neoporočen film — pa naj bo to ali zabavni ali kulturni — posebno znamenje kj ga da na dotičiji film 7 članska komisija, v kateri je tudi eden bogoslovno nao-bražen. Vsak film pa, ki nima tega znamenju, je bojkotiran in se proti njemu vodi neizprosen boj! Tako se je silno dvignila filmska produkcija v Ameriki, ki sedaj kaj več žrtvuje tudi za dobre filme, ki zahtevajo več truda.
Vsako leto pa r katoliških cerkvah Združenih držav v osmini Brezmad.ezn.ega spočetja Marijinega delajo oziroma obnavljajo verniki svojo obljubo za ..Legijo dostojnosti". Duhov-
Proslava 1. decembra
1. december 1918 je važen dan v zgodovini našega naroda. Tedaj so se zbrali v Belgradu pred tedanjim regentom, danes blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedinite-ljem delegati iz vseh krajev naše države. Tega dne je izvršen zgodovinski akt našega državnega zedinjenja. Spomin na dan se je praznoval po celi državi kot državni praznik. Tudi sirom Slovenije je bil ta praznik proslavljen na najsvečanejši način.
V Kranju, kakor drugod je prevzela vodstvo proslave mestna občina, ki je k sodelovanju povabila vse kulturne delavce naših neštetih domačih društev. Proslava se je začela že na predvečer v torek 30. novembra z akademijo v telovadnici Nerodnega doma. Na akademiji je govoril mestni župan g. Karol Češenj, ki je v jedrnatem govoru orisal pomen tega zgodovinskega dne. Sledile so deklamacije, koncertne in pevske točke.
Na sam praznik so se vsi uradi in korpoiu-cije udeležile zahvalne službe božje v župsi cerkvi, v mestu samem, ki je bilo ts« t zastavah, pa je delo počivalo.
Vendar je vsakemu meščanu padlo v oči, da pri proslavi niso sodelovali oni, ki so doslej vedno trkali na svoja »hipernacionalna" prsa. Tudi drugod, ne samo v Kranju, so se z raznimi odgovori odtegnili od proslave tega narodnega praznika, nekje z izgovorom, da jim prostor (društveni dom!) ne odgovarja, nekje pa so, skoraj v protest popolnoma ločeno davili na svoj način ta praznik, čeprav so bili vabljeni k sodelovanju.
Poznamo jih, saj so vedno svojo državotvornost in nacionalnost vezali samo za oblastna korita, z ljudstvom pa niso imeli nobenih vezi.
Naš narod bo znal presoditi taka dejanja. Oni so sami sebe že obsodili.
Roparski napad v Kranju
Lesnemu trgovcu in posestniku Hafnerju Valentinu iz Binklja pri Stari pošti se je v ponedeljek dne 29. novembra dogodila nesreča, ki jo bo prav gotovo dolgo pomnil.
Hafner je bil tega dne po sejmu v Kranju v več gostilnah. Pri Semenu se mu je pridružil neki moški, ki so mu ga predstavili kot Alojzija Malija iz Golnika. Iz te gostilne sta odšla potem skupaj v hotel Union, kjer sta okrog polnoči odšla po Jelenovem klancu proti hotelu Stara pošta. Mali se je namreč predstavljal Hafnerju, da ima na Stari pošti svoj avto, s katerim ga bo odpeljal domov v Binkelj. V sredini klanca pa se je navedeni Mali hitro obrnil proti Hafnerju ter ga z zaprtim nožem močno udaril po glavi tiko, da je Hafner padel v nezavest. Ko se je prebudil je videl, da je ranjen po glavi in da mu je zmanjkala listnica v kateri je imel okoli 3000.— din. razne račune in dokumente. Prvo pomoč je nudil ranjenemu dr. Novoselskv, ki je Hafnerja potem tudi odpeljal na njegov dom v Binkelj.
Na Golniku so takoj drugi dan prijeli Malija Alojzija, vendar se je ugotovilo, da on ne pride v poštev in da je nekdo drugi storilec tega rope. Po poizvedovanju pri raznih pričah so orožniki ugotovili, da je Hafnerja napadel 24 letni Ribnikar Franc, doma iz Golnika št. 5. Ta se je namreč istega dne nahajal v Kranju, kjer se je v gostilni Semen pridružil Hafnerju. V hotelu Union je napravil sklep, da ga oropa, ker je sodil, da ima pri sebi okrog 3000.— din. Ko je na sredi klanca podrl Hafnerja na tla. mu je vzel denarnico, preštel gotovino in odšel v Restavracijo Narodni dom, kjer si je dobro postregel s kavo, vinom in šunko. Potem je odšel proti Kokrici, kjer je zavrgel račune in
dokumente ter odšel na svoj dom na Golnik. Drugi dan si je v Tržiču nakupil za 420 din razne galanterije, tisočak pa je dal v shrambo svoji sestri Heleni. Orožnikom je priznal, da je hotel Hafnerja oropati, ker je mora) plačati 7000.— din kazni radi tihotapljenja igralskih kart. Dne 2. decembra je bil aretiran in oddan v zapore okrajnega sodišča v Kranju.
8. december in kolektivna pogodba
Naš list je že grajal kolektivno pogodbo za tekstilno delavstvo, ki je vprašanje katoliških praznikov tako slabo uredila. Zal so za tako kolektivno pogodbo glasovali celo zastopniki organizacije, ki bi morala zastopati katoliško stališče. Za praznik 8. dec. bo predilniško delavstvo po tovarnah glasovalo o tem, ali naj se ta praznik dela po tovarnah ali ne.
Dolžnost vsakega katolika je, da pri tej priliki glasuje po svoji vesti za to, da se na tako velik katoliški praznik ne dela po tovarnah.
Tedenske novice
KRANJ
Zadnji petek zvečer okrog 6. ure se je nabrala na obeh straneh križišča pred hotelom »Stara pošta" velika množica, ki je radovedno opazovala poslovanje »leteče" policije. Tega dne so se namreč ustavili v Kranju stražniki
prometne policije in nadzorovali promet na tej precej eksponirani točki. Policija je strogo pazila, da so se vsa vozila točno držala prometnih predpisov. Bilo je precej zanimivih prizorov: nekateri že prej obveščeni kolesarji, ki niso imeli luči, so lepo šii peš mimo stražnikov ter peljali svoja kolesa. Misleč, da so že izven nevarnosti, da bi jih stražniki zapisali, so se lepo vsedli na kolesa in odpeljali. Toda zmotili so se, prijel jih je stražnik, ki je stal male dalje v temi. Seveda jih bo sedaj doletela kazen. Vsak šofer se je moral izkazati z legitimacijo, vsak avto je moral imeti predpisan« luč, ki mora biti obrnjena proti zemlji, vsi vozniki so morali imeti luč na vozu itd. Res je že skrajni čas, da se pri nas prične enkrat t točnim izvajanjem policijsko-prometnih predpisov.
Viteško tekmovanje. V nekem izložbenem oknu je bil lepak za telovadno akademijo, ki jo priredita Fantovski in dekliški odsek v Kranju. Ker pa našim dičnim »vitezom" nikakor ni po volji, da so dobili tekmece, ki bi mogli njihovo slavo zatemniti, skušajo že sedaj na vse mogoče načine svoje tekmece omalovaževati. Ker se niso mogli znesti nad drugim, jim je dobrodošel lepak, zraven katerega so prilepili svoj podpis; »Zdravo"! Ko se začne nekdo že na tak način proslavljati, je znak, da ne more več biti kos svojim živcem. Tak bo pa najbolj shranjen sebi v čast in poznim rodovom v svarilo v Ljubljani na — VII. oddelku.
Dva ngledna kranjska meščana sta se lepe in sončne nedelje peljala z avtom prot Gorenjski. Na ozki cesti jih zaustavi mlad bik, ki se je prej p«Rel v bližini. Niti šoferju niti pastirju se ni posrečilo spraviti bika s ceste, venomer je gledal v avto. Tedaj pa stopi sam g. P. C. k biku, mu nekaj zašepeta v uho in glej čudo, bik jo ves prestrašen in obenem ogorčen odkuri s ceste na travnik. Začuden vprašuje drugi tovariš gospoda P. C. kako mu je uspelo, da je tako hitro in na lep način spravil bika s ceste. Ta mu pa kratko odgovori: »Rekel sem mu, naj se vpiše v Kranju v Mladinsko JNS, pa jo je takoj ves ogorčen odku-ril". — Našim vitezom v pouk!
Fantovski in dekliški odsek v Kranja priredita v dvorani Ljudskega doma v roboto 11. novembra ob pol 9. uri zvečer in v nedeljo 12. novembra ob 4. uri popoldne pod pokroviteljstvom g. bana Marka Natlačena športno telovadno akademijo.
Na sporedu bodo proste, simbolične in gimna-slfčne vaje, ter razne igrice in orodna telovadba. Poleg domačih telovadcev nastopi vrsta mednarodnih telovadcev, ki se bo drugo leto pomerila z. inozemskimi katoliškimi telovadci.
Po osemletnem prisilnem spanju je spet oživela naša dvoiana s telovadbo. Zopet nam je dana možnost, da javno pokažemo napredek naše mladine. Dokazati hočemo, da smo tudi mi enakovredni drugim telovadnim organizacijam, čeprav ne dobivamo nobenih podpor od države.
nik pred oltarjem izgovarja stavek za stavkom, ki ga ponavljajo verniki glasno in nazadnje novi člani podpišejo svojo obljubo, ki se glasi:
„V imenu Očeta in Sina ... Obsojam nemoralne filme in nedostojne filme kakor vse one, ki poveličujejo zločin ali zločinca.
Obljubljam, da bom storil vse, kar bo v moji moči, da usmerim javno mnenje proti takim filmom in da se bom pridružil onim, ki proti njim nastopajo. Zavedam se svoje dolžnosti izoblikovati si sodbo o filmn, ki je škodljiv mojemu nravnemu življenju. Kot član »Legije dostojnosti" se obvežem, da jih ne bom obiskoval.
Obljubljam tudi, da se bora izogibal onih lokalov, k jej- se predvajajo take vrst? filmi. Amen."
Tako so torej v Ameriki, ki so sicer pozno, pu vendar še o pravem času spoznali strašansko zlo slabega filma, nastopili. Tako so v Ameriki škofje in duhovniki in verniki skupno nastopili in tudi nekatoličani — proti moralnemu in verskemu propadanju mladine po slabih filmih.
In uspeh je — nepričakovan!
Kaj pa pri nas?
V naši državi nimamo nikakega večjega filmskega podjetja. Vse filme dobiva neka posredovalnica filmov v Zagrebu. Seveda še oddaleč taista ni v rokah katoliško mislečih! Saj vemo kako je bilo pred par leti, da je morala neka gospa na lastno roko dobiti iz Francije film »Golgota", ker je bil taisti za gotove kroge — predober! In kakšne so bile težave, da se je dobil film »Ave Marija"! In še in še!
Od takih in podobnih posredovalnic, ki ne dajejo kino-dvoranam filma, ki bi jih do-tični res želeli, temveč kar pač pride na vrsto, jemljejo tudi naša katoliška društva. Ali ne čutimo vsi v tem strašno nedoslednost, da v lokalih kjer se mnogokrat predava o zvišenih katoliških 'načelih, prav tam po mnogo, slabih filmih uničujejo vse — zlasti še v mladini! Ali ne čutimo tu strašne odgovornosti?
Ali niso tako naša društva in s tem slovenski človek nekak suženj nemoralne plaže, ki se mnogokrat tudi v lepi obliki podaja — pa je to še večkrat slabBe kot če bi bilo naravnost
— saj gnoj je gnoj, čeprav je v zlati ali biserni škatljici. In ali tudi ostala kino-podjetja, ki so še vsaj naravno pošteno misleča, prav tako v zadregi, če pride tak slab šund za proizvajanje? Saj je vseh sram, da za Malohov nov-čič žive ...
In vendar si ne morejo kaj pomagati. Je pač velekapital zadaj. Prepričan pa sem, da če bi narod kot kot en mož nastopil tako kot so nastopili Amerikanci in bi začeli — zahtevati
— dobre in tudi krščansko usmerjene filme, ki se že v množini dobijo, pa naj bodo ali zabavni ali kulturni in hi začeli res rodi bojkotirati slabe filme, potem bodo že začeli misliti vsi prizadeti na — izboljšanje! In bodo dajali narodu tudi tečno hrano, ne pa večinoma plažo.
Narod sam naj začne to akcijo — dragi predpisi so kosi papirja. Začne naj pa — pri blagajni!
In zdramili se bodo, ko svojega šund-blaga ne bodo več mogli za ceno narodove krti oddajati.
To tanko MetrfUM v blagor mlačne in aarodai
STKAN 2
»GORENJEC
Pod našo streho je prostor za vsakega t
Zato Vam veselo kličemo, pridite in videli boste, kaj zmore naša mladina, ki se zaveda gesla: .Zdrav duh v zdravem telesu"! Bog živi! Fantovski in dekliiki odsek v Kranju.
Podružnica Dražbe sv. Cirila in Metoda vabi v soboto 4. decembra ob pol sedmi uri v gimnazijski telovadnici k zanimivemu predavanju s sl.kami o Kočevja, v kulturnem in narodnem oziru, ki ga bo imel prof. Ivan Ku-mer, dober poznavalec teh razmer. Narodna dolžnost nas kliče, da se predavanja udeležimo. Brez vstopnine!
Vlomi v roženvensko cerkev. Predzadnjo soboto okrog 13. ure so prebivalci v okolici ro-ženvenske cerkve zaslišali močan pok iz cerkve. Ker je znano, da so v cerkvi pri puščicah nastavljene petarde radi varnosti, je bilo jasno, da je nekdo hotel vlomiti v puščico. Res so zasačili 16 letnega P. M. iz Male Rupe, ki je vlomil v puščico pri oltarju sv. Ane. Poklicani stražniki so ga odpeljali v zapore okrajnega sodišča.
Takoj dva dni na to, pa je zopet poskušal vlomiti v puščico pri sv. Anion' brezposelni delavec V. J. duma iz Sežane. Okrog 17. ure je namreč zaslišala gdč. Francka, uslužbena pri ge. C.merman močan pok iz cerkve ter takoj odhitela k cerkvi, kjer je na pragu zalotila vlomilca in ga porinila nazaj v cerkev. Ko so prišli stražniki, so našli v klopi delavca V. J. ki je sedel v klopi ter molil skoraj na glas. Mož se je močno čudil, zakaj ga nadlegujejo v molitvi ter se celo zgražal, kako morejo streljati v cerkvi, češ ali ni to greh. Toda dleto, ki ga je skril v klop, je bil preveč očiten dokaz njegove krivde in ni hotel samo spustiti dinar v puščico sv. Antona, kakor je sam izjavil. Stražniki so tudi njega odpeljali v sodne zapore.
Nenadna smrt. V ponedeljek zvečer je nenadoma zadela srčna kap Ovsenika Jožefa, posestnika iz Gorenj. Bil je zvečer okrog 21. ure v gostilni pri Šifrerju. kjer se je razgovarjal. Hitro so poklicali zdravnika in duhovnika. Dr. Fajdiga mu je takoj dal injekcijo, toda brez uspeha. Revež je brl že mrtev, ko je prihitel g. kaplan Vovk. Pokojnega so pokopali v sredo dopoldne na Primskovem.
V sredo zvečer je poskušal vlomiti v pisarno Kovine priiatelj tuie lastnine, kar pa se mu ni posrečilo. Čez vrt se je namreč prbližal vratom pisarne na dvorišču, kier je skušal sne'.' zunanje okno pisarne iz tečajev. Ker pa    je po
Novoporočenci!
Vsakemu, ki se fotografira v mojem ateljeju, bom podaril posebno darilce.
Foto Jug, - Kranj
sredi okna močan železen drog, se mu to ni posrečilo. Poskušal je vdreti vseeno ter razbil steklo. Ta hrup pa je slišala služkinja pri g. Majdiču ter zaklicala skozi okno. Vlom.lec se je prestrašil ter zbežal. Po sledovih sodijo, da sta morala biti najmanj dva viomilca. Orožnikom je storilec že znan.
Za praznik zedinjenja je bil med drugimi odlikovan z redom sv. Save I. stopnje tudi narodni poslanec in predsednik obora za prošnje in pritožbe narodne skupščine g. dr. Frane Semrov. Čestitamo!
Miklavžev večer priredi Prosvetno društvo v nedeljo 5. decembra. Otroke bo sv. Miklavž obdaroval popoldne ob 4., odrasli se pa bodo zbrali zvečer pri pogrnjenih mizah ob 8. uri Spremljevalci otrok plačajo 3 din vstopnine, zvečer din 4.— za osebo. Miklavževa pisarna posluje že v soboto popoldne in v nedeljo do Miklavževega prihoda v garderobi Ljudskega doma.
Jngoslovansko-čehoslovaška liga priredi v soboto ob 8.30 uri zvačer v gimnazijski telovadnici predavanje z lepimi skioptičnimi slikami o Pragi in Čehoslovaški, ki ga bo imela gospodč-na Elz.a Sernčeva. Kdor se zanima za bratsko čehoslovaško republiko, ne bo izostal.
Društvo obrtnikov sporoča svojim članom, da bo ta teden nabiralo naročnino za list »Slovenski obrtnik" ter ob enem inserate za novoletno številko. Ob tej priliki bomo obiskali tudi one, ki še niso člani, ker upamo, da bodo s svojim pristopom podprli stanovsko prostovoljno organizacijo. — Društvo obrtnikov zaKranj-in okolico.
Vlom. Dne 25. novembra je bilo vlomljeno v pisarno Združenja obrtnikov. Obiskovalec je pr šel skozi vrata, okno pa markiral kot izhod. Pobral je le nekaj malega gotovine. Napravil je nekaj škode na pohištvu, razmetal knjige in papir. Vidi se, da mora biti mlad in navdušen korespodent, ko je poleg denarja vzel tudi ves pisemski papir, ki bi b'l za to primeren. Opaža se, da tudi naša okolica ni brez dolgoprst-nežev in naj varnostna oblast posveti vso pažnjo na take tiče.
Trgovine v Kranju so odprte dopoldan v nedeljo 5. decembra (pred Sv. Miklavžem), 8. decembra na praznik Marijinega spočetja ter 19. decembra, to je zadnjo nedeljo pred Božičem.
Z novo igro „Čudeži" proslave kranjske kon-gregacije praznik Brezmadežne, 8. december. Igro je napisal in jo tudi režira g. kaplan Joža Vovk. Uprizoritev bo samo ena in sicer na praznik popoldne ob 4. uri. Na izredno priliko opozarjamo ne samo Kranjčane, ampak tudi okolčane. Pričetek bo točen. Igra je zajeta iz zgodovine našega naroda, iz časov kmečkih uporov in nam slika legendarni nastanek mnogih naših Marijinih cerkva.
BREG PRI KRANJU
Sv. Miklavž je sporočil, da bo letos prišel z vsem svojim spremstvom tudi na Breg, kjer bo v nedeljo ob 6. uri zvečer v gasilskem domu obdaril staro in mlado.
ŠMARTIN PRI KRANJU
Miklavž obišče v Šinartinsktm uomu ob 3. uri popoldne otroke, ob 9. uri zvečer pa odrasle.
Tudi pri nas je na zadnjem prosvetnem večeru pri nab.to polni dvorani predaval o svojem 23 letnem bivanju v Rusiji g. Jelene Andrej. Svoje doživljaje je opisal preprosto, in živo, tako kot je v resn.ci stanje danes v sovjetskem »raju". Tudi on je potrdil to kar vsa javnost ve, da je le rabljem in pa zagrizenim komunistom dano, da ne gladujejo, dočiui, delavec, kmet in drugi stanovi v pretežni večini nimajo niti svobode še manj pa hrane. Res, da je bil v Sibiriji, kjer se vso zlo krvave revolucije v vsej grozi niti videlo ni, a potrjuje, da so tudi tam vedeli za mil.jone od gladu umrlih ter o žrtvah, ki so padle pri drugih delili. Razvila se je debata z navzočimi, ki so bili tudi vjeti iu so marsikaj'poskusili, na kar jim je stvarno pojasnil dogajanja, ki so sledila po njihovem povratku. Oblast mu je naslikala razmere v naši domovini slabše, kot so v Rusiji, toda sam se je prepričal že v Varšavi na jug. poslaništvu, ko je po dolgih letih dobil zopet tako hrano kot človeku gre, posebno pa še, ko je stopil na domača tla. Izjavil je, da naj vsak, ki zagovarja to kar se danes dogaja v Rusiji, gre tja, pa upa, da se bo še bolj razočaran vrnil kot jaz. Prosvetno društvo je pokazalo smisel za rojaka in mu je izročilo vso vstopnino za prvo pomoč, da bo mogel svojo družino vsaj za silo, dokler ne dobi dela. preživeti.
PREDOSLJE
Lepo uspela Krekova proslava, na kateri je govoril g. prof. M. Fortuna, je pokazala, da naše društvo dela v pravem smislu. Le tako naprej! Tudi igra »Bratje" je pokazala, da naši igralci prav resno delajo na tem, da oder ne zaostaja za ostalim d^Iom. Nekateri celo trdijo, da prednjači. Večer dobrega tiska, ponazorjen s skioptičnimi slikami je prav lepo uspel. Predaval je ing. Sodja iz Ljubljane.
Miklavž se oglasi v nedeljo ob 5 uri ter bo pridne otroke obdaroval s prav lepimi darili, za poredneže pa ima pripravljenih tudi nekaj leskovk.
Državni praznik se je prav lepo praznoval. Ob 8. uri je bila sv. maša z zahvalno pesmijo in molitvami za kralja in domovino. Po službi božji pa je bila prav pestra akedemija v Društvenem domu, ki jo je pripravilo šolsko vodstvo. Med udeleženci smo opazili g. župana I. Zabreta, ki je celo proslavo vodil, dalje zastopnike prosvetnih in humanitarnih, gospodarskih in drugih organizacij. Fantovski odsek je poslal zastopstvo v krojih, tako tudi gasilska četa na Suhi. Dvorec Brdo je zastopal upravnik g. Rozman. Čudimo se, da je Sokolsko društvo odklonilo sodelovanje in to menda radi »neprikladnih prostorov". To je pač višek »nacionalnosti".
VELESOVO
Kranjske deželne elektrarne so meseca avgusta priključile 4 posestnike v vasi Trati na
svojo električno omrežje, sedaj pride n« vrsto župna cerkev v Velesovem in nato posestniki v vasi Adergas. Kr. bauska uprava je z odlokom dne 8. novembra odobrila gradnjo omrežja iz Trate v Adergas in priključitev te vasi na banovinsko električno omrežje pod pogojem, da interesenti plačajo enkratni prispevek v znesku 6.837 din.
Vaščani so se pod vodstvom domačega župnika za to stvar resno zavzeli in plačali to vsoto večinoma s kostanjevimi drogovi.
Našle so se med vaščani tudi požrtvovalne osebe, ki so se za druge bolj revne bajtarje založile z denarjem, da je ves prispevek plačan. Trdno upamo, da bo na praznik Brezmadežne 8. decembra v mraku ob petih popoldne slovesna otvoritev in blagoslovitev električne napeljave.
V cerkvi bo govor z blagoslovom napeljave, darovanje za velike stroške elektrifikacije cerkve in zahvalna pesem. Prijatelji in častilci Matere božje v Velesovem in bližnji okolici vabljeni k tej slovesnosti.
GORICE
Prosvetno društvo sporoča, da se Miklavžev večer iz tehtnih vzrokov ne bo vršil. Zato ga pa naprošamo, naj bo na domovih IhiIj darežljiv. Toliko v vednost tistim, ki se zanj zanimajo.
Naša kmečka mladina bo zborovala v nedeljo 3. decembra, ko se bo vršil sestanek Mladinske kmečke zveze in za fantovski in dekliški odsek skupno. Nadaljni sestanki pa se bodo vršili za vsak odsek posebej.
Program sestanka je zelo važen zato se ga udeležite v čim večjem štev lu. To bo prvi redni sestanek, torej za člane in članice obvezen. Nečlani, prijatelji naše kmečke mladine prijateljsko vabljeni.
VISOKO
Vas Visoko je bila do zadnjega še najbolj mirna, kar se tiče razgrajanja in pretepov, sedaj pa niti psi niso več varni življenja radi par pretepačev. Pred par dnevi pa so menda tuji fantje napadli moža delavca tik pred durmi svojega stanovanja in ga precej težko ranili z nožem v hrbet. Žalostno, ako bomo tako napredovali v surovosti.
PREDDVOR
Mladina pri Prosvetnem društvu se že dalj časa pripravlja, da uprizori na svojem odru znano Gregorinovo dramo »Kralj z neba". Avtor sam se je v nedeljo udeležil vaje ter dal še vsa potrebna navodila. Igro bomo igrali sredi
Ne pozabite na naš teden ostankov
od 3 do 10. decembra. Razni ostanki volnenih blagov, barhentov, flanele i. t. d.
CROBATH - KRANJ
Mimica Zagorska:
Pod Triglavom
(Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje)
»Si se pač ženil po denarjih. Poglej Lenko Hribarjevo! Hribar je zaradi nje   zavrgel svobodo, pa..."
Umolknil je, ker je prav tedaj Hribar prišel k njima.
»Lep kres je bil letos. Ze več let ne pomnim, da bi na-nosili tako grmado butar in dračja."
„Pa je tudi vreme potem," je rekel Tomaž. »Lani je- bilo vse megleno, letos je pa nebo obrisano in jasno kakor opoldne."
»To nam je dobro znamenje," je menil Corn. »Srečo in uspeh nam obeta. Nabijemo grofe, da bodo cunje letele od njih".
»Le po njih," je Tomaš stisnil pesti in pisano pogledal proti razsvetljenemu Waldenburgu. »Vragi, mojega bukovega gozda se laste."
»Pa si pomagaj, če moreš," je skomignil Hribar.
»Seveda si bomo pomagali. Mar ostanemo samo pri besedah?"
»Ne! Pomagali si bomo že, toda samo eden si ne more pomoči. Ko se združimo, potem."
»To jih bomo," si je Tomaž pomel roke m Corn mu je pritrdil.
Hribar bi rad povedal svoje mnenje, pa jim ni hotel jemati poguma.
»Bomo jih, bomo," je pritegnil še on. Iz doline se je začul vrisk.
»Kdo neki vriska doli?" so se spraševali vaščani.
Hribarjev Miha je stopil na rob planete, dal je dlani ob usta ter zavriskal.
Kmalu se je začulo hrzanje, in jezdec je obstal pred kupom žerjavice.
»Bog z vami, prijatelji!" je želel.
»In s teboj," so mu odgovorili.
»Bog te sprejmi, mladi Vehar," je dejal in stopil k fantu, ki je skočil s konja. „Kaj te je prineslo ob tem nenavadnem času?"
Rado se je sklonil k njemu in mu tiho rekel: „Pri Klatidrn sem bil. Govoril mi je tako, da sem moral spremeniti svoje mnenje o njem. V tem starcu je vrag. in bo gotovo zmagal." Potem pa je glasno dejal, da so ga
mogli vsi slišati: »Mislil sem si, da pač kresujete pa sem se gredoč malo oglasil pri vas."
»Dobrodošel si nam kot ljubi gost in prijatelj."
»Kot zaveznik," je tiho dejal Rado in položil desnico na ročaj meča. „Kako napreduje naša stvar?"
»Dobro. In pri vas?"
»Vse v redu. Če pojde tako dalje, si bomo še pred zimo z graščino skočili v lase in se prav zares prijeli."
Potem se je obrnil k vaščanom in glasno zaklical:
»Hej, dekleta, katera se bo v tem letu omožila?"
»Marinka in Jerca, obe sta visoko skočili," je hitel Corn. »Pa Marinka ima že izbranega, za Jerco pa ne vem."
»Mar res, Jerca?" jo je Rado bistro pogledal s črnimi očmi."
»Saj to ni nič," je ugovarjalo dekle in umikalo pogled. »O je. Ali me boš vabila na svadbo?" »Saj še ne vem, če se bom možila." »Če me ne boš vabila, bom pa sam prišel." »Ali si ti kaj skočil čez kres, mladi Vehar?" ga je vprašal Hribar.
»Nič, ker me ni bilo doma. Oh, nesreče, zdaj pa ne vem, ali se bom oženil še to leto ali ne."
Predeni je prišel /.ndrejovec in ga motril.
»Ti si mladi Vehar z Gorjuš?"
„Sem," je odgovoril Rado in veseli obraz mu je postal jekleno trd.
„Ti si torej tisti puntar?"
„Da. Ali ti nisi? je trdo vprušal ponosni svobodnjak. »Seveda se. Toda storili ne bomo nič, nič, je zmajeval mož.
»Baba! Z babami se ne pogovarjam," je trdo rekel Rado in se prezirno obrnil v stran. „Ali ste vsi take babe?"
»Nismo, pri Bogu da nismo", so vpili vaščani. »Andre-jevec je šleva!"
»Prav. Nas veže ena prisega!"
Polnoč so že kazale zvezde, ko so se začeli razhajati. Rado in Hribar sta šla v zaupnem pogovoru do doma.
»Ostani nocoj pri nas," ga je vabil Hribar.
»Ne morem, jutri zjutraj moram v Bohinjsko Bistrico. Saj veste, semenj bo. Ali vi ne pojdete?"
»Ne utegnem. Se pol rovta imam za pokositi."
»Aha. Potem pa srečni ostanite."
»Bog te obvaruj."
Podal je roko vsem po vrsti, zadnja je obstala pred pragom Jerca. Svobodnjak ji je stisnil desnico in bol mu je zalila srce.
»Letos se boš možila, Jerca. Ali si že koga izbrala?"
»Kaj bom izbirala. Saj čas prinese svoje."
»Tudi jaz še nisem izbral" je Radotu vzdrhtel glas. Hotel ji je povedati, kaj čuti v srcu, toda ponos je zaigral po njem. Ona je hči tlačana in on je svobodnjak. Ne more ne more! Izpustil je njeno roko in se v nemoči in boli naslon 1 na konja.
»Težko grem odtod, Jerca."
Dekle je molčalo, tudi njej je bilo hudo.
»Morda kmalu spet pridem. Če pa tebi ni prav, potem, potem, Jerca me ne bodo Brda nikoli več videla."
»Naša hiša  je  vsakemu odprta."
Radotu je srce narekovalo vse drugačnih besed, toda premagal se je, prijel je za vojke in prožno skočil na konja.
»Ohrani vas Bog v svoji milosti!"
»Bog te obvaruj", je zatrepetal Jurč:n glas.
Rado je oddirjal v temno kresno noč.
V.
Zgodaj zjutruj je na Šentjanžev (lan pozvonil zvonček v cerkvici svetega Janeza ob Bohinjskem jezeru. Ljudje so se začeli zgrinjati v cerkev, toda vsi niso mogli notri, zato jih je nekaj ostalo zunaj. Sivolasi župnik je stopil na prižnico, njegov močni glas je izpraševal vest faranom.
..... in vprašali so pismarji in farizeji svetega Janeza,
če je On božji Sin, ali morda prerok.. Odgovoril jim je: Jaz nisem božji Sin, ampak vam le kličem: Pripravite pot Gospodu!'
Ze tedaj je imel hudič nastavljenih vse polno zanjk in to se do današnjega časa ni spremenilo. Vedno je vrag med dobro žito nasul Ijuljke. In čujem. da je tudi sedaj prišel med vas strupeni plevel. Vsepovsod ga je polno. Zakaj?... Treba ga je iztrebiti!..."
še dolgo je šla pridiga, župnik je ostro pokaral kmete, ko začenjajo z uporom zoper grajsko gospodo, ki jo je postavil cesar, vladajoč po božji volji. Ko je nehal pri-digovati, je pa stopil pred oltar in oblaki dima so se vzdigirli proti nebu. Ljudje so klonili glave in prosili:
»Sibe potresa, kuge, lakote in vojske, reši nas, o Gospod!"
»Hudega Turka nas obvaruj o Bog Večni, Vsemogočni!"
V vseh srcih je živela ta misel in vsak jo je izražal v goreči molitvi. Tedaj pa je že nekaj drugega privrelo iz src in hitelo proti nebu:
»Izpod oblasti divjega Hartmana nas otmi, o Bog!"
Ko so prišli iz cerkve, so se strnHi in začeli zabavljati.
»Ali ste culi, kako je župnik govoril?"
»GORENJEC«
STRAN 3
decembra kot uvod v božične praznike. Opozarjamo že danes, da si to zares lepo igro ogledate.
ŠENČUR
V nedeljo 28. novembru ob 15. uri je priredilo v Prosvetnem domu Cecilijansko društvo pevski koncert. Nastopili so 4 zbori, posamezno in skupno. Bilo je lepo.
Sveti Miklavž je že sporočil, da bi letos zopet rad obdaril male in velike, zato jih bo povabil v Prosvetni dom.
Za 8. december ob 15. uri pa nas vabijo v Prosvetni dom Fantovski in Dekliški odsek kjer priredita akademijo. Pravijo, da kar brez vstopnine.
Zaslužek se obeta tistim, ki bodo hoteli voziti grumoz na pota onih( ki jih sami niso hoteli ozroma ne bodo hoteli popraviti, tako pravi obč. cestni odbor. Prav tako!
Neke osebe v Šenčurju govorijo, da bodo vsi tisti, ki so bili leta 1932 proti svoji volji na počitnicah v ljubljanskih in belgrajskih zapor.h dobili za odškodnino kar cele milijone. Ako se to uresniči bodo leta 2932 kar vsi brez vsake asistence drli v ljubljanske in morda tudi v belgrajske ječe.
8. decembra, na Marijin praznik ob 3. uri popoldne priredijo fantovski odsek v Šenčurju, in dekliška krožka v Voklem in Šenčurju akademijo z zelo pestrim programom. Poleg drugega je na programu nastop naših telovadcev, prizor s petjem »Gospodov dan" in duhovna igra »Sultanova hči in dobri vrtnar". Vstopnine ni. K obilni udeležbi vabijo odbori odseka in krožkov. Bog živi!
Prosvetno društvo v Šenčurju je priredilo na predvečer prvega decembra v Ljudskem domu akademijo. Pričetek slavnostne akademije so oznanili mogočni streli farnega kimona. Pred lepo okrašeno sliko Nj. V. kralja Petra II. je nastopala mladina in odrasli v igranju, petju in rajanju, pred zadnjo točko pa je govoril slavnostni govor o pomenu prvega decembra za nas Slovence predsednik društva. Dvorana, ki ni majhna, je bila nab:to polna Šenčurjanov in tudi okoličanov. Tudi vsi uradi so bili polnoštevilno zastopani.
CERKLJE
70 letnico rojstva je obhajal v nedeljo 28. nov. g. Andrej Murnik, cerkveni ključar in bivši dolgoletni cerkljanski župan. G. Andrej se je vedno izkazal kot odločen, katoliški mož. Za mnogoštevilne zasluge je bil odlikovan dvakrat z redom sv. Save.
Je še vedno krepak in se smehljajočega obraza zanima za vsa javna vprašanja in kjer more, rad pomaga.
Na predvečer rojstnega dne mu je pevski zbor Fantovskega odseka zapel podoknico. Pa tudi od drugod je g. Andrej prejel mnogo čestitk, katerim se pridružujemo tudi mi in kličemo: Na mnoga leta!
Miklavžev večer priredi Prosvetno društvo v nedeljo 5. decembra ob 3. uri popoldne v Ljudskem domu. Vabljeni otroci in odrasli.
Dekliški krožek proslavi mladinski praznik 8. dec. z Marijansko akademijo, ki se vrši ob 3. uri popoldne v Ljudskem domu. Akademije na kateri so v programu lepe točke, naj se udeleži vsa fara v obilnem številu.
Sestanek zaupnikov JRZ. se je vršil v petek 26. novembra v Ljudskem domu. Na sestanku je poročal ban. tujnik g. Tomazin o sedanjem političnem položaju.
PODBREZJE
LejSo prireditev nam je pr pravil naš cerkveni pevski zbor v nedeljo 28. novembra. — Za uvodno pesmijo, na čast sv. Ceciliji, je sledija Klemenčičeva »O poglejte ptičke ...", tretjo pesem Vodopivčevo: »Kadar zora..." sta spremljala znani umetnik na harmoniko g. Stanko in vodja tržiške godbe g. Ahačič. Za tem je slcd.la res zanimiva opereta »Adam Ravbar". Ni lahka stvar kaj tukega uprizoriti na malem podeželskem odru, vendar je cela prireditev v vsakem pogledu lepo uspela.
Polna dvorana hvaležnega občinstva je pričala, da čut za lepo petje pri nas raste. Hvala gg. Ahačiču in Goričanu iz Tržiča, ki sta mnogo pripomogla k uspehu prireditve. Zboru želimo, da bi še napredoval.
Prihodnjo nedeljo 5. decembra ob 3. uri po-
poldne bo govoril v našem društvu č. g. kanonik Šimenc o prosvetnem delu! Vabimo vse farane.
KRIZE
Gospod urednik! Po uolgem molku se Vam zopet javlja križki dopisnik. Premnogi, in morda tudi Vi, so že mislili, da je dopisnik že umrl. No, tako hudo še ni, čeravno ima že precej knžev na hrbtu. Oglašal se pa zato ni, ker pri nas vse spi in je tudi on malo zadremal, saj je starejši človek vedno počitka potreben. Zato upam, da cenj. bralci in Vi g. ureduik ne boste te dremavosti zamerili.
Prošnje in opozorilo sv. Miklavžu. V nedeljo boš ti veliki dobrotnik in ljubitelj obdaroval premnogo mladine in tu m tam tudi odrasle, kateri se Tvoji dobroti priporočajo. Po vseh farah odnosno občinah je poskrbljeno za Tvoje srečno potovanje, le pri nas, ker smo vsi bolj zaspani, se nismo pobrigali v zadostni meri zu Tebe. Čutimo se pa dolžne, da Te vsaj opozorimo na eventuelne nezgode, katere bi Te utegn.le doleteti v naši fari. Torej! — Ko boš krenil iz Ziganje vasi v Sebenje ne boš dobil vode, ker imajo ti sami veliko pomanjkanje vode. loda v Sebenjah so dobri ljudje, zato Te prosimo, obdari to vas z vodovodom, za katerega ima občina zamaš';na ušesa. Ko boš pa stopal s svoj m obsežnim košem po Krizah, se drži vedno bolj na levo, ker po vasi je izpeljan kanal, ki pa je brez ograje. Kako lahko bi se zgodilo, da malo narobe stop.š, ali se komu izogneš in bi z vsemi številnimi darovi štr-bunknil v vodo. Ti bi b.l ves moker in blaten, a darovi bi splavali po kanalu dalje. Kaj bi rekli naši otroci? Kar se občini ne zdi vredno kanal ograditi, zato Te prosimo, prinesi Križa-nom ograjo. Ko pa boš zav.l proti Pristavi, hodi bolj po stranskih potih, ker je cesta zelo ozka in bi lahko srečal avto, kateremu se ne bi mogel ogrr.ti ter bi bila tako nesreča neizogibna. Torej pazi! Strogo pa Te opozarjam, da ne kreneš iz Pristave v Bistrico po železniškem svetu in čez železniški most, ker bi te ustav.la žandarmerijska straža in bi moral plačati 95 din kazni, kajti obljubljene brvi občina še ni zgradila, ker jo rabijo samo delavci, a n hče izmed občinskih očetov. Pristavčane sicer sumijo kot same komun ste, no pa ni tako hudo, le ljudje prehudo sodijo. Res pa je, da so večinoma predobri in se prav radi tega dajo nalagati od raznih širokoustnežev. Ljubi Miklavž, obdari to delavno ljudstvo z brvjo, po kateri toliko hrepenijo. Iz Pristave te bo vodila pot dobrote nazaj na Retnje in od tam gotovo men J stopiti na vlak, ki te bo potegnil v Tržič. Saj veš, dragi dobrotnik, kako Te ima vse rado in se boji, da se ne bi prehlad.1 in tako resno padel v bolezen. Zato Te v tvojem interesu opozarjamo, da ne prideš prezgodaj na postajo, ker pri nas ima obč na res po pravici rečeno tako malo dohodkov, da ne more zgraditi kolodvora. Ti bi se tedaj, ko bi stal na postaji v vetru, dežju, snegu in mrazu lahko občutno prehladil. Svetujemo Ti, da raiš' stopi k Zaplotnku v gostilno ter si privoščiš kozarec cvčka." Oh, sv. Miklavž, usmili se nas in š'evilnih tujcev, ki moramo vedno prezebiti n-i raknniu vlaka, daj nam kolodvor. Ponrsli 2400 ljudi Ti bo hvaležno, da ne štejemo ubo-g'h ljudi iz Golnika. Še enkrat Te prosimo, usmili se nas. ako vse druge naše prošnje pre-zreš le te nikar.
Miklavžev večer. Prosvetno društvo priredi v nedeljo 5. t. m. ob 7. uri zvečer M klavžev večer. Poskrbljeno je, da se boste tudi od srca nasmejali in sicer igri: »Zdravnkov strežnik". Po igri prihod sv. Miklavža. Miklavžev urad bo deloval v soboto od 15. do 21. ure zvečer in v nedeljo ves dan. Popolne ob 3. uri bo pu Miklavž obaroval otroke, zato zvečer pustite otroke doma. Popoldan vstopnine prosto, zvečer občaina. Za vsak paket se plača 2 din. Pridite, ako hočete biti deležni Miklavževe dobrote.
TRZTC
25- letnico Marijine družbe žena smo obhajali predzadnjo nedeljo. Ze v petek in soboto so imele naše žene duhovne vaje. Vodil jih je ob ogromni udeležbi voditelj sam g. svetnik Vovk. Najlepše je seveda bilo na zaključni dan. V nedeljo zjutraj so vse pristopile k sv. obhajilu. Popoldan jih je sprejel 42 novink škofijski voditelj Marijinih družb g. kanonik
B. Rangus  zlatar in sodni cenilec Kranj
Za Miklavža velika izbira. Oglejte si novo urejene izložbe!
14 kar. zlato že od Din 60-— daljo.
14 kar. zlato že od Din 80-— dalje
Največja izbira vir, zlatnine, srebrniae, alkoholnih mer, optike, jedilnega orodja, kristala, največja zaloga kuku ur vseh vr*( in cen. — Vsa v to stroko spadajoča popra* vila in predelave se pod jamstvom strokovno, točno in solidno izvrše. — Prepričajte se pred nakupom, zahtevajte cenik.
dr. Klinar Tomaž. Tako prisrčno in lepo je govoril, da je morala vsaka začutiti v sebi, da ni večjega in lepšega kot biti mati in hči Matere božje. Po slovesnosti v cerkvi, ki je trajala do štirih, se je vršila še na Skali prisrčna akademija z deklamacijo, govorom, ljudskim petjem in dramatičnim prizorom. V govoru smo izvedeli, da je 39 članic že od začetka v družbi, da je bilo 1912 leta sprejetih 142, zdaj zu 25 letnico pa 42. — Naj bo ta proslava, ki namenoma ni nosila na sebi prevelikih zunanjih slovesnosti, nova spodbuda za stare ter pritegne še novih in katoliški Tržič bo katoliški tudi ostal.
Na praznovanje 1. decembra se je Tržič nekam mrzlično pripravljal. Svoje čase je b.lo tako, da so nekateri smatrali samo sebe za edino upravičene praznovati 1. december. Letos je občina povabila vsa društva k sodelovanju, k udeležbi pa tudi vse urade in večja industrijska podjetja. Sodelovanje je odklonil Sokol in Bralno društvo. Do izraza je to prišlo posebno vidno, ko sta omenjeni društvi nekako demonstrativno odkorakali k službi božji ločeno od ostalih društev in zastopstev. Nazaj grede so pa proti koncu Glavnega trga začjli peti sokolsko himno. Izgledalo je zelo čudno to petje, ker ni bilo poslušalcev in ker si je mala četica šele proti koncu mesta upala povzdigniti svoj glas. V splošnem je vtis, da je nekaterim zelo hudo, ker ne morejo reči, da so samo oni državotvorni.
Točno ob devetih dopoldne je župan otvoril slavnostno sejo v občinski posvetovalnici, katere so se udeležili poleg občinskega odbora, zastopniki uradov, društev in naše industrije. Zupan je pozdravil navzoče in je v kratkem govoru povdaril pomen zgodovinskega dne 1. dec. 1918., nakar je navzoče povabil v meščansko šolo k akademiji, katero je priredila občina ob 8. uri zvečer. Kakor seja, tako je tudi akadenvja potekla v lepem slavnostnem razpoloženju. Zato je poskrbelo Prosvetno društvo sv. Jožefa, cerkvena godba in ravnateljstvo mešč. šole. S tem je bilo dostojno praznovanje 1. decembra zaključeno.
Pokopali smo preteklo soboto f Ivana Sedeja, očeta g. prof. verouka v Ljubljani J. Sedeja. Ze pred dvajsetimi leti se je naselil v Tržiču ter vestno vršil službo krajevnega predstojnika žandarmerije. Njegov pogreb priča, da je imel mnogo prijateljev. Bog bodi zavednemu katoliškemu možu obilen , lačnik, preostalim naše iskreno sožaljel
Prosvetni večer. Prihodnji ponedeljek 6. dec. odpade radi velikih priprav, katerih sad bomo gledali v januarju v Straussovem »Ciganu baronu".
Miklavž nas obišče seveda tudi letos in sicer prav z velikim veseljem. Najavil je brez plakatov, da se bo oglasil posebej za otroke (ob pol 4. uri popoldne), posebej za odrasle (ob 8. uri zvečer). Ker ima Miklavž posebno ljubezen do Tržiča in ve, da imamo \ nedeljo pri nas več časa, bo popoldne tudi nastopil v kratki igrici. Da ne bo brez parkeljev, o tem še misliti ni. Darila za otroke in poštn;no za pakete (po 2 din) bo urejal dopoldne in po kosilu do 2. ure. Pozabil pa nj Miklavž tudi na odrasle. Ze par let se za velike Tržičane sploh ni zmenil, letos pa hoče tudi njim pregledati srce. Kolikor sam ne bo mogel, mu bodo pomagali »hudobni parkelji". Da ne bo Miklavža in angelov zeblo je naročil, da naj bo dvorana zakurjena, zato bo vsak ob urejevanju daril oziroma pri vratih nekaj malega žrtvoval. Vabljeni vsi, ki žele videti sv. Miklavža. Obljubil je. da bo letos tak, kot še nikoli! Zato pridite! Prepričali se boste, da v teh besedah ni laži! Pometamo!!!
Vse zimsko blago odprodajamo po tovarniških cenah v manufakturn: trgovini J. Vidmar ,.pri Bideljnu" v Tržičn. Za malo denarja veliko blaga.
STARA LOKA
Sveti Miklavž bo obiskul Starološki dom v nedeljo 5. decembra ob pol 4. uri popoldne. Na programu bodo tri krasne igre: V peklenskem brezdnu, Nebesa in otroška igra: Miklavža čakamo. Nihče ne sme zamuditi prilike, da ne bi prišel po darove, ki jih sv. Miklavž že dolgo hrani za zveste obiskovalce Starološkega doma. Darila se izročajo pri hišniku.
Fantovska in dekliška Marijina kongregacija pripravljata za 12. december krasno akademijo. Ze danes vabimo k številni udeležbi.
Fantovski odsek se je razživel. Na zadnjem občnem zboru je bil izvoljen za predsednika
Franc Rešek, za telovadnega načelnika pa Franc Jugovic. Kakor so pokazali, bo letos veliko zanimanja za fantovske večere.
ŠKOFJA LOKA
Cecilijanski koncert. Kakor je »Gorenjec" v zadnji številki na kratko že omenil se je vršil v nedeljo ob 8. uri cecilijanski koncert godbe 1. plan. polka in tukajšnjega odseka Pevske zveze v Društvenem domu. Koncert, ki je bil prvi te vrste v našem mestu je obsegal nabožne narodne in umetne pesmi. Koncert je prav sijajno uspel v vsakem oziru. Vojaški orkester kakor pevci, so odigrali oziroma odpeli prav vse pesmi s prav umetniško višino. Kaj takega bi želeli še večkrat videti. Koncert je posetil odličen glasbenik mns. Stanko Premrl iz Ljubljane. Za požrtvovalno delo in trud, ki sta žela popoln uspeh gre zahvala prav vsem sodelavcem, posebno pa še gospodu kapeluiku Alojziju Smrekarju in Mateku Jožefu kot pevovodji.
Miklavž prihaja...! V naš Društveni dom bo prišel sv. Miklavž kar dvakrat in sicer popoldan, ko bo obdaroval naše najmlajše in zvečer, ko bodo imeli pravzaprav glavno besedo parkeljni. Vendar pa se bo sv. Nikolaj marsikoga usmili in mu prinesel, če ne drugega vsaj šibo. Zato v nedeljo zvečer prav vsi v Društveni dom, kjer bo Miklavž zelo, zelo radodaren. Poleg tega pa bo tudi preskrbljeno za zabavo, ko bomo Miklavža čakali, Ker je pot iz nebes v Loko zelo dolga, vam bodo pa zato naši igralci odigrali prav uiično igrico.
Odgovor. Na našo trditev, da se delavci niso udeležili Krekove proslave v Društvu, odgovarja tukajšnji dop:snik »Del. pravice", da je celo neki član JSZ deklamiral pesem na proslavi. Res je, A ta ni deklamiral kot član JSZ ampak kot član društva in > da je bil ta pač edini, ki je kršil »disciplino". Pa še to povemo gospodu dopisniku, da ta deklamator gotovo ne uživa v njegovih očeh milosti, češ, da samo tistih ni bilo na sestanku, katere je videti na raznh »paradah", kar je letelo prav nanj.
Da je JSZ plačala sv. mašo za dr. Krekom je hvalevredna stvar, vendar se nam čudno zdi, zakaj ni hotela imeti proslave skupno z društvom, čeprav se je proslava JRZ vršila le malo prej kot društvena in v istih prostorih, čeprav je imela JSZ takrat že povabilo za skupno proslavo. Pa še to povemo, da za proslavo JSZ prav nihče razen delavcev ni vedel.
Kar se pa tiče pisanja o »oštarijah", o nekem Krekovem spomeniku v Ljubljani in ne vemo kaj še vse, mislimo, da ni vredno odgovarjati. Samo toliko povemo, da mi svoje trditve niti za pikico ne odmaknemo in še to, da je s tem za nas stvar končana
Naša želja je, da se med nami ne koplje prepad, ampak da delamo z roko v roki po Krekovih načelih za rast in procvit vere. Cerkve, naroda in države pa tudi za dvig socialno šibkejših slojev, kakor je on učil.
Obrtništvo
Pripravljalni odbor »Društva slovenskih obrtnikov" v Tržiču vabi prav vse obrtnike in obrtnice tržiškega sodnega okraja, da se udeleže ustanovnega občnega zbora »Društva slov. obrtnikov", ki se vrši v sredo na praznik dne 8. decembra 1937 ob 9. uri dopoldne v prvem nadstropju tržiške meščanske šole, (soba združenja čevljarskih mojstrov v Tržiču, s slede-č.m dnevnim redom:
1. ) Pozdrav in poročilo predsednika.
2. ) Nagovori zastopnikov Zveze slov. obrtni-
kov iz Ljubljane.
3. ) Č tanje in sprejem društvenih pravil. 4) Volitev odbora.
5. ) Sprememba pravil — člen 1 in 2.
6. ) Določitev članarine.
7. ) Volitev zveznega delegata.
8. ) Razgovor o strokovnem glasilu »Slovenski
obrtnik".
9. ) Raznoterosti.
Z poštenim delom in našimi začrtanimi cilji si edino moremo obrtniki sami izboljšati svoje današnje težko in obupno stanje. Zato se vsi oklenmo te naše stanovske organizacije »Dru-šlva slov. obrtnikov", katerega občni zbor se vrši na praznik dne 8. decembra t. 1. na katerega še enkrat vljudno vabimo, da se ga udeleže prav vsi obrtniki in obrtnice.
Z obrtnim pozdravom!
Pripravljalni odbor »Društva slov. obrtnikov v Tržiču.
Nakup svinjskih koži
Kakor vsako leto tako tudi letos kupujem po najvišjih dnevnih cenah svinjske, kakor vse druge vrste kož v vsaki množini.
R. Batistič
Stražišče-Kranj
STRAN 4
»GORENJEC«
Halo!
Halo!
Opozarjamo Vas na veliko jubilejno odprodajo vsega
zimskega blaga
po tovarniških cenah, ki traja samo še meseca decembra.
Izkoristite najugodnejši nakup
za Sv. Miklavža in Božič.
Vsem Gorenjcem naznanjamo, da imamo trgovino v nedeljo 5. in na Marijin praznik 8. dec. dopoldne odprto.
Vljudno se Vam priporoča manufakturna trgovina
LOGAR & KALAN - KRANJ
Obvestilo!
Naznanjamo, da je gospod Štefan Vari, Kranj Klane, s 1. decembrom 1937 zopet prevzel glavno zastopstvo našega zavoda ter mu je poverjen inkaso in sklepanje vseh poslov.
„DUNAV"
zav. del. dmiba v Zagrebu, podružnica v Ljubljani
Dežnike lastnega izdelka, kakor tudi veliko izbiro kožn-hovine, Vam nudi
Jenko Alojzij
dežnikar — KRANJ
Modna trgovina za dame in gospode
IVO WENDLING
KRANJ, Jenkova ul.
Vas postreže z vsakovrstnim perilom, dobro, solidno in poceni. Predtiskana ročna dela.
Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik v hiši g. Kocbeka.
Službo kot praktikantinja nastopi dekle s potrebno predizobrazbo in trgovsko šolo. Naslov Sp. Brnik 45 p. Cerklje.
Prodam 7 m3 jesenovega lesa pod ugodnimi pogoji. Poizve se v upravi.
Svete kipe
vseh velikosti po najnižjih cenah. Jaslice že od Din 2'— naprej. Trgovci znaten popust. Franc Konjedič, keramik
p. Stražišče pri Kranju
VINO
pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Fran-kopanska nI. 11.
Proda se železna peč in železen štedilnik po zelo ugodni ceni. Glavni trg št. 7-1.
Sobo s štedilnikom oddam takoj samo solidni starejši samski osebi. Naslov v upravi lista.
Ugodno se proda: nov siuokiner. temno modra moška obleka in jutranji jopič. Naslov v upravi lista.
Odda se opremljena soba. Naslov v upravi.
Skladišče suho, veliko pripravno za vinsko klet, skladišče ali obrt se odda takoj v centrumu mesta. Elektrika in vodovod vpeljani. Naslov v upravi.
Močni čeveljčki iz mastne kravine t močnim usnjatim podplatom. Za zimski čas, za šolske otroke najprimernejši. St. 31. 34 din 69.— . št. 35-38 din 79.-
Za delo v hiši in dvorišču ti topli čevlji iz močnega črnega sukna z gumastim podplatom.
Najcenejša in na j trajnejša obutev so naše nepremočljive gumaste opanke. Ženske 35.-. moške 39.— .
Zadnja novost« zelo eleganten čeveljček z nizko peto. Najelegantnejši Omogočili   smo   naJ6iromašneišim za vsako priliko, gospodinjam da morejo kupiti nove čevlje, katere smo izdelali ravno-tako iz gumija, s toplo triko pod-stavo.
Priljubljene in  potrebne  vsaki   Najpraktičnejši  in   najmočnejši   Čevlji za delavce in kmetovalce gospodinji so naše copate iz vol-  nizki čevelj  za  gospodinje,  ki iz debele kravine z izredno moč-nenega dubla  s  filcanim  med- imajo vsak čas posla izven doma. nimi podplati. Široka oblika teh podplatom, Izdelane so iz močnega boksa z čevljev omogoča lahno in udobno
elastičnimi   in    nepremočljivimi hojo.
podplati.
Sveti Hikolaj Prinesi dobri ileci kaj! Kupil vse je le pri nas: Copatke, čeveljčke za Vas.
Moškim za štrapac priporočamo čevlje iz močnega boksa z elastičnimi podplati.
Galoše so potrebne vsakomur. Va-
_ rujejo Vas vlage in prehlada. Mo-
■omhhhhhb ške din 39.—, ženske din 29.—, otroške din 19— in 25.—
m H LI OGLHSI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni RERNARD MAKS, tapetnik, Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
Povečave
po vsaki sliki lahko dobite pri domačem
fotografu - Jug - Kranj
ker sedaj smo začeli tudi te izdelovati.
Halo!
Halo!
V sled preselitve
splošna razprodaja
vsega manufakturnega blaga, perila, trikotaže in galanterije poceni, kot še nikoli! Zato pa vsi po razno blago k
Savniku v Škof jo Loko
VELIK nHRUP SVIMSK1H Kot!
Kakor lansko lilo tako tudi letos kupnlem po na|olftjl ceni solnlske, gooe|e In telečje . kole o osakl množini.
Leopold Zupan
nsnlarna - Hrani
Miklavž kupuje lepa darila v letos otvorjeni modni trgovini
Ivo Wendling ~ Kranj
Cene nizke! Blago dobro! Postrežba solidna!
Lepa izbira damskega in moškega perila. Prikladna lepa darila: damske torbice, nogavice, rokavice, svileni šali, pižame, lopa predtiskana dela.
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago.
fiove hranilne vloge tj obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak  čps    tez napovedi.
Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje.
Ott mredftika In isda jnteffa orfgwrftrfa Vertenšek Mila«, v Kom j«.
una nakana ikfcwam aaanni ♦ Kanj«.