GLE) PETO STRAN - IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA številki LETO VI. / ŠT. 14 KRANJ DNE 4. APRILA 1953 CENA 8.— DIN Basen & S IV .SEJE OLO KRANJ TRI ČETRT ZAG SAMIC Volitve delavskih svetov končane Ankete so se pri izbiranju kandidatov zelo obnesle Volitve v nove delavske sve- voljeno veliko več žena kot fukcij opravljajo žene ln so te so na Gorenjskem že kan- lansko leto. V >Tiskanini« bo -jih menda prav zato "morali čane. Kot smo poročali, so vo- izvolili v 63 članski delavski »prikrajšati« pri volitvah v delitve v splošnem potekale bolje svet 23 žena, lani pa jmje^ bi- lgJv^ki ^ y >Iskrk , m kot lam. Volilna udeležba je lo le 9. V Industriji bombažnih lT>r^iajp-anih 134 kandi. V torek je ponovno, zaseda Okrajni ljudski odbor in spre- doslej ni hotel sporazumeti z bila povsod 100%. Manjkali so iz&lkov v Kranju jj izvoljenih ^^LU T jel več novih odlokov. Najprej je bila skupna seja obeh zbo- občinskim odborom žiri o za- le bolni in službeno odsotni. 14 žena in 9 moških. Starih datov za novi delavski svet, od rov, na kateri so pretresali skoraj izključno gospodarska vpra- menjavi zemljišča (s kozolcem Pri zbiranju kandidatov so se člarov je v novem de-av.skem tega 28 žena in 106 moških. Sanja, nakar sta oba zbora zasedala ločeno. in razpadajočo hišo), na kate- zelo obnesle ankete, ki so jih svetu samo 4. V »Savi« je bilo Izvoljenih pa je bilo 110 kan- Okrajfti odbor je sprejel več novih odlokov -Prepoved točenja alkoholnih pijač mladoletnikom rem so množične organizacije Prva točka dnevnega reda so smledniškega vzgajališča v Ver- že napoj dogradile Zadružni bile venecijanke. V smislu na- žej in možnost ustanovitve dom. vodil zadnjega zasedanja je go- kmetijske šole pri tem vzgaja- Zbor proizvajalcev je raz-spodarski svet pregledal pošlo- lišču. Smledniški odbornik je pravljal na svoji seji le o po-vanje samic in ugotovil, da jih Izčrpno in. tehtno dokazal ne- trditvi zaključnih računov zaje od 121 kar tri četrtine obra- smiselnost nameravane preseli- drug. Ugotovil je, da so za-tovalo brez obrtnih dovoljenj, tve in se zavzel za ustanovitev ključni računi vseh zadrug, ra-Ob tej priložnosti so odkrili tu- kmetijske šole. zen KZ češnjica in Dražgoše, di večje količine nežigosanega Na. ločenih sejah sta zbora napravljeni v skladu z obsto-lesa pri obratih. Prav tako so pretresala naslednja vprašanja: ječimi predpisi in izkazujejo ugotovili, da večina samic ne Okrajni zbor je sprejel odlok 138,438.248 din dobička. Samo odvaja davka, v najboljšem pri- 0 obveznosti fluorografiranja kmetijske delovne zadruge (6 meru pa le od hlodovine, ter da Vseh oseb, ki so dopolnile 15. po številu) so imele lani 11 ne vodijo žagarskega dnevni- jeto starosti. Odlok predvideva milijonov 52.682 din dobička, ka. Zato je naše gospodarstvo kazni do 10.000 dinarjev, ozi- Sklenil je, da potrdi račune, le utrpelo občutno izgubo, ki bi roma odvzem prostosti, kar je češnjici in Dražgošam ne. Prpa v tej stiski in pomanjkanju v skladu z Zveznim zakonom va je zaradi nejasnosti predpi-lesa še porastla. Da se to pre- o zatiranju nalezljivih bolezni, sov in nevednosti napravila ob-preči, so odborniki izglasovali Drugi odlok, ki je bil sprejet, račun za svoje industrijske ob-sklep o obratovanju 58-ih ve- prepoveduje točenje alkoholnih rate po predpisih za zaključne neeijank. Vsem, ki so že imele pijač mladini do 18. leta in račune zadrug in ne po pred-obrtna dovoljenja, se dovoli na- pijanim osebam kjerkoli, pisih za državna gospodarska daljnje obratovanje, zaradi kri. ne namo v gostinskih obratih, podjetja, kot bi morala, V tja krajevnih potreb pa se bo izjeme pri mladoletnih osebah Dražgošah pa so že med le-Izdalo obrtna dovoljenja še ne- ^ dovoljene le, če so v sprem- tom prenesli del dobička v katerim drugim, ki jih je pred- stvu staršev. Za kršitve so sklad za obnovo, kar zadeva razpisali vsi večji delovni ko- sicer malo slabše, saj sta v uo-videl gospodarski svet. Med volitvami novega Delavskega sveta v »Industriji bombažnih izdelkov« Kranj didatov, od tega vseh 106 moških in le 4 žene. Da je izpadlo toliko žena je v glavnem kriva sindikalna organizacija, ki te premalo politično pripravila volitve, kajti pokazalo se je, da so se žene trudile, da bi uveljavile svoje kandidate, vendar so jim prav moški s svojimi napačnimi nazori o ženah prekrižali račune. (Več žena, ki so izpadle, je dobilo nad 1300 glasov!) Najslabše pa je bilo v tem pogledu v Gozdnem gospodarstvu Kranj, kjer v novem 18 članskem delavskem svetu na nobene žene. Res, da je karakter podjetja tak, da prevladujejo moški, vendar bi so verjetno med 5 nameščencev, ki so prišli v nov delavski svet, le dalo uvrstiti tudi kakšno ženo. Dobro so volitve potekale tu- BLED Ji POTREBEN P0M0CI Proti predpisane najvišje kazni, ki odpis obnovitvenih kreditov, lektivi, medtem ko so lani z vem delavskem svetu ie dve di v tržiških podjetjih. V >Tri-vsem samicam, ki so obratova- jih zakon dovoljuje okrajnim Zbor proizvajalcev je sklenil, anketami sestavljali kandida- ženi, vendar so temu krive pred- g^vu« je bilo v 31 članski dale brez dovoljenja, bo uveden odborom. Na koncu je okrajni naj se to prouči in izdela nov tne liste le v dveh podjetij. j^ene same saj B0 p0:ria- 1a™ki swt &vnu~rnh 7 žena ta gale >odstranitiKokra> tona ga delavskega sveta je biio po-zaposlene večinoma žene, ven- novno izvoljenih 12 članov. V dar so v nov delavski svet, ki Bombažni predilnici in tkalnici , h - s j j šteje 23 ljudi izvoljene samo ^ ^ ^ voiitve v delavski svtt I Jsecnjc jezera, regulacija cest, urediter kanalizacije in vodovoda tri. zanimivo je namreč, da v ^a^m kar dve kandidatni li-m najnujnejše potrebe letoviškega centra tem podjetju večino odgovor- nih upravnih in smdikalnih (Nadaljevanj« na 3. strani) V jasnem pomladnem jutru bliskovito naraščalo, z njim lo vrsto potočkov in st/udienč-obema zboroma. Po krajši raz- niti najlahnejsa sapica ne piha tudi hlastanje po profitih. V kov speljali preprosto v kana-pravi Je bil odlok Izglasovan. čez gladino Blejskega jezera, teh letih je nastala tudi blej- lizacijo, namesto da bi jih sko- Ce se pripeljemo po klancu k ska kanalizacija. Gradnjo so zi morebitne filtre napeljali v obali, je niti ne opazimo prav poverili najnižjemu konkuren- jezero. Tako je jezero ostalo do takrat, ko smo že tik ob tu. Ta je delal hitro in površ- prikrajšano za znaten dotok njej. Talko miirna je gladina, no, — kakor so narekovale sveže, čiste vode — svoje red- razmere. Glavni odvodni preprosti, ven kazenski postopek. zbor sprejel odločbo" o razla- zaključni račun, nakar je za- Razveseljnivo je tudi dejstvo, Drugi sklep Je veljal razvr- stitvl Jožeta Vrabca, ki se vse ključil sejo. da je v nove delavske svete iz- stitvi katastrskih občin v vred- u nostne razrede. Odlok Je bil pripravljen že za prejšnje zasedanje, vendar je bilo sprejetje odloženo zaradi nekaterih spornih razvrstitev. Gospodarski svet je ponovno pregledal razvrstitev in unesel nekaj sprememb, ki jih je to pot zagovarjal pred Nato so odborniki razprav IJali o prenosu pravic ustanovi telja tovarne furnirja v Hodov Ijah na občinski odbor Zminee Jeseničani dobijo zimsko UopaUšče. vzpenjava, ledavno • • • Gospodarski svet je bil mno- da zrcalno sliko v jezeru ko nja, naj se prenos odloži, dok- kai- ne hrane. Potrebni Na Jessnicah je zadnje čase junake? Vemo, da mestni oto-opazitl živahno gradbeno de- črnski ljudski odbor iz dneva v ter ne ImkIo urejene razmere v ■ dar dragi ukrepi: Kanalizacijo javnost i v železarni i v mestu dan rešuje vrsto hudih proble- tovarni. Vrvic j<> treba r šil' $ ■ . - -V-..' *"1 j< treba povsem obnoviti in in bližnji okolici. Komaj so že- mov, vendar v tem ni opravičl- problem Investicij, ki bi mora \ >'' • •''•'*' . j razširiti na območje vsega Ble- lezarji zgradili nov« sodobno la, da pozablja na padle borce! le doseči znesek 'ii.SfiO milijo- ' 's j da. Drenirnili bodo nekaj moč- opremljene in urejene predelo- Nič manj kakor LOMO pa niso nov če naj so v tovarni «'mI - ' *• % virnih travnikov ob jezeru in valne obrate, nove pražilne pe- odgovorni za gradnjo spomeni- pravijo ozka grla ki danes o- ** ' „ | vso pri toka. jočo vodo očiščeno či za rudo in nove covvperje z ka Društvo rezervnih oficirjev, nemogočajo povečanje proiz- " ' speljali v jezero, v njem pa gigantskim jeklenim dimnikom, ZB, stoidikadni funkcionarji ter vodnjo. Za potrolm vojske je | ' ' i pospešili eirkulaeijo vode s že so postavili visok dimnik za vsi člani ZSJ in SZDL. Sporne- treba že letos dvigniti proiz- i . ' • jk:'^< ' j tem, da bodo napravili nov od- Siemens-Martinovo peč. Tudi ndk bi moral stati vsaj za 10- vodnjo od 3(5 mili ionov dinar- j '*, tok. Predvidevajo, da bo po- na Javorndku se Objekti valjar- letnico IX. zasedanja AV- Jev na 130. Drugič, Še vedno ! .. • s- « '*mjjL W' ■ i tekal skozi 000 metrov dolg ne stalno večajo in množe. Se- NOJ-a. nI izplačan dni- lastni ' • ^P%MMB^ k^"' ' » • ,**, T'* i l"'dov ]km! gričem Stražo od daj grade strokovnjaki velik Pač pa Jeseničani pridno kom, ki bremeni osnovna sred- ■ f^^^Š^mT^ ■ ' :''"'" < obrežja pri hotelu Toplice do zidan dimnik za novo parno gradijo delavske stanovanjsko stva tovarno. Kot tretji pro- , l: ' ] vasi M lino. k ie.r bi vodil v Je- centralo. Dimnik bo višji kakor hišice in stanovanjske bloke, »»kan pa je treba rešit« vpraša- ' • zvmico. Ta. predor In bil kina- vsi, ki žo stoje. Od sončne Koroške Bele pa tja «»io personalne in tarifo- no li ' , ' '* 'i t i tudi odvod glavnega kana- V mestu je kanalizacija več do Plavža je zrasla že vrsta Uke v pmljetju. I«všl lastniki, '* *1JiJlP«IIIIiipppB«^ : b/.aci jr.k-ga /J)ira.ln',ka. Z vsem a.li manj že urejena, medtem lepo urejenih in udobno oprem- Ul so šc danes upn'ki. in iij-!> * '•' | tem bi se Blejsko jezero hi- ko cestne hodnike pridno po- ljenih delavskih stanovanjskih «oroiln-ki so se vgne/dili v pod * - t reje čistilo. Kristalna voda bi pravljajo. S cest in Uildc SO Zgradb. Jetjn in ustvarili nezdrave raz- pg • privabljala še več gostov in končno odstranili vso navlako, Telesnovzgojni funkcionarji »nore. Odbor >> bil mnenja, da kopalcev. ki je doslej zelo kazila mesto, pa so dosegli, da bodo na Jese- »bčinski ljudski odbor no bo kos - Nobenega dvoma ni več, da I2^1"!! 80 tudi napisi na trgo- nioah zgradili moderno oprem- ^•m problemom In je zato odlo- • jo Pk d predvsem letov'is''-<> vin ah, delavnicah in drugod, ki ljeno zimsko kopališče. O- ♦11 prenos pravic. .* • . j Njegov razvoj mora potekati v 80 še zmie:ra3 spominjali na do- krajni ljudski odbor, Mestni ob- Zatem je bil izvoljen tovariš j t.o'j smeri. letovišče, zlasti še ho okupacije. «naki odbor in uprava Žele- Mnrljan Lukar, diplom, prav- j <-enter mesta, ne prenese tež- Z vesoljem in zadovoljstvom zarnc kažejo veliko razumeva- ■Bk, za sodnika za prekrške. , ' , i koga in sploh ne večjega av- opazujemo poživljeno gradnjo nje za ostvaritev tega načrta. ln>trjen statut okrajnega Zavo. ' • i Mtnobilskega prometa". Ta pa novega kolodvora, zakaj rušo- Kopališče bo zgradil komunalni o na, ceveh, blejski regulaoijskl načrt. To postajnim poslopjem, ki bo že prihodnjo zimo kopali v no- Otfbornlku »bora proiKvaJaleev, /.namlmi »odrezanimi nosovi ve- Zato so danes dogaja, da del je potrebno tudi zato, da bi vsej Sloveniji v čast. vem zimskem kopališču. llkanov« ta/ko lep, da si člo- jezerske vode prodira v kanal nove turistične objekte gradili še zmeraj pa je odprto vpra- Za povečanje telesnovzgojni k Je bil oboo ten na 20 meno komaj lahko predstavlja, in odtekla, ob večjih nalivih pa 0b novih cestah. V načrtu je &ajnJ» dostojnega spomenika m gportnih uspehov je nujne lwuko težki problemi tarejo utegne cestni odtok pronicati novih cestnih komunikacij, padlim borcem. Skoraj vsi kra- Zgradatii moderen stadion za blejsko mestno občino. Iz kanala v jezero. Jezerska pota rut razgledne točke, asfai- ji v Sloveniji so se že oddolžili zimsko in letno uporabo. Tudi Ni jih mak. voda je toroj s te strani ogro- tiranje in tlakovanje obstoje- padlim in postavili spomeni- na tem Jesenicam že delamo. S V pn^lominlh letih kapitali/,- žena, zlasti pa še zaito, ker so čiIv cest. Nekatere so v kla- ke. Mar bomo mi Jeseničani, pomočjo Železarne bo kmalu ,v zapora zanull sovražne de- vek JavnoHtl v korist In form bi roja. j^a i/pra/njciio mesto- oillH>rni. ka t»«Mlo razpisano nove volitve. **rern|ftko kondsljo, ki tinj bl letovišče doživljal izredno na- stairi Jugoslaviji kratkovlučlia problem wlitve Iz gol razvoj. Število gostov je ogilball večjim stroškom in ce- revolucionami in progresivni Ugotovljena moderna ledarna, delovni ljudje ter prvoborci za (Nadaljevanje na 2. strani.) delavske pravice, pozabili na te (Nadaljevanje na 4. strani) 34548828 Zunanjepolitični komentar Nove spremembe ? V informbirojski mplomaciji je že ustaljena praksa, da nikdar ne sprejmejo predlogov svojih nasprotnikov. če kdaj popustijo, potem vedno sami predlagajo nekaj povsem istega. Tako je bilo tudi tokrat. Kar je konec marca predlagal ču En Laj po pekinškem radiu, je popolnoma slično indijski resoluciji, ki je bila naletela na nebrzdan odpor vzhodnega bloka. Ču En Laj sioer izjavlja, da se v načelu ne strinja s prostovoljno repatriacijo vojnih ujetnikov, in pravi, da vobče ne verjame, da se kak ujetnik ne bi želel vrniti na Kitajsko, vendar pa >v interesu miru« predlaga, naj se korejska vojna konča tako, da bodo izmenjali le tiste ujetnike, ki to želijo, dočim bi drugi ostali v kaki nevtralni državi. Predlog praktično pomeni konec korejskega požara, saj je bil na pogajanjih v Pan-miunjomu dosežen sporazum o vseh drugih spornih vprašanjih. Svetovna javnost je raizum-Ijdivo hitro reagirala. Eisenho-wer je v Beli hiši sklical posebno sejo nacionalnega varnostnega sveta. V Washingto-nu so pričeli diplomatski razgovori. V OZN menijo, da je treba takoj sklicati poseben sestanek političnega odbora. Predlogi so sprožili nebroj ugibanj. Odgovori so bili dvojni: Kitajska je bila vedno pripravljena sprejeti indijske predloge. Če jih je zavrnila, je bilo to zaradi ostrega ukora, ki jim ga je dal Višinski z govorniškega odra OZN. Tudi to pot je iniciator v Moskvi. Tako govorijo nekateri. Vzrok pripisujejo moskovskim spremembam in najnovejšim »mirovnim gestam« Malenkova. Opozarjajo na obe njegovi izjavi o želji po miru, na nenavadno blage note sovjetskega komandanta v Berlinu generala čujkova, na njegov namig o štiristranski konferenci o Nemčiji, predvsem pa na široko amnestijo, s katero se je Malenkov dejansko desolidari-zirai s sovjetsko sodno prakso. (Seveda gre tu prvenstveno za to, da bi novi gospodar rad pridobil na popularnosti.) Naslednje vprašanje je, kakšni so moskovski naklepi. Ali Sovjetska zveza želi popuščanje napetosti samo zato, da bi preprečila oboroževanje Zahoda, ali ima morda Malenkov KAJ BO S SIROTAMI ? Gorenjska bi morala razmisliti tudi o tem, kako bi sprejela in zaposlila partizanske sirote iz drugih krajev Slovenije in njegova garnitura drugačno gledanje na zunanjo politiko, kakor jo je imel Stalin? In, končno, — ali sploh gre za želje iz Moskve? Drugi namreč menijo, da je prišlo do ču En Laje ve ponudbe brez vednosti sovjetskih oblastnikov in celo proti njihovi volji. Kako bi si sicer razlagali, da je Molotov 1. aprila izjavil, da se povsem strinja s ki/bajskimi predlogi. Je taka izjava sploh potrebna? Zakaj je Ču En Laj dejal, da je »prav sedaj dozorel čas« za tak korak; ali morda zato, ker se ruska vlada po Stalinovi smrti ne čuti dovolj močno, da bi lahko z isto silo pritiskala na Georgij Malenkov osamljeno in izčrpano Kitajsko? Drugo gledišče se zdi verjetnejše. Povečan pritisk na čehoslovaško, nadaljevanje manevrov v Vzhodni Nemčiji, enaka napadalnost do Jugoslavije potrjujejo, da se Sovjetska agresivnost ni zmanjšala. Določenim krogom v ZDA, zelo naklonjenim ideji preven-tivtne vojne, pomirjenje na Daljnem vzhodu ni prav pri srcu. Toda če so iniciatorji ču En Lajevih predlogov hoteli doseči nekakšno zamenjavo vlog s tem, da bi odslej bili Amerikanci tisti, ki bi za vsako ceno izsiljevali nadaljevanje vojne in tako postali v o-čeh svetovnega javnega mnenja glavni agresorji, — potem so se zmotili, če nikoli dotlej, nam je način, kako je javnost Ni res, da partizanskim o-trokom doslej nismo posvečali pozornosti. V radovljiškem o-kraju se je povsod poudarjalo, kako bi morali skrbeti zanje in razne organizacije so tudi precej napravile. Okrajni odbor Zveze borcev v Kranju je od lanskega decembra razdelil v obliki podpore tri sto tisoč dinarjev in prav toliko - blagu. Poskrbel je za zaposlitev in v nekaterih krajih Tržič) uspel povsem zagotoviti dostojno gmotno življenje o-trak padlih partizanov in drugih žrtev okupatorjevega terorja. Vendar pa še izdaleka ni storjeno vse, kar bi bilo treba napraviti. Še mnogo je primerov, ki kažejo, da utegne življenjski položai partizanskih sirot postati resen družben problem. Ti primeri zahtevajo odločnejših korakov. Bridka resnica je, da so v Radovljici ravno partizanski otroci tisti, ki imajo v šoli povprečno najslabše uspehe. V kranjskem o-kraju je že nekaj primerov, da so partizanski otroci že dorasli in se morajo vdinjati kot pomožna delovna sila pri bogatejših kmetih, ker nihče ne poskrbi, da bi dobili primerno zaposlitev. V zgornjem dela Selške in Poljanske doline je v krajih, kot so Leskovca, Robidnica, Zgornje Volake itd., pri posameznih hišah po 5 do 7 otrok od dveh partizanskih vdov. Šolo obiskujejo neredno. V Leskovici so pri neki hiši štirje otroci. Od njih dva hodita v šolo dopoldne, dva pa popoldne samo zato, ker nimajo dovolj čevljev. Malo je ljudi, ki se zmenijo za njihov položaj. V nekaterih krajih v radovljiškem okraju so partizanski otroci zaposleni pri ljudeh, katerih razredna in politična usmerjenost ne jamčita za pravilno vzgojo. Nasprotno, nekaj primerov je, da otroke vzgajajo prav v tistem duhu, proti kateremu so se borili njihovi očetje. V kranjskem okraju je naj- v ZDA reagirala na najnovejšo potezo, pokazal, kako zelo je privržena ideji miru. O tem nam priča tudi ameriški tisk, ki kljub vsej skeptičnosti smatra, da je v naporih za mir treba izkoristiti vsako, še tako neznatno priložnost. važnejši problem, ki se je v zadnjem mesecu zastavil že precej okutno, — vprašanje zaposlitve partizanskih sirot. Okoli 200 jih je med 13. in 18. letom starosti, okoli 80 pa med 16. in 20. letom. Za prve še ni prepozno, da bi vstopili v kako industrijsko šolo ali da bi se šli učit obrti. Precejšen del nadarjenih dijakov nižjih gimnazij bi lahko nadaljeval šolanje. V ta namen je republiški Izvršni svet določil za prve, najnujnejše potrebe 10 milijonov dinarjev, dolžnost naših organizacij na terenu pa je, da poskrbijo, da prizadeti ne zamudijo priložnosti. Drugim je treba preskrbeti že stalno zaposlitev. Neštetokrat je Zveza borcev posredovala v tovarnah, pa se je vedno vse ustavilo pri stanovanjih. Kranjska »Tlskanina« je v zadnjem času sprejela na delo približno 80 partizanskih mladincev, vendar pa le tiste iz Kranja in okolice, ki po delu lahko odhajajo domov in ki dela niso tako nujno potrebni kakor oni iz oddaljenejših hribovskih predelov. In ravno tarn je največ partizanskih sirot' Organizirati bi bilo treba celotno preskrbo. Stanovanj ni! Tako pravijo podjetja. Nekateri predlagajo gradnjo barak. Kranjski okrajni odbor ZB se je temu odločno uprl. In prav je imel! Barake slabo vzgojno vplivajo na stanovalce, jih psihično deprimirajo. Otrokom naših padlih moramo preskrbeti dostojna in udobna stanovanja. Naša ind. podjetja bi marala poskrbeti za gradnjo stanovanjskih stavb, v katerih bi lahko uredili samske domove, zlasti potrebne za žensko m!adino, in v njih organizirati vso preskrbo. Gorenjska bi morala razmisliti tudi o tem, kako bi sprejela partizanske sirote iz drugih krajev Slovenije, kjeT industrija še ni toliko razvita, da bi vsem njim lahko nudila zaposlitev. V kratkem bi kranjski okraj z večjimi napori lahko sprejel vsaj 80 do 100 takih mladincev iz Bele Krajine in s Primorskega. Jasno je, da celotnega problema ne gre več reševati tako, kakor smo ga reševali doslej. Organizacija Zveze borcev in okrajni sveti za zdravstvo in socialno skrbstvo sami tej nalogi ne bodo kos, če ne bodo naleteli na razumevanje naše industrije. Podpore samo trenutno lahko ublažijo stanje najbolj ogroženih družin, osnovnih okoliščin pa ne morejo spremeniti. In čeprav je tako deplasirano in tolikokrat zlorabljeno vprašanje: »Zakaj smo se pa borili?« zasluženo že postalo predmet zasmeha, — ali ne bi bilo edino pravilno, da se tu prav takole vprašamo: »Zakaj so se pa borili padli partizani, če ne za srečo in boljše življenje svojih o-trok?« S širšimi in odločnejšimi potezami, s sodelovanjem kompetentne jših organov ljudske oblasti in razumevanjem s strani organov delavskega u-pravl janja bi bilo osnovno vprašanje — vprašanje zaposlitve partizanskih sirot — mogoče rešiti. So podjetja, za katera bi bilo zgraditi potrebna stanovanja — pravcata malenkost. Če je koga revolucija osvobodila tega, da bi moral delati kot hlapec ali dekla, potem so to predvsem partizanski otroci! BLED JE POTREBEN POMOČI (Nadaljevanje s 1. strani) Nova težava je vodovod, ki današnjim potrebam ne zadošča več. 1914. leta, ko je bil zgrajen, je bila dnevna poraba vode 125 litrov, danes pa 300 litrov na osebo. Računajo, da se zaradi napak v cevovodu in slabih priključkov dnevno izgubi nekaj nad tisoč litrov vode, če bi hoteli, da bi bil blejski vodovod brezhiben, bi morali dograditi in na novo zgraditi nekaj protiutežnih rezervoarjev in popraviti zajetje v Radovni, postaviti črpamo napravo in izmenjati cevi. To je le nekaj težav, ki jih skuša prebroditi blejsko gospodarstvo. Samo vsega tega ne bo zmoglo, saj se mu še vedno hudo poznajo posledice vojne. Precej je turističnih objektov, ki so povsem nesposobni, da bi služili svojemu namenu. Hotel >Petran« je demoliran, v slabem stanju je hotel »Evropa«. Od nekdanjega hotela »Troha« stoje samo še zidovi, »Golf-klub« terja izdatnih investicij. Razen tega tudi precej bivših penzionskih obratov danes služi drugim namenom — za diplomatske potrebe, za razne ustanove, kot so Akademija znanosti, Društvo književnikov itd., — kar je tudi zmanjšalo blejislko kapaciteto. Potreba po novih u-dobnih hotelskih obratih ie velika, zlasti spričo vse večjega zanimanja tujcev za naš Bled. O tem in številnih drugih sorodnih problemih govori vzoren, koncizen elaborat, ki ga je poslal ljudski odbor mestne občine na Bledu Zveznemu izvršnemu svetu. Obširni dokumentirani spis navaja vse korake, ki bi jih bilo nujno storiti, da bi Bled v pobil meri gospodarsko izkoristil svojo naravno lepoto in klimatične ugodnosti ln gostom nudil popom komfort. Za čas do leta 1963 bi bilo za vsa dela potrebnih 227 milijonov dinarjev, od tega v gospodarskem letu 1953-54 skoraj 110 milijonov. 35 milijonov bi vložili v ureditev kanalizacije, 33 milijonov v regulacijska in cestna dela, prav toliko v izboljšavo vodovoda. 8 milijonov dinarjev bi porabili za sanacijska dela ob jezeru. Elaborat poudarja, da bi bile te investicije povsem upravičene, saj je izračunano, da nas stane en devizni dinar v turizmu 0,25 din, v industriji pa več kot 13 dinarjev. To pomeni, da bi Bled prinašal skupnosti več dragocenih deviz dosti ceneje in laže, kot marsikatero gospodarsko podjetje. članek prav lahko zaključimo z besedami iz elaborata: »Jasno je, da Bled sam pri današnjem gospodarskem položaju in pri takem stanju turizma ne more nositi stroškov vseh teh investicij, temveč je nujno, da mu priskoči na "o-moč ljudska oblast z dodelitvijo posebnih kreditov. Le na ta način bi lahko Bled postal center vsega našega tujskega prometa in bi tudi skupnosti vračal 1 sredstva, vložena v njegovo zgraditev.« Vse kaže, da elaborat nd naletel na gluha ušesa. 6 ovoriti in pisati ob Tvojem grobu, je danes ne le enkrat, temveč dvakrat težko. Prvič zalo, ker ni nihče dovoli pripravljen in zbran, da bi v vznesenih besedah, dognanih stavkih in v najglobljih mislih izrekel ven ličino pomena Tvojega življenja in smrti, ki je eno samo herojstvo. In drugič predvsem zato, ker smo bili in smo priča, soustvarjalci ter oblikovalci tako velikega časa, ki ga kljub sodoživljanju in najboljši volji mnogokrat ne moremo dojeti v vsej njegovi veličini in globini, ki bi ga Ti in s Teboj vred vsi padli, gotovo bolje razumeli, kal or mi. Vendar naj bodo naslednje misli skromna oddolžilev Tebi, enemu mojih prvih resničnih tovarišev v Partiji. Peto manj, kakor polni dve desetletji mineva morda prav v teh dneh ali tednih, ko sem z negotovim korakom lepo sobotno popoldne prispel z železniške postaje Oto-če na dobravska polja. Vse dotlej še nikdar nisem hodil tod, niti se nisva nikdar srečala. Po naročilu tovariša Kardelja, ki je skupno s tovarišem Kidričem in drugimi neustrašenimi borci, obnavljal partijsko organizacijo v Sloveniji, sem moral vzpostaviti tudi zvezo s Teboj. Tedaj sem prvič stal s Teboj živim na teh tleh, preko katerih je šla in še vedno gre velika misel in sila naše revolucije, o kateri sva ob prvem srečanju, ne da bi se poznala, govorila s takim medsebojnim zaupanjem, s tako globoko vero v njo, z neizmernim zaupanjem t neizčrpne mori množic delovnih ljudi, morda celo nekoliko zanesenjaško, kar pa ie bil eden važnih pogojev za delo v oni dobi najhujšega terorja. Pri razmišljanju o Tebi se mi poraja mnogo misli, ena najbridkejših je ta, kako sram nas jc lahko pred Tvojim in pred spominom vseh padlih, da tako skromno in površno pripravljeni izkazujemo čast Vam, ki ste nam s krvjo omogočili tako domovino, kakršno imamo. Kako težko in neprijetno nam je pred Tvojimi in Vašimi preostalimi svojci prav zaradi tega. Naša najgloblja dolžnost do Tebe, do Vas vseh in končno do naše revolucije, ki ste ji Vi vsi prav gotovo bili naj preda nejši, saj ste to dokazali s življenjem, je, da ostauo- Narodnemu heroju Stanku Žagarju v spomin ob 11 letnici smrti GOVOR, KI GA NISEM MOGEL GOVORITI GLAS GORENJSKE Slran 2 — Stev. 14 mo zvesti njej in s tem Vašemu spominu, da jo razvijamo, da ostanemo zvesti njenim, kar se pravi tudi Vašim idealom, ki so nesmrtni, kakor ste Indi Vi in vsi in Ti. Mi, ki smo ostali pri življenju, mnogokrat poskušamo doumeti njeno živo veliko vsebino, ki iz dneva v dan prehaja v neslute.ne širine in ji zavest njene neuničljive sile ter resničnosti daje, brez sovjetske megalomanske domišljavosti, prav gotovo svelovnozgo-dovinski pomen. Mnogokrat to veliko dodajanje komaj slabotno, brez pravega revolucionarnega ognja in iskrosti razumemo. Prav ob takih prilikah čutimo,' kako velike so vrzeli brez Vas, brez Tebe, ki bi s svojo resnično veliko revolucionarno intuitivnostjo prav gotovo bil tndi danes najboljši prijatelj in tovariš v Zvezi komunistov, ki je dobila bistveno druge naloge, globlje in težje, kakor jih je imela tedaj Partija. Vidim Te, s kakšno veliko vero, naravnost s pravim enluziazmom, v najboljšem smislu te besede, bi nam danes tolmačil vsebino in pota, neposredne in daljnje smotre polne idealov in pravega, dognanoga razrednega humanizma. Kako globoko bi doumel nagli proces rasti brezrazredne družbe, vseh njenih posebnosti v tej veličastni etapi graditve socializma v naši domovini. Ko se mi pri Tvojem grobu porajajo te misli o naši veliki NOB in Revoluciji, njeni poti in rasti, mi prihaja na misel nešteto lepih osebnih spominov na Te iz teh prvih časov. Mislim, da katerega od teh ob tej priliki lahko diskretno povem, da se bomo ob njih spomnili že mnogokrat pozabljenih lastnosti, ki jih pa prav danes mi komunisti moramo ponovno vzbuditi pri sebi, oživeti in gojiti. Prav te lastnosti so nas tedaj iskreno vezale med seboj in prav zaradi njih smo bili tako vezani z množicami. Kako si že tedaj, v onih časih imel globoko razvit in povsem določen odnos do svoje družine. Z neizmerno skromnostjo, istočasno z neustrašeno vero, si številno družino vzgajal v taki medsebojni ljubezni, spoštovanju, da je bila za me, tedaj še zelo mladega komunista po življenjskih letih in stažu, resnično vzor visoke socialistične družbene morale in etiko. S kakšno ljubez- nijo in prepričanjem, da je za revolucijo treba žrtvovati, če lo zahteva boj, prav vse, si se odrekel kakršnimkoli predpra-vicam v družini kol mož in oče. In kako si skrbno, vestno in z ljubeznijo skrbel za svojo knjižnico, ki je bila na razpolago vsej številni družini in končno tudi vsej so- seski. Zalo je tudi v času NOB vsa Tvoja družina, kot en sam, herojsko prenašala vse gorje, težave in bridkosti. Znala se je junaško zadržali ludi takrat, ko so jih zverinsko mučili. Vsled tega ni slučaj, da sla tudi Tvoj prvorojenec Stane Ln kasneje še hčerka Nada, ki si jima bil Ti resnični in živi vzornik ter pravi učitelj, enako herojsko zaključila svoji mladi življenji. Kako topel in resnični prijatelj si bil svojim otrokom! UB se prav spominjam, si mi pravil, da je bila najhujša kazen, ko so bili otroci Še manjši in je njihova igravost le presegala običajne, meje, da si sredi |K>poldneva ukazal, da morajo iti spat. Kako humana, šaljiva in vendar efektna kazen xu mlade razlx)iilo Ln nagajive glavice! Spominjam sc, ko sem prišel k Tebi sredi najlepšega popoldneva. Brez ukazova-nja in j>ojasnjevanja so odšli otroci spretno, na videz z igro in otroško naivnostjo, okrog hiše, ker sva se sama ali s tovariši raz-govarjala o delu in nalogah. In dalje: Trvoja resnična in pristna skromnost in borbenost! V trenutku si vsakomur povedal, kar si mislil o njem, o njegovem delu. Enako si pričakoval in zahteval od vsakogar in si v tem smislu vzgajal ljudi v svoji okolici. Kako malo, skoraj ničesar nisi nikdar iskal ter potreboval za se. Spominjam se Tvojih skromnih večeri j na Tvojem domu, pri meni ali kjerkoli na ]K)ti. Na najinih skupnih poteh na Jesenicah. Bohinju, Kranju in drugod si se zadovoljil s skromno kavo, meni in drugim tovarišem pa si privoščil vedno več in boljše. Koliko drobnih, pa vendar za one čase težkih in tveganih stvari se spomin jami In prav vselej si mi v spominu kol svetel primer velike iskrenosti in skromnosti. S kakšno vero in močjo ter hkrati nevsiljivostjo si izvršil kopico drobnih nalog, ki so bile vse potrebno zalo, da se jo tudi Gorenjska leta 1941. častno odzvala klicu Partije k pb.orQŽeni vstaji. Kolikokrat si obšel vso Gorenjsko in jo pripravljal za veličastni čas NOB! Mislim, da je prav, če danes rečemo, da si bil vzor pravega, resnično neustrašenega borca vseh delovnih in naprednih ljudi. Vsako lažirevolucionarnost in Iažinapred-nosl si odklanjal ter se boril proti njej vsak dan z vsem svojim delovanjem v pri-valnom in javnem življenju. Takim vzorom IhmIo resnično napredni, socialistični ljudje vedno sledili za boljše in lepšo življenje današnjih ljudi in vseli bodočih po-kolonj. In prav zato, zaradi vseh teh osebno visokih odlik, zaradi neomejeno predanosti stvari delavskega razreda in s toni resnično vsega naprednega, si bil že na ustanovnem kongresu KPS izvoljen /a člana C.K. S lo vero in predanostjo si že pi'ed 11. leti junaško zaključil svoje življenje. Ml na, ki smo priča resnično graditve socializma v Jugoslaviji, bomo ohranili neomajno vero v ta naš socializem in se klanjamo Tvojemu in vseh padlih spominu, ki »lU Immuo služili do poslednjega diha, to jj moja in nas vseh srečana zaobljuba ol> Tvojem grobu. Heroj Stanko, moja in nas vseh, boka slava! m • Potniški čeki - neznanka za nekatera ZA STROKOVNI DVIG ZADRUŽNIKOV dJFŽSVnS lil ZadfUŽSlS POĆjfitia Seminarji poljedelcev, živinorejcev, sadjarjev in planšarjev Vedno več državljanov upodablja potniške čeke, uvedene v letošnjem letu. Namen teh potniških čekov je, da gre v promet čim manj gotovine; lastniki čekov, to je podjetja ln privatniki, pa si z njimi zavarujejo svoj denar pred nepoklicanimi ln neupravičenimi. Potniški čeki nadomeščajo splošne hranilne knjižice ali tako imenovane poštne hranilne knjižice, s katerimi moraš po gotovino v banko ali na pošto. S potniškim čekom lahko plača kupec, t. j. lastnik potniškega čeka, davke ali kake druge dajatve, poštne usluge in kupuje blago v trgovinah. Na kratko povedano: potniške čeke morajo sprejemati vsa gostinska, turistična, prevozna in komunalna podjetja za opravljene usluge, trgovine za prodano blago in državni organi in ustanove za ureditev obveznosti do države. Dogaja se, da nekateri uslužbenci teh potniških čekov še ne poznajo in da povzroči tujec, ki jim hoče plačati s potniškim Čekom, pravo senzacijo. Zato je nujno, poučiti o poslovanju s potniškimi čeki vse, ki delajo v teh podjetjih in vse druge, ki cenijo prizadevanje naših oblasti za ureditev denarnega poslovanja. Potniški čeki po 50 din, 100 din, 500 din in 1000 din so različnih barv. 50 dinarski so vijoličasti, 100 dinarski zeleni, 500 dinarski rjavi in 1000 dinarski modri. Velikost vseh teh čekov je enaka — 11,5 cm X 6,5 cm. Vsaka fizična in pravna oseba (posameznik in podjetje) lahko kupi pri Narodni banki potniške čeke na sledeči način: NB vpiše na potniški ček svojo poslovno številko ter v dolnjem desnem delu ime kupca. Kupec pa se podpiše v gornjem levem oglu. Narodna banka lahko dovoli, če je kupec podjetje, da »e ime in podpis izpišeta šele P« nakupu. To pride v poštev, Če kupi podjetje več potniških čekov m svoje uslužbence. Lastnik čeka se ponovno podpis, ko ček uporabi, n. pr. v trgovini, pri potniški blagajni itd. Tedaj se podpise v dol- njem levem oglu. če se podpisa ujemata, je ček uporabil pravi lastnik, s čimer je kontrola izvršena. če je vsota na čeku večja kakor račun, se razlika izplača v gotovini, če pa je manjša, doplača kupec. Podjetje ali ustanova, ki je potniški ček prejela, le-tega ne more dalje uporabljati. Odda ga z drugo gotovino — izkupičkom na posti ali v Narodni banki. Vedno več ljudi bo prihajalo v naša podjetja s potniškimi čeki, zato naj se uslužbenci teh podjetij čimprej nauče poslovati z novimi vrednotnicami. M. C. KDO BO GRADIL MOST? Odkar je Mestni ljudski odbor Beograda razpisal mednarodni natečaj za graditev novega mostu čez Savo, ki naj bi nadomestil med vojno porušeni viseči most, se naša javnost živo zanima za izid natečaja. Kdo bo zmagal — tuja ali domača podjetja? Resda domača-podjetja doslej niso gradila taksnih mostov, so pa pri mnogih drugih gradbenih delih pokazala da so kos inozemskim kar pomeni, da bi prihranili težke milijarde deviz, ki jin marsikje res ne moremo nadomestiti z domačo proizvodnjo. In kaj je kamen spotike ? Mestni ljudski odlbor Beograda hoče Imeti lep viseč most, ki pa ga sami ne moremo zgraditi. Zdaj gre za odločitev: ali drag viseči most za devize ali prav tako lep navaden in cenejši most iz domačih sredstev. Spričo tolikšnega pomanjkanja Porušeni most čez Savo v Beogradu vrstnikom. Največja jugoslovanska podjetja, ki jo nam dobro znana po svojih podvigih v graditvi socializma, so se združila in poslala skupno ponudbo Beogradu. To so »Djuro Djakovič« iz Slavonskega Broda, »Dragoslav Djordjevič -Goša« Ie Smederevske Palanke in >Prane Leskošek« iz Maribora. Menimo, da ni pretirano trditi, da vsa naša javnost želi zmago domačim. Saj je tudi povsem razumljivo, kajti gre za uveljavljanje naših prvencev, ki so nam v ponos. Vendar pa ni po sred' samo dustvenost! Domača podjetja bi gradila z domačimi sredstvi, tujih valut in ogromnih drugih uvoznih potreb našega gospodarstva, ki so veliko nujne j še kot viseči mostovi (ekraski!), bi se morali tovariši v Beogradu odločiti za domačo ponudbo. Domača podjetja so že predložila idejni projekt in celo v treh variantah, od katerih je ena povzeta po mas tu čez Ren pri Krefeldu. Mnenja smo, da se lahko s tem za sedaj zadovoljimo. Saj bo kmalu prišel čas, ko bomo tudi pri nas lahko gradili viseče mostove, ne da bi si morali pritrgovati od ust. Konec preteklega meseca je priredila OZZ Kranj kratke seminarje za poljedelce, živinorejce, sadjarje in planšarje. Vabilu so se odzvali zadružniki iz vseh zadrug, razen iz Besnice, Križ, Bukovice in Davče. Poljedelcem je predaval ing. Moma Stambolič o lastnostih plodne zemlje, delovanju umetnih gnojil, pridelovanju semenskega krompirja, kolobarjenju, nega travnikov itd. Med debato so načeli tudi razna druga vprašanja. Večina je bila za spremembo davčne politike, ki naj bi v bodoče v večji meri omogočala obnavljanje gospodarskih poslopij in nakupovanje reprodukcijskega materiala. Tolikšen davek, kakor je sedaj, bi lahko dajala samo posestva, ki niso zapuščena ali v propadajočem stanju. Osrednje vprašanje je, kje dobiti sredstva, da bi si postavili silose, uredili izpuste, pašnike in planine, naki^pili dovolj gnojil itd. Umetna gnojila so bila lani precej draga, zato so jih porabili na ha obdelovalne zemlje samo 33 kg; potrebno pa bi bilo vsaj 200 kg. Letos so gnojila cenejša, zato je zanimanje zanje večje. Poraba umetnih gnojil se bo letos najbrž dvignila na 100 kg za 1 ha. — Poljedelci so tokrat izvolili okrajni odbor poljedelcev pri OZZ ter sestavili in potrdili svoj prarvimik. živinorejcem ie predaval ing. Pavle Kump. Pcsebno pažnjo je posvetil travništvu oz. pridelovanju krme, ki je pravzaprav vir vseh drugih uspehov: dovolj krme poveča proizvodno zmogljivost živine, zemlja pa dobiva tako več gnoja. Mah naj bi naši živinorejci) odpravili s travnikov s kalci-fikacijo in gnojenjem. Z valja- njem travnikov — valj naj bo čimtežji — pa bodo pospešili rast nizkih trav in bele detelje, tako da bo trava povsod enakomerno visoka. Precej časa so posvetih živinorejci organizacijskim vprašanjem in načinu pospeševalnega dela živinorejskih odsekov. Razvoj živinoreje pa bodo pospešili s nabavo prvovrstnih plemenjakov in odbiro boljših živali za pleme. Dosti dela pa čaka naprednejše živinorejce pri navajanju zaostalih živinorejcev na sodobno rejo živine. Veterinar tovariš Rutar je živinorejcem v posebnem predavanju obrazložil nevarnost tuberkuloze pri goveji živini in jim tudi pokazal, kako ta bolezen razkroji organe, ki jih je napadla, živinorejski odseki bodo razpolagali s približno 3 milijoni za pomoč tistim gospodarjem, ki jim bo tuberkuloza prizadejala v hlevih občutno škodo. Da bi zmanjšali jalovost pri živini in vzgojili boljši plemenski naraščaj, bi bilo nujno organizirati redno umetno osemenjevanje od Naklega preko Goric, Preddvora in Cer-kelj do Šenčurja in Vogel j, in sicer s pomočjo posebne avtomobilske zveze. Tako bi zajeli glavni živinorejski okoliš. Zadružnki so se dogovorili, da bodo za odkup živine poskrbele same zadruge in izrinile vse škodljive prekijpčevolce. Ob odkupu pa naj bi še nadalje zbirali sredstva za živinorejske odseke, ki naj ta denar uporabijo za selekcijo in kontrolo molznosti. Ob koncu so izvolili živinorejski odlboT, ki bo nadzoroval živinorejo v vsem okraju in sodeloval s podjetji OZZ. Planšarji so obravnavali Kje bo tekla nova mednarodna cesta? Volitve v delavske svete (Nadaljevanj« m 1. strani) Btfc. Sindikalni odlbor je sestavil rta osnevi predlogov v anketnih '-•-tik kandidatno listo s 55 clf<-W, med katerimi je bilo 23 Žensk. Nekaj podpisnikov pa je Predložijo še eno listo s 50 kan-hi vred. S krajo, se stari de-1» volivcev. Kandidate so Izbirali z anketo po oddelkih, volitve pa so počastili s tem, da »o presegli tromesečnl plan. Prav tako je bila volilna udeležba v »Svila-nitu« skoraj 100°/<>- Izvolili so najboljše kandidate, pred katerimi stoje sedaj velike naloge, ker nameravajo še letos začeti z gradnjo novih obratov. V Tovarni lakov na Količevem Imajo prav tako nov delavski svet. Delovni kolektiv šteje sicer samo 4/2 članov, vendar je v zadnjem Času dosegel velike uspehe v proizvodnji. Nov delavski svet bo nujno moral razmišljati o razširitvi obratov, kajti povpraševanje po njihovih izdelkih je zelo veliko. Mislimo tudi, da tako marljivemu kolektivu ne bo težko priti do kredita, da uresniči svoje načrte. V tovarni sanitetnega materiala na Viru pri Domžalah pa je imel v soboto nov deQavskl svet že svojo prvo zasedanje* Na zasedanju so razpravljali o ponovnem znižanju cen izdelkom, o štednji z materialom, o borbi proti gospodarskemu kri-mdnahi, o zvišanju produkcije ln podobno. Vsem novim delavskim svetom na Gorenjskem želimo pri njihovem delu veliko uspeha, predvsem pa želimo, da bi bili dosledni, revolucionarni ln da bi Se bolj okrepili delavsko samoupravo. Po dogovoru med Jugoslavijo in Avstrijo bo letos pričel promet skozi obnovljeni predor pod Ljubeljem. Mešana avstrijsko- jugoslovanska komisija bo nadzirala dela pri gradnji avtomobilske ceste, ki bo skozi predor vezala Ljubljano s Celovcem. Trasa od Sv. Ane do glavne avtomobilske ceste med Ljubljano in gorenjskim kotom še ni določena, obstaja pa več zamisli. Ta čas prevladuje mnenje, naj bd potekala nad desnim bregom Mošenika in Trži-ške Bistrice in se tako ognila Tržiču. Tržiška javnost pa meni, da se cesta ne bi smela u-makniti Tržiču. Razlogi so tile: Nekaj časa bi Tržič za cesto res pomenil ozko grlo, vendar pa "tržiški regulacijski načrt predvideva magistralo skozi tisti del mesta, ki ga imenujejo »za vodo«, in potem skozi park pri Bombažni predilnici ter dalje nad levim bregom Bistrice, tam, kjer že sedaj teče cesta proti Pristavi. Tam bi se lahko presekal ovinek in cesta bi nadalje kot v strelu ravno potekala po Križkem polju proti Naklu, kjer bi se združila s sedanjo avtomobilsko cesto. V tem primeru bi bila cesta bolj ravna in tudi cenejša, ker bi se izognila ovinku v Bistrici prt Podbrezjah, imela bi pa en sam nadvoz. Tržič je seveda pripravljen, da kot vstopno mesto Inozem-cem nudi potrebno ugodje. V ta namen so že dogradili moderno gostišče pod Ljubeljem ln velike garaže. V teku so zaključna dela pri novi bencin-sko-servisni postaji. LOMO so z uspehom pogaja s tov. Jo-žetom Kovačem, da mu odstopi zemljišče, ki bo potrebno za razširitev avtoparka ob priznano dobri mestni mehanični delavnici. Da bi se s konkurenco v svobodni igri ekonomskih zakonitosti zboljšala kvaliteta gostinstva, je pred tednom gospodarski svet LOMO sklenil, da bo gostinstvo s svojimi 14 obrati razdeljeno v dve samostojni podjetji. Razmišlja se o preureditvi tržiškega »gradu« v moderen turistični hotel itd., itd. Tržičani upajo, da cesta ne bo tekla nad mestom. Kompleksno proučevanje celotnega problema bo gotovo upoštevalo tudi njihove razloge. predvsem obnovo planinskih pašnikov, kajti grmičevje ponekod že resno ogroža planinsko pašo. Razen tega so mnogi planinski hlevi in koče uničene ali pa razpadajo. Sadjarji se še nikoh niso tako resno oprijeli svojega deda kakor letos. Najbrže zato, ker imajo dovolj motornih škropilnic. Zimsko škropljenje so povsod izvajali po načrtu. Tudi za obnovo sadovnjakov se zanimajo. Preddvorčani že ponujajo 6 ha zemlje, kjer naj bi gradili sadno plantažo, škropilnice naročajo vse zadruge, tako da ni mogoče naenkrat kriti vseh potreb. Finančne težave pa sadjerjem onemogača-jo ostvaritev vseh načrtov. V zaključku seminarjev so imeli predsedniki upravnih in nadzornih odborov sektorski konferenci v Kranju in škof j i Lold, katerih se je udeležilo 90% vabljencev. Tovariš Vd-čič, šef revizorske službe, je dal tokrat navodila, kako naj nadzorni odbori kontrolirajo delo upravnikov in knjigovodij in na kaj je treba predvsem paziti pri poslovanju. Člani nadzornih odborov se bodo strokovno usposobili še na posebnih seminarjih. Predsedniki upravnih odborov so v glavnem diskutirali o tem, kako zadruge voditi sedaj, ko imajo že vrste odsekov, kako upoštevati samostojnost teh odsekov in jim pomagati, da svojo dejavnost v polni meri razvijejo. Vsi predsedniki so podprli idejo o gradnji kleti za semenski krompir in to v Kranju in škofji Loki s skupno kapaciteto 20 vagonov. Predlagali so tudi, naj bi trgovino s kmetijskimi proizvodi vodile izključno zadruge in tako izrinile škodljive odkupovalce državnega sektorja, ki cene nedisciplinirano navijajo in s tem rušijo stabilnost, ki jo hočejo vzpostaviti zadruge. Ob koncu so navzoči izrazih zadovoljstvo nad tem, da je trgovsko podjetje OZZ tako kmalu razdelilo komisijsko razliko — nad 4 milijone dinarjev med zadruge. V tem dejanju imajo dokaz, da denar, zbran v podjetjih OZZ, ni izgubljen, ampak se vrača nazaj v kmetijstvo in v zadruge. Zadružniki so pokazali izredno zanimanje za seminarje! Sodelovali' so v debati o vseh perečih problemih, tako da lahko pričakujemo naglo izboljšanje kmetijstva in zadružništva v kranjskem okraju. I. P. UMETNO OPLOJEVANJE V zadnjih letih je vse več držav, ki so začele uvajati u-metno osemenjevanje živine. Resda to nI nič novega, saj so menda že tisoč tristo let pred našim štetjem Arabci umetno oplajali kobile, vendar je bilo treba razbiti predsodke. K temu je največ pripomogla gmotna korist, ki jo ima gospodarstvo od umetnega osemenjevanja. Prednjačijo pa zopet Ame- za oploditev 200 do 300 krav, kar omogoča širše prenašanje dobrih lastnosti plemena. Obenem pa se na ta način izognemo tudi prenašanju različnih bolezni, ker je seme razkuženo. Naj navedemo nekaj konkretnih primerov umetnega o-semenjevanja in njih rezultate. V državi Mervland (ZDA) je imel 1. 1950 en sam plemenski b:ik 4157 potomcev. Od te- Dobro poslovanje - vel članov m odtlej podaje u- zadrusa v Bukovici Senkovturnu ie lani uspešno poslovala ^»ivakl »vot z Investicijski deli Rad bi postavil novo Rtvf«i, P^ortve, As naprej redno ^^rbovati Kranjčane n kni-*n »i pstaidevaid. da ^J^ijo režijo. S. B. r-m*+*t- TnuT""1 Vi.t* r.' V preteklem mesecu je irne*la svoj redni občni zbor KZ v Bukovici- ftenkovturnu. Udeležba je bila vidika. Iz poročil in razgovorov o njih ln živahnosti na zboru se je pokazalo, da je zax.ruga lani usp-Ano poslovnik Od lanskega občnega zboia, ko je zadruga štela samo 14 članov, je število zadružnikov naraslo na 98 ln še vedno pri-hsjajo novi. I >enarne.;r\. pr'i".e-ta so Imeli lani 24 mLlljr*r< v din. od tega 1 milijon 700 000 din dobička. Z dobrim odnosom do kmetovalcev je zadnv-ga odkupita me prenezne količine krompirje (okrog 470.000 kg), kar 90 prej doaegll ko- maj v treh letih. Tudi lesa jo zadruga odkupila skupaj nad 1000 m-1. Dobro je uspela tudi razstava rodovniške živine. V rodovnik goveje živine je bilo lani sprejetih 70 goved. Živinorejcem je bilo na tej razstavi razbeljenih za nad 100.000 din nagrad. Zadružniki so zelo gospodarsko razdelil* doseženi dobiček v razne sklade. V sklad za prosto razpolaganje so dali &•/», največ pa so namenili v sklad aa Investicij«. Letos bodo dokončno uredili zadružni dom, ki bo v ponos vsem prebivalcem; nameravajo pa Eg radi ti tudi večje poslopje za shrambo strojev. Imajo traktor in za 1 milijon 200.000 din vrednosti v drugih strojih. Mislijo tudi povečati zadružno trgovino, tako da bodo doma vse odkupovali. Kmetovalci namreč spoznavajo, da se jim ne plačo, samim voziti blago na trg. V kulturni sklad so prispevali okrog 200.000 din, ker smatrajo, da je potrebno dvigniti kulturno-prosvetno delo na naši vasi, kar je tudi popolnoma prav. Na koncu so za-dnu4n*kl izvodih nov odbor, za katerega menijo, da bo še bolj pospešil zadružno rast v Bukovici ln ftenkovtumu. Te krave so rezultat umetnega oplojevanja (Farma v ZDA) rikanci. V državi Virginiji v ZDA je bilo samo v krtu 1951 umetno oplojenih 35.000 krav. Koristi so večkratne. Najvažnejše je to, da lahko načrtno izboljšujemo proizvodnost in kakovost krav. Vsak kmetovalec prav dobro ve, kako težko je vzdrževati bika, še težje pa najti visoko kakovostnega plemenskega bika. Le-teh je zelo malo. To vrzel izpopolnjujejo na ta način, da v osemenjevalnih centrih pod nadzorstvom strokovnjakov čuvajo pleme-njake z najboljšimi lastnostmi. Njih enkratno seme zadostuje ga je 28 krav dalo v enem letu povprečno 6700 litrov mleka in po 255 kg maščob, odnosno 516 litrov mleka in 13 kg maščob več kot njih matere. To je pripisati oploditvi s plemenjakom. še večji rekord pa je dosegel nek bik v državi Ohio (ZDA), ki je imel v enem letu 10.000 potomcev. Podobne uspehe so dosegli tudi v državi Virginiji. GLAS GORENJSKE Štev. 14 — Stran 3 Stanko Bane O SLOVARČKU TUJK Tovariš profesor Bunc je zaprosil nase uredništvo, naj ponatisne njegov, že v »Ljubljanskem dnevniku« priobčen odgovor na članek tov. Rudija Janhube »Pa brez zamere — prosim«, ki je bil objavljen v »Slovenskem poročevalcu«. Prošnjo je utemeljil s tem, da večina gorenjske javnosti o odgovoru ni poučena. V želji, da seznanimo široko javnost * odgovorom, smo mu rade volje ustregli. V 29. številki Slovenskega poročevalca z dne 4. II. 1953 je iizšel sestavek tov. Rudija Janhube, ki je na račun Slovarčka tujk napisal take stvari ln na tak način, da je potrebno dati primerno pojasnilo. Najprej je treba ugotoviti nekatera dejstva. Pisec navaja tujke, ki jih je vzel iz Slovarčka, v ponarejenem pravopisu (expresionizem, arueola, išijas), ne loči lastnega imena od občnega, ko piše, da Džlnglskan pomeni okrutnega vladarja, prezira navodila za uporabo slovarja in ga jako slabo uporablja, ko izmed kopice soznačnic izbere ravno tisti izraz, ki je za določeno pomensko zvezo najmanj primeren (genialen, prototip). Citate trga iz celotne razlage, jih krajša po mili volji (histerija, impresionizem, socializem, partizansko bojevanje, imperializem idr.) in s tem samovoljno malici pravi pomen razlage ter tako zavaja bralce v zmoto in nesporazum. Natančno opredeljene, z vejicami in podpičji ločene ter v razvojnem redu razporejene pojme prevrača in jim pripisuje takšen pomen, kakršnega ni v Slovarčku in kakršen sodelavcem niti na misel ni prišel, tako n. pr. da bi že Latinci predvidevali ameriški intervencio-nafj;izem v evropske zadeve, da bi bile vse (!) Magdalene gre-šnice in nečistnice, da imajo v New Yorku nadškofijsko opero in po piščevi logiki v Rimu nadškofijsko poučijo, v Parizu pa nadškofijsko podzemeljsko železnico itd. Pisec tudi ne loči dovolj prvotnega ali etimološkega pomena tujke od zgodovinskega in tega ne od sodobnega, prav tako ne zna natanko ločiti knjižne rabe od ljudske (n. pr. politik). Nazadnje razglaša, Jkalkor da je nafel vi Slovarčku nekaj gorostasne ga, toda zapisane gorostasnosti so v celoti piščeva iznajdba, tako n. pr. razlaga filmske brzine. Ne vemo. zakaj se je treba ponašati z znaniem njujorških ln pariških specialitet, ko pa niti pri nas vsak dan rabljenih tujk ne poznamo zadosti in jih marsikdaj ne rabimo pravilno, že nešteto ljudi se nam je pritoževalo, da je v slovenskih časnikih vse preveč tujk, ki jim otežkočajo branje ln razumevanje. Tem ljudem je hotel pomagati Slovarček, zato je skušal zajeti čimveč tistih splošnih tujk, kit jih kar mrgoli v našem dnevnem tisku, pa tudi takih, na katere naleti pri prebiranju in študiju slovenskih klasikov in strokovne literature naš delovni človek kakor tudi naša učeča se mladina. Sestavljavec in sodelavci smo imeli mnogo truda in povpraševanja na strokovnih mestih, preden smo se odločili za kratko razlago tujke. Sestavljali smo pač slovarček tujk, ne pa kak obširen leksikon ali enciklopedijo, kakor je pri Nemcih Heyse ali pri Srbih Vujaklija, ki obsega 1300 strani v velikem leksikalnem formatu. Petnajst sodelavcev je uporabilo več stotin knjig in žrtovalo skoro 4.000 delovnih ur, zato je neutemeljena piščeva pripomba, da je bilo delo »pripravljeno zelo površno«. Očitke, ki zadevajo prema-lenkostno pozornost pri razlagi nekaterih tujk, pteec nestrpno pretirava in v svoj seznam u-vršča tudi več takih razlag, ki so jih potrdili ali predlagali ljudje ilz naših najvišjih znanstvenih zavodov ali političnih forumov, katerim tudi pisec gotovo ne more podtikati takih tendenc, kaikor jih je napisal. K boljšemiu poznanju tujk ni prav nič pripomogel. Večino njegovih neiutemljendh pripomb zavrača že novi Slovenski pravopis, pa tudi hrvatski Rječnik stranih rječi. Da je cionizem »gibanje za ustanovitev židovske države«, je razložil Slovenski poročevalec šest dni po objavi1 piščevega sestavka. O išijasu pravi strokovnjak dr. Čer-nič v Zdravstvenem priročniku na str. 78, da so to bolečine, ne pa posledice išijasa. Pri histeriji bo treba v novo izdajo Slovarčka dodati, da je to bolezen obeh spolov. O vtisu celotnega slovarčka pisec golo pretirava. Med približno 14.000 tujkami najde peščico takih, ob katere se mu je zdelo vredno obregniti se. Sicer pa, ali ni prav tov. Jan-huba zagrešil nasproti naši javnosti veliko časnikarsko napako, da se ni o istih stvareh oglasil že ob izidu Slovenskega pravopisa, ki ima kakih 15 napadenih tujk razloženih prav tako ali zelo podobno kakor naš Slovarček? Zakaj je pisec molčal ob lzldiu hrvatskega Rječnika stranih rječi, ki je iz- šel med tiskanjem naseda dela in ki kakih 16 prizadetih tujk razlaga enako kakor mi? Seveda smo mnenja, da ima časnikar pravico in celo dolžnost, govoriti o vsakem javnem kulturnem dejanju, toda svoje delo mora opraviti pravično in spodobno. Pričakovali smo kritiko. Toda Janhubovo pisanje ni kritika, zakaj od kritike se zahteva, da je stvarna, pravična in ustvarjalna. Stvarna kritika nastopa z dokazi, za in proti, pravična, ki jo je v našo kulturo zasadil že skoro pred sto leti Franc Levstik, nepristransko priznava dobre in slabe strani deda, ustvarjalna pa odkrito pove, kaj v delu pogreša in kako naj bi se pomanjkljivosti odpravile, da bi dobili v kar najboljši obliki tisto kulturno vrednoto, ki jo potrebujemo. Janhubovo pisanje takega značaja nima. Pomanjkljivosti, ki izvirajo iz značaja same obravnavane snovi in iz dejstva, da je naše delo prvi slovenski slovar tujk po osvoboditvi, vendar vse skupaj niso takšne, da bi mogle upravičeno izzvati pisanje te vrste. Kot dobromdslečl človek bi v napredni socialistični družbi kaj takega ne mogel napisati pri obravnavanju dela, ki je vendarle plod' resnega ln marljivega truda vsega kolektiva naših prosvetnih delavcev Iz enega najbolj industrializiranih krajev Slovenije. Pred nedavnim je temu »kritiku« povedal tov. Josip Vidmar med drugim tudi tole: Če je piscu zares za izobrazbo in dvig naših delovnih množic iz splošne zaostalosti, »bi se moral zavedati, da ta nd dosegljiv drugače kakor s pravo kritično moralo. Ta pa zahteva način in ton stvarnega in resnega predmetu primernega govorjenja resnice, ne pa samovoljnega prikrivanja dejstev, neznan-stvenega in površno ideološkega razlaganja zgodovinskih pojavov in cenenega vpletanja čenč in najcenejših dnevnih sešel.« Držićev DUNDO MAROJE Vtisi z uprizoritve v StražišČu Ob predavanjih se bo letos izobraževalo 15 tisoč ljudi Že lani je dosegla jeseniška Ljudska univerza lepe uspehe, saj je imela vrsto izbranih in kvalitetnih predavanj. Obisk je bil zadovoljiv, četudi so obiskovali predavanja vedno eni in isti poslušalci, med njimi precej učencev Metalurške industrijske šole. Letos se je ta Ljudska univerza po zaslugi »Svobode«, v okviru katere deluje, zelo visoko plovzpela. Predavanja, ki so vsak ponedeljek v gledališki dvorani »Doma Svobode«, so bila sprva nekoliko slabše obiskana, zadnje mesece pa je obisk naravnost časten. Veliko zanimanje je predvsem za ciklus vzgojnih predavanj, ker skrbi za udeležbo poleg Ljudske univerze tudi Društvo prijateljev mladine, že sama imena predavateljev, kakor dr. Vlado Schmidt, dr. Leon žlebnik, dr. Miss Franta, dr. Leon Milčin-skl idr. pričajo o kvaliteti predavanj. Vsako predavanje obišče povprečno 150 ljudi, tako da bo imela jeseniška Ljudska univerza letos 3000 poslušalcev, kar je zanjo ln za jeseniško »Svobodo« vsekakor velik u-speh. Razen Ljudske univerze v okviru »Svobode« deluje še Mladinska ljudska univerza, ki prireja tedensko predavanja v veliki delavnici Metalurške industrijske šole. Sem zahajajo učenci Metalurške industrijske šole, jeseriiđki gimnazijci lin tudi drugi mladinci. Za uspešno delo Mladinske ljud. univerze skrbijo profesorji jeseniške gimnazije in učitelji Metalurške mdfustrijske šole, ki sami pripravijo vsa predavanja. Za strokovni dvig uslužbencev in delavcev pa skrbi še posebej Društvo inženirjev in tehnikov, ki prireja tedensko strokovna predavanje, večidel ponazorjena s krajšimi strokovnimi filmi. Tudi tu je obisk zgleden. Predavanja obeh ljudskih univerz in Društva Inženirjev in tehnikov posiuša vsak teden okrog 500 Jeseničanov, kar pomeni, da bo v letošnji sezoni prisostovalo različnim predavanjem okrog 15.000 ljudi. Število je vsekakor častno in je lahko marsikateremu kraju za vzgled. P. U. Igralska družina »Svobode« v StražišČu ifma v teh dneh na sporedu komedijo »Dundo Ma-roje«, ki jo je napisal dubrov-niski komediograf Marin Dr žic. Marin Držič je bil rojen okrog leta 1518 — umrl pa je 1567 leta živel je izredno pestro življenje. Pogosto je menjal poklice. Bil je opat, muzikant, igralec in pisatelj z izredno fantazijo. Je najmočnejša pojava iz naše renesančne književnosti. Uprizoritev »Dunda Maroja«, te čudovite komedije o starem Dundu, ki je šel v Rim iskat dukate in sina je zahtevna za sleherno gledališče. Zato sem šel na uprizoritev stražiških a-materjev s precejšnjo skepso. Moram pa reči, da sem bil prijetno presenečen, kajti doživel "sem enega tistih lepih večerov, ki td ostanejo dolgo v spominu. Na amaterske predstave, na gledališka prizadevanja ljudi, ki so ves dan v službah, M zgolj iz ljubezni in idealizma žrtvujejo večere in vadijo često dolgo v noč, je seveda gledati s popolnoma drugimi očmi kot na delo poklicnih igralcev. Imajo pa take predstave — če se zgodi, da se najdejo pravi ljudje — nek poseben mik in čar. Igralec-amater navadno ne pozna laži in nima rutine in odrske prakse, s katero si marsikateri poklicni igralec često-krat pomaga. Zato taka predstava navzlic nedognanosti posameznih likov, kljub ne okretnosti v gibanju in hoji, kljub nedodelani režiji, učinkuje izredno toplo in prisrčno. To sem doživel ob sobotni premieri v StražišČu. Ko je pričel Pomet svoj uvodni govor, katerega je govoril deloma v dvorani deloma pa na odru, je bil v veliki meri že dosežen stik med odrom in gledalci. Ko pa se je dvignil zastor, si kmalu dobil prijeten občutek, dn meje med odrom in dvorano ni. Gledalci in igralci smo postali eno. Tisto poglavitna, namreč iskrenost č-astvovanja 'n. velika resnost v prizadevanju igralcev, je nujno moralo pritegniti slehernega gledalca. Pozabil sem, da bi se dalo marsikaj bolje izvesti, da režiser marsikatere možnosti nI izrabil. Gledal sem in sprejemal, kot je bilo, in se imenitno zabaval. Ko sem včasih pogledal ljud! okrog sebe, sem videl, da smo vsi istih misli in enako dobre volje. Režiserju Poženku je uspelo ustvariti lepo celoto, dati igranju primeren tempo ln tudi sl-tuacljsko je bilo večinoma vse logično in naravno. Maraka j p* bi se dalo še napraviti, če bi bil oder vsaj malo širši in globlji. Pri celotni predstavi se je poznala roka starega odrskega praktika. Le to mrislim, da morda ni bilo preveč pametno, da so bila vsa tri dejanja igrana brez odmora. Vsaj enega odmora so potrebni igralci in gledalci. Igralci so, kot sem že napisal, dali vsak po svojih močeh vse iz sebe. Prav posebno sta presenetila Popivo in Bokčilo. Oba zlasti odlikuje lep naraven govor, notranja sporoščenost in močan temperament. Pri obeh lahko govorimo že o pravem igralskem ustvarjanju. Pa tudi stari Dundo, Pomet in Pe-trunjela so pokazali precej talenta. Ob zaključku bi se rad marljivim in sposobnim stražiškim igralcem zahvalil za prijeten večer ln jim čestital k uspehu, če bodo složno delali z isto ljubeznijo in resnostjo kot doslej, bodo imeli vedno dovolj hvaležnih obiskovalcev. M. D. Novo gledališče v Kranju Na pobudo Mestnega komiteja LMS je pred dnevi začelo delovati mladinsko gledališče, ki ima tudi pionirsko sekcijo. Smoter gledališča naj bi bil r tem, da združi napore kranjske mladine na področju kulturno-prosvetne dejavnosti in tako pripomore do kakovost-nejšđh uprizoritev, hkrati pa vzgoji naraščaj, ki bo kasnejo v veliko pomoč Svobodam. Takoj prvi sestanek z mladino je pokazal, da je bila pobuda umestna, kajti udeležencev je bilo kar lepo število, čeprav gledališče še ni dobilo dokončne organizacijske oblike, so že loteva uprizoritve prve drame. Predvidoma se bo predstavilo javnosti že v maju, ko bomo praznovali Mesec mladosti. Enak načrt ima tudi pionirska sekcija. Prešernovo gledališče je obljubilo mladini strokovno pomoč in prevzelo nase umetniško vodstvo. Začasno še niso zagotovljena materialna sredstva, pričakovati pa je, da si bo mladinsko gledališče z delom pridobilo naklonjenost i» razumevanje mesta, hkrati * tem pa tudi materialno pomoč. Sprejem članov še ni zaključen. V sredo, 8. IV. ob 19. urf bo v Sindikalnem domu ponovna avdicija na osnovi reeitar cij ali odlomkov igranih vlog. Za izboljšanje prometnih zvez Jeseničani dobijo , . . že smo pisali o tem, da so prometne zvez? v skrajnem gorenjskem kotu prav malo prilagojene turizmu in tujskemu prometu. Železniški vozni red ustreza potrebam industrije. Vlaki so delavski vlaki in predvsem prilagojeni izmenam v jesenLški železarni, kamor ln od koder prevažajo številne delavce proti Ratečam, Radovljici in v Bohinj. Tak vozni red seveda zelo ovira turizem, saj vozi vlak Iz Ljubljane do Kranjske gore danes dalj časa kot takrat, ko je bila proga odprta. Jasno je, da bi vsaka sprememba voznega reda, ki bi manj upoštevala prevažanj« delovne sile, pomenila občutno flkodo in resen udarec industriji in vsem tistim, ki so navezani na vsakodnevno vožnjo. Nujno pa bi bilo, da čimprej, vsekakor pa ob nastopu letošnje polne sezone, vozni red dopolnijo. Nihalni vlaki med Ratečami ln Tolminom, kasneje morda tudi kak motorni vlak mod Ljubljano in Tolminom in med Ljubljano in gornjo savsko dolino, bi predstavljali edino možno rešitev. Izvedeli smo, da o tem že razmišljajo, in upati je, da bo železnica vsaj deloma upoštevala tudi te želje. Izpopolnitev avtobusnega prometa v radovljiškem okraju je potreba, ki se že nujno vsiljuje. Vso pozornost zasluži misel, ali ne bi morda kazalo ustanoviti samostojno okrajno avtobusno podjetje, ki bi bolj GLAS GORENJSKE Stran 4 — štev 14 elastično razpolagalo z vozili. Seveda kapaciteto, ki bi jih tako podjetje dobilo od ŠAP-a, potrebam ne bi zadoščale. Ne bi bilo napak, če bi javnost radovljiškega okraja povabila ra-teško aigrarno skupnost, naj radovljlškamiu okraju pomaga pri nabavi novih avtobusov, saj razpolaga s precejšnjimi deviznimi sredstvi od svojega lesnega gospodarstva onstran meje. Vsekakor te zamisli še ne bo mogoče kmalu uresničiti, vsaj ne v času, ko traja uvozna zapora za taka prometna sredstva. Ljudje, ki se v radovljiškem okraju ukvarjajo z vpravm i turizma in gostinstva, imajo še bolj širokopotezne zamisli. Letališče pri Bledu nameravajo razviti ln omogočiti lahko pristajanje transportnih k t 1 Prizadevajo si, da bi bila glavna letalska Unija od Beograda do Ljubljane podaljšana do Lesc, od koder bi se številni potniki lahko vozili na Bled, proti Kranjski gori itd. Zveza s Kranjsko goro bi se dala izboljšati z uvedbo brzoga vlaka. Slišati ie tudi, da obstajajo v radovljtškem okraju resni načrti za nakup 6 sedežnega potniškega letala, ki bi Iz Lesc lahko v polni sezoni vzdrževal zvezo 2 Ljubljano, Zagrebom, Reko, Celovcem, Gorico in W-stom. Petični potniki iz tino-zemstva bi v želji po udobju > prišli na svoj račun, i i dovljiškl okraj pa tudi. Premisi j i jo tudi o tem, da bi na leta-lala montirali plovke. Letalo bi potem lahko pristajalo na jezeru ln vozilo v Opatijo, kjer bi fpet pristajalo na morju. Potrebna sredstva je pripravljena odstopiti železarna. Vsi ti naklepi so seveda precej drzni ln optimistični, vendar pa se bodo morali s časom vsi uresničiti. Za letos želimo, da bi bili storjeni vsaj prvi in najnujnejši koraki pri izboljšanju prometa v gorenjskem kotu. , (Nadaljevanje s 1. strani) ki bo služila umetnemu drsanju ln gostinstvu ter traaislt-nomu prometu, ki se vedno bolj razvija. Za moderno ledarno bi plačali Inozemstvu preko 80 tisoč švicarskih frankov, zato jo strokovno sposobni jeseniški športniki sami izdelujejo. Delo je v polnem teku. Verjetno se bosta že prihodnje leto umetno drsanje in hokej krepko razvila, saj sta že letos precej napredovala. Jeseniški smučarji pa bodo s pomočjo drugih športnikov poskrbeli za vzpenjačo z gondolo za 12 oseb z Jesenic na Me- žakljo, kjer so odlični tereni za smuk ln slalom. Na Meža-kljl Ima železarna že udobn* urejene siiraMkalrue domove, k* bodo vsakogar • gostoljubno sprejeli. Najz;inesl'jivejšl ga-rant, da bo vzpenjača kmalu zgrajena, je prav Železarna. M. * Po vojni zgrajeni stanovanjski bloki na Jesenicah i S sodišča Nehaj za naše žene Franc Busar iz Voglarij pri Gorici je bil lani upravnik sam-skega stanovanjskega doma tovarne »Iskra« v Kranju. Od stanovalcev, ki ndso bili zaposleni v tem podjetju, je pobiral vsak mesec stanarino, od vratarjev denar za privatne telefonske pogovore stanovalcev in od peric iztržek za pranje. Zaradi velike nagnjenosti k alkoholnim pijačam si je začel ta denar prisvajati. V enem letu sd je neupravičeno pridržal oca 75.000 din. Upoštevaje odkrito priznanje, globoko kesanje, resno voljo, da škodo povrne in to, da Busa, r še ni bil nikoli kaznovan, ga je sodišče obsodilo na 4 mesece zapora. Izvršitev kazni pa je odložilo do konca letošnjega leta, pod pogojem, da v tem času povrne vso škodo in ne stori nobenega enako hudega ali še hujšega kaznivega dejanja. Marijan Novak lz Kranja se je pred neko natakarico izdajal za uradno osebo in jo aretiral. Peljal jo je na dom svojih znancev, kjer je natakarica no dolgem prosjačenju gospodinjo le pregovorila, da jo je izpustila čeprav je Novak to odločno prepovedali. Zaradi protipravnega odvzema prostosti tuji osebi in ker je izvršil dejanje, ki ga upravičeno opravljajo samo uradne osebe, je bil Novak obsojen na en mesec in 10 dni zapora. Faul škoflc ix Vrpolj pri Kamniku je bila zaposlena v okrajni lekarni v Loki kot lekarniška pomočnica lin prodajalka. Sčasoma si je začela denar za zdravila prilaščati, razen tega je nekatera zdravila prodajala brez potrebnih zdravniških receptov. Prisvojila si je 4.730 din, brez recepta pa je izdala 2 grama morfija v raztopini. Za vse to je bila obsojena na 6 mesecev zapora in na povrnitev 4.730 din okrajni lekarni v Loki. Stranjčani Martin Uršič starejši in mlajši ter Peter Kem-perle so v Stahovici pričakali Kristla Ogrdsa s koli, ga pretepli in mu zadali nevarne poškodbe po glavi in hrbtu. Sodišče hoče zatreti to nevarno in grdo pretepaško navado, zato je obsodilo Martina Uršiča starejšega in Petra Kemperleta na 1 leto in 4 mesece strogega zapora, Uršiča mlajšega pa na 7 mesecev zapora. Pravtako sta delavca Slavko Hribernlk iz Lipelj in Izidor Trdi iz češnjice napadla s kolom Janka Klemena v Ja-strobljah in mu zadala poškodbe po levem kolenu in desni nadlahtnici. Prvi je dobil za to dejanje 9 mesecev, drugi pa 4 mesece zapora. Jože Kunčlč iz Begunj je bil obsojen na 20 dni zapora ker je v 1951. in 1952. letu jemai iz železarne na Jesenicah, kjer je bil zaposlen, žičnike, žico hn železne obroče. Skupna vrednost ukradenega materiala se nI dala ugotoviti, vendar nI bila znatna. Franc Majcen, trgovski po-močnik z Jesenic, je hotel pobegniti z nekim avstrijskim tovornim vlakom v Avstrijo. Bil pa je pri tem zasačen in obsojen na 6 mesecev zapora. Doma je Majcen pustil pismo, v katerem obvešča starše, da sd bo vzel življenje. Na ta način je hotel zabrisati vsako sled za seboj. Pretekli teden je radovljiško okrajno sodišče obsodilo Marijo Kalanovo, bivšo poslovodkin j o glavnega skladišča »Tobaka« na Jesenicah, na 2 leti zapora, ker je poneverila zaboj vžigalic v vrednosti 50.000.— dinarjev. Kalanova je z malomarnim gospodarjenjem zabredla v primanjkljaje, ki so narasli na 50.000 dinarjev. Ko je to ugotovila, pa je hotela preslepiti revizijske organe tako, da je ponaredila tri račune za blago, izdane maloprodajalcem, nazadnje pa si je hotela pomagati še s krajo vžigalic. Zanimivo je, da je centrala »Tobak« v Ljubljani vedela za primanjkljaj, vendar je pristala, da ga bo Kalanova odplačevala. Ker pa omenjenega zaradi nizkega honorarja ni zmogla, je zabredla še glob je. Moda Kozmetika Za ovele obraze je koristna parna kopel, ki jo pripraviš tako, da streseš v liter kropa nekaj zmletega janeža in kopri-ča. Dobro vodo za nego polti pripraviš tako, da vržeš za dobro pest svežega bezgovega cvetja v porcelanasto posodo, vlirješ čezenj 1 liter kropa ln pustiš 10 min, stati. Nato kuhaj vse skupaj še 10 minut in precedi skozi batistno rutico, V dobro zamasenih in zapečatenih steklenicah boš vodo o-hranila do naslednje pomladi, ko bezeg znova vzcveti. Izvrstna voda za obraz je lipov čaj. Polt namazi od časa do časa s koščkom surovega krompirja, z rezino limone, s svežim kumarčnim sokom, s sladko smetano ali s kislim mlekom. Slednje je zlasti priporočljivo, če imaš suho polt im so predolgo sončiš. Za osvežitev polti je odlično sredstvo kam lični Čaj, ki ublaži tudi razne bolečine. Francozinje ga redno pijejo. Krvne žilice na obrazu izgubiš, če si devlješ nanj obloge zrezanega petršilja. Osvežujoča je tudi maska iz nastrganega korenja ki jo ob-držiš na obrazu 15 minut. GORENJSKI PIONIR Da bo pečenka res okusna mamica Mnogo čitam, najrajši pa črtice naših pisateljev. Najbolj so ml všeč spisi Prežihovega Vo-ranca in Ivana Cankarja. Oba opisujeta svojo mamo. Ivan ji je posvetil knjigo, pa tudi Vo-ranc jo je Imel rad. čeprav ni znala božati tako kakor druge mestne gospe, jo je imel vendarle rad. Srce je imela zelo dobro. Moja mamica se je rodila na Slapu. Hodila je v osnovno šolo in tudi v gimnazijo. Družina je bila revna. Saj je bilo 9 otrok. Ko sem bila majhna, je mama Imela z menoj največ dela. Venomer je hodila k meni in me opazovala kdaj se bom prvič zasmejala. Imela me je rada. Učila me je jesti in hoditi in še mnogo drugega. V devetem mesecu starosti sem shodila. Zelo me je bila vesela. Večkrat ml pove, da sem koracala kakor račka. Zelo se ml je smejala. S šestimi leti so me sprejeli v šolo. Mamica je vedno hodila Sosedov pes Pri sosedu imajo majhnega psička, ki mu je ime Piko. Ima dolgo belo dlako. Kadar se u-maže, ga skopljejo in počešejo. Vos dan skače okrog hiše. Laja na vsakega človeka, ki gre mdimo. Tudd ponoči je zunaj. Piko nI hud. če ga pokličem, priteče k meni, skoči na obleko in se ml dobrika. Hudo pa sovraži kokoši. Te neusmiljeno Preganja. Piko ima na dvorišču tudi svojo hišico, da v njej 8Pi. Večkrat pride k nam, ker onudil košarico rdečih jagod. Da jih jc namenil teti Medvedki, jo dejal, pa da sem jih jaz, suhec, bolj potreben. S tresočimi rokami sem segel po košarici in se Volkcu jceljaje zahvalil. Potem sva sedla skupaj pod debelo staro smreko in novi znanec mi je med daljšim kramljanjem tudi to povedal, kako je postal dober itn pošten pionirček. Zdi se mi, da hi ta zgodbica tudi vas zanimala, zato jo bom začel v prihodnji številki nalašč za vas objavljati. Da bo zanimivejša, som jo dal celo ilustrirati. 2edim obilo zabave pri branju! Vaš Kosobrin Kuhinjska oprava je „odilau v Kamnik — Največ sreče so imeli Jeseničani, Kranjčani pa najmanj -v e pol ure pred začetkom Zžrebanja se je pojavil med vrati stranske dvorane Sindikalnega doma starček »blizu 70 let im vprašal: »Bo tukaj nagradno žrebanje?« >Da, tukaj, očka, samo pol ure imate še časa«, smo mu odgovorili. »Nič ne de, na nagrado je vredno počakati tudi pol ure«, si je verjetno mislil starček, kajti korajžno je vstopil ln se vsedel v drugo vrsto. Kmalu so začeli prihajati tudi drugi. Do 5. ure se jih je nabralo blizu 200. Komisija, v kateri so bili tovariši Matija Sušnik iz Radovljice, Dušan Bavdek iz Kranja in naknadno od občinstva izvoljena Martina Volčičeva lz Kranja (ker je član komisije iz Kamnika izostal), je prevzela svoje posle, izvolila za predsednika tovariša Sušnika ln pričela z delom. Pionirka Ocepkova je potegnila prvi listič, številka 744. Kuhinjsko opravo bo dobil.. . Izidor špenko iz Kamnika. Hitro je vsak Član komisije zabeležil srečnega dobitnika in njegovo številko v že pripravljen seznam ln na vrsti je bila naslednja številka. Tako se je »vleklo« dolgi dve uri. Spisek dobitnikov je naraščal in končno narasel na 115. Imena vseh objavljamo, samo najprej še majhno obvestilo. Vsi izžrebani naj najpozneje do 15. aprila zanesljivo dvignejo dobitke v našem u-rodndštvu. Po 15. aprilu dobitki zapadejo v korist našega podjetja. Posebnih obvestil dobitnikom zaradi previsokih stroškov ne bomo pošiljali. Sedaj pa le poglejte, če ste tudi Vi med njimi: 1. Izidor Špenko, Kamnik, kuhinjska oprava; t, Pepea Pogačnik, Bistrica 19, kompletni ključavničarski pribor; 3. Adolf Može, Rečica 98, usnje za plašč j 4. Srečko Bešter, .ki m ni k 112, cca 7 kg usnja za podplate; 5. Janez Bolka, Grad 83, 15 kg žimo; 6. Julka Kočar, Kokri ca 66, 15 kg žime; 7. Ana .bunar, Jesenice, Blejska 45, kitara; 8. Avgust Mencinger, Jesenice, Murova 1, veliki lestenec; 9. Pavla Žnidar, Zg. lir ni ki 21, volneno blago za žen. obleko; 10. Janez Jelar, Zg. Urniki 64, hišna apoteka; 11. Marija Bez-nik, Stritarjeva 6, Kranj, posteljne vzmeti (48); 12. Anton Pimtar, Globoko 3, p. Radovljica, posteljne vzmeti (48); 13. Anton Rehberger, Nova vas 10, Preddvor, posteljne vzmeti (24); 14. Franc Holzhacker, Titov trg, Kranj, posteljne vzmeti (24); 15. Franc Bene-dik, Sv. Lenart 10, posteljne vzmeti (24); 16. Jože Benedl-čič, Železniki, posteljne vzmeti; 17. Alojz Skodlar, Gorenje 18, posteljne vzmeti (24); 18. Franc Vellkonja, Dvorska vas 84, posteljne vzmeti (24); 19. Cilka Bertoncelj, Kamna gorica 56, posteljne vzmeti, 24; 21. Janez Bolka, Poženk 6, posteljne vzmeti (24); 22. Jože Golob, Suha 38, posteljne vzmeti (24); 23. Lojzka štrempfl, Volaka 8, p. šk. Loka, posteljne vzmeti (20); 24. Angela Pavšlč, Ljubljana, volnen ženski pulover; 25. Kari Bregar, Medvode, volnena ženska jopica; 26. Anton Stare, Prim-skovo 130, lmpr. pokrivač za konja; 27. Terezija Lipovec, Poljšlca 36, moški čevlji; 28. M Inka Langerholz, Moškrin 2, p. Šk. Loka, velour moški klobuk; 29. Jakob Pušavec, Ov-siše 24, p. Podnart, velour moški klobuk; 30. Marija Rozman, Predoslje 86, p. Kranj, velour moški klobuk; 31. Jože Tršan, Hraše 53, p. Smlednik, gumlrano blago za vetrni jopič; 32. Franc Noč, Cesta na Golico, Jesenice, otroška prešita odeja; 33. Alojz Bohinc, Komenda, Zalog 2, lestenec; 34. Marija Konstantin, Cesta talcev , šk. Loka, električni spa-jalnik; 36. Janez Narobe, Cerklje 18, 1 tona premoga; 37. Janez Aljančič, Duplje, Podta-bor 27, Smuk (kandahar); 38. Zidka Rozman, Šenčur, plaketa-športnik; 39. Francka Le-ven, strah in j 17, Naklo, plaketa-delavec; 40. Mlmica Križaj, Naklo 1, vaza, izd. umet. ko- vaštva; 41. Marjeta Pire, »In-duplati«, Jarše, p. Domžale, torta; 42. Jernej Poljanec, Selo 9, p. Bled, 4.40 m blaga za žensko obleko; 43. Gašper Kar-lin, Suha 9, p. Šk. Loka, blago za žensko obleko in rjuho; 44. Matija Osterman, Podnom 7, Zg. Gorje, blago za žensko obl. In rjuho; 45. Maks Megušar, Ljubljana, Rožna dolina, blago za žensko obl. ln rjuho; 46. Marija Pergar, Huje 81, Kranj, blago za žensko obleko ln rjuho; 47. Peter Porenta, Sv. Duh 39, p. šk. Loka, blago za žensko obleko in spodnje perilo; 48. Peter Markič, Strahinj 54, Naklo, blago za žensko obl. in spodnje perilo; 49. Janez VII-man, Sv. Križ 11, Jesenice, blago za otroško srajco in spod. perilo; 50. Janez Ribnikar, Brdo pri Kranju, blago za predpasnik in spodnje perilo; 51. Andrej Oman, Lipnica 8, p. šk. Loka, blago za predpasnik in spodnje perilo; 52. Francka Šu-„ bic, Železniki 4, mesorezka; 53. Pavel Strajnar, Kosovelova 8, Javornik, strojček za orehe; 54. Alojz Jan, Viselnica, Zg. Gorje, šal in kravata; 55. Jože Vidmar, Stalingrajska 68, p. Javornik, skyro; 56. Pavla Vesel, »Induplatl« Jarše, p. Domžale-blago za srajco in deške hlačke; 57. Franjo Ipavec, Kranjska gora KZ, blago za srajco in deške hlačke; 58. Miro Ravnikar, Strahinj 81, Naklo, blago za žensko bluzo ln pulover; 59. Jože Kolman, Samski dom Plavž, Jesenice, blago za žensko bluzo in pulover; 60. Ignac Rebolj, Jezersko 48, otroške sandale; 61. Marija Martin jak, Srednja vas 48, p. Šenčur, moški klobuk; 62. Aleš Koželj, 11 ote može 38, Preddvor, moški klobuk; 63. Frane Boštle, Zg. Brnik 41, p. Cerklje, S kg laka email; 64. Jože Repnik, Šmartno 27, p. Cerklje, blago za perilo in 1 kg mila; 65. Le-(Nadaljevanje na 7. strani) GLAS GORENJSKE Stev. 14 — Stran 5 ZIIIIIIISTI VSAKO LETO IZGUBI 20 TISOČ AMERIKANCEM SPOMIN V Ameriki izgubi sleherno leto 20 tisoč ljudi spomin na vse, kar so dotlej doživeli. Zanimivo je, da je med temi bolniki izredno malo žensk. KAČI STA POVZROČILI VECMILIJONSKO ŠKODO V kabelskem razvodniku dravograjske elektrarne je nastal pred nedavnim kratek stik, zaradi katerega je zgorel del električnih naprav, po vsem Dravogradu in dravski dolini pa ni bilo 12 ur električnega toka in so morala podjetja za ta čas prenehali z obratovanjem. Večmilijonsko škodo sta povzročili kači, ki sta zlezli v kabelski razvodnik in tam zogleneli. SLEPCI V SLUŽBI LETALSKE OBRAMBE Funkcionar poveljstva letalske obrambe v Združenih državah je izjavil, da uporabljajo v tej službi zmeraj več slepcev. Slepci imajo namreč mnogo bolj razvit sluh kot drugi ljudje in tako prej ugotovijo prihod letala. Z UPORABO ANTIBIOTIKOV BODO KMETIJSKI PRIDELKI PODVOJENI Na zborovanju ameriškega kmetijsko-kemijskega sveta v St. Louisu ZDA) je neki biokemik velike kemične ind. družbe izjavil, da bo kmetovanje z antibioliki podvojilo kmetijske proizvode. Pojasnil je, da je učinek antibiotikov' na rastlinstvo prav tak kakor na živali: pospeši rast in hkrati pridelke izboljša. Antibiotiki uničujejo rastlinske bolezenske kali, če se jih uporabi v večjih količinah, v manjših količinah pa pospešujejo rasi. Biokemik dr. Prebluda je mnenja, da bo mogoče antibiotike izolirati in pridelovati v velikih količinah za majhne denarje. S pomočjo teh antibiotikov bodo v nekaterih pokrajinah lahko celo dve setvi na leto. NOVI PROTI AVIONSKI TOP JE BIL AMERIŠKI JAVNOSTI ŽE NA OGLED Ameriška armada je pred nedavnim prikazala javnosti svoj brzostrelni protiavionski top, ki s pomočjo radarja deluje s smrtonosno točnostjo na 6.400 metrov razdalje. Novi top izstreli v minuti 45 krogel, težkih okoli 5 kg, prisotnost sovražnikovega letala pa odkrije na razdaljo 24 km. Tudi če lete avioni z večjo hitrostjo kakor 960 km na uro, so zadetki točni. BISER ZADNJI MOHIKANEC V VZHODNI NEMČIJI Pred dnevi so vsi prebivalci neke vzhodno-nem-ške vasi pribežali v zahodni Berlin. — Vi kar bežite čez, jaz pa sem pasjega življenja že lako in tako navajen... (Iz „Tptega lista") NAPAD na KILIMANDZARO Že na poti skozi Saharo francoska ekspedicija ni imela sreče. Marc Le vin je podlegel rumeni mrzlici. Z letalom so ga vrnili v Francijo. Ostalih pet je nadaljevalo pot do Niamija, južno od Timbukta, potem pes skozi pragozdove in pustinje CN5i-» gerije, Francoske ekvatorialne Afrike, Belgije, Belgijskega Konga in Kenije v Tanganjiko. Ob vznožju Kikmandžara, najvišje gore v Afriki (5967 m), so postavili taborišče. Sporazumeli so se, da bodo v napadu na nižji toda nevarnejši vrh Kilimandžara, Miwenzi, postavili še štiri šotore. To bi jim omogočilo, da opravijo zadnji naskok v kratkem času med sončnim vzhodom in zahodom. Če bi jih prehitel mrak, bi to na 5000 metrski višini pomenilo samomor, čeprav so bili v tropskem pasu. Vodja ekspedicije Bernard Billet pripoveduje o vzponu med zadnjim taboriščem in vrhom: Ob desetih je sonce pripekalo že naravnost brutalno. Navzlic tropskim čeladam in temnim naočnikom, smo čutih učinek ultravioletnih žarkov. Vse je mučil strašen glavobol. Vzpenjali smo se skrajno premišljeno in oprezno. V velikih višinah se tropske gore neprestano tajajo in zmrzujejo. Posledica je najnevarnejši hazard v alpinizmu — lavine. Vsepovsod so nam grozili plazovi, prav taki, ki so pometli z ekipo v napadu na Mount Everest, takšni, kot so povzročili smrt največjih francoskih alpinistov Duplata in Vignesa. Henri Dupin, Louis Valette in Rolland Briant so poizkusili srečo na zahodni smeri. Andre Schleusser in jaz sva se vzpenjala po vzhodni. že od samega začetka sva morala delati le z vrvjo in cepinom. Ves dnevni napor je bil odveč. Izbrana smer je bila nemogoča. Predolgo bi naju zadržala v steni. Vrnitev je bila silno naporna. V šotoru so naju že čakali. Tovariši so trdili, da bi bilo mogoče doseči vrh z vzhodne strani, da pa je bil v višini 5000 m tako močan veter, da so se le z največjim naporom obdržali ob steni. Naslednje jutro sva Andre m jaz krenila že ob pol treh po vzhodni smeri po sledovih včerajšnjega poizkusa najinih tovarišev. Na tistem mestu, kjer so se prejšnji dan ustavili, nam je zapirala pot skalna bariera. Obiti jo ni bilo lahko. To bi zahtevalo povsem navpično plezanje nad: 4900 metrov globokim prepadom. Andrčja in mene ni motila vrtoglava globina, pač pa pre- nama je bila videti nestvarna, odmaknjena. Priplezala sva do nevarnih globokih špranj v črni steni. Sonce nikdar ni prodrlo vanje. Ob stenah so viseli modrikasti ledeni stalaktiti. Najino napre- visna skala nad nama. Videti je bilo, kot da visi na lasu. Ne samo, da se je nisva upala dotakniti; bala sva se celo, da bosta najina glasova povzročila katastrofo. Andre je plezal tesno za mano. Vsak hip se je ustavil in fotografiral. To je bilo precej zamudno, zato sem ga opozoril: »Nehaj že s tem slikanjem. Raje glej proti vrhu!« Po dolgih urah sem se prvič ozrl. Pragozd pod nama se je zdel kot velika zelena preproga, ki se je razprostirala v neskončje na vse strani obzorja. Bila sva tako visoko, da naju višina, ni več motila, kajti zemlja pod clovanje se je skoraj ustavilo. Zrak je bil tako redek, da sva morala počivati vsakih nekoliko metrov. Iz nosa nama je neprestano krvavelo. Dospela sva do novega previsa. Trdno sem se stiskal k steni, pazljivo presojal najin položaj in poizkušal določiti pot čez previs. Andre je bil za celo dolžino vrvi niže. Nenadoma .sftm zaslišal mieJkje nad seboj ostro, a hkrati topo škripanje. Takoj sem spoznal, kaj prihaja. Zalajal sem svarilo Andreju in se trdno pritisnil k skalovju. Lavina je zgrcnela čez mojo glavo. Pod mano je Andreja odtrgalo s stene. Z zadnjimi močmi, ki sem jih lahko iztisnil iz izčrpa-nega organizma, sem skušal kljubovati sunku. Visel je na koncu vrvi. (Njegovih 83 kilogramov me je neusmiljeno vleklo navzdol. Sprva sem mislil, da je Andreja ubil plaz umazanije in kamenja, kajti visel je čisto mrtvo. Potem sem globoko pod sabo zaslišal: »Zakolebaj me, Bernard! Hitro!« Niti glave nisem mogel obrniti, kaj šele prijeti za vrv. »Zakoieibaj me navznoter!« je rotil. Poizkusil sem odgovoriti, toda edini glas, ki se mi je iztrgal, je bilo nejasno obupno stokanje. Ko bi le mogel seči z roko do roba nad seboj! Toda Andrč je bil pretežak. Počasi me je vleklo navzdol. Andre je nenadoma prenehal vpiti, čeprav me ni mogel videti, je najbrž ocenil moj položaj, če ga ne bi bil presodil, bi se bil takrat že sam poizkušal zakolebati k čerem. Toda na koncu vrvi nisem čutil nobenega gibanja. Ne vem, koliko časa sva tako visela. Vsak hip se mi je zdel kakor večnost. Končno sem zaslišal od spodaj: »Glej proti vrhu, Bernard!« (Nenadoma je izginila teža vrvi in z zadnjimi močmi sem se lahko izvlekel na rob. Obležal sem kakor utopljenec, ki so ga dvignili na obalo. Ko sem lovlil ^sapoi, sem potegnčl fca vrv. Andre se je bil sam odrezal z nožem ... Naslednje dni smo iskali tovariševo truplo. Padec je sprožil nov, večji plaz. Našli nismo ničesar razen Andrejevega ee-pina. * Ul. julija so Billet, Valette in Briant ponovno naskočili Ma-wenzi. Ob desetih zjutraj so prispeli do usodnega roba. Pihal je isti kot nož ostri veter. Neposredno nad njimi je stala samotna piramida. Še tri ure, — in zasaddi so Andrejev cepin v dotlej še neosvojeni vrh in ga obložili s kamenjem. Spuščanje je bilo brez nezgod. Noč so prespali v četrtem šotoru, že naslednji dan so bili ob vznožju. Po tednu počitka so krenili skozi pragozd proti Nairobiju, glavnemu mestu Kenije, in se v Mombasi vkrcali v pamik, ki jih je odpeljal domov. „Lizi!" — Ko pa na to ni bilo odgovora, morda zaradi kakega cestnega ovinka, in je še v megli plavajoča pika povsem izginila mojim očem, sem kakor iz uma zdrvel po poti za njimi. Sapa mi je odnesla čepico z glave, čevlji so se mi napolniti s peskom; a najsi sem še. tako dolgo tekel, videl nisem drugega kakor pusto brezdrevesnO pokrajino in mrzlo sivo nebo nad njo. — Ko sem pod večer prišel spel domov, sem Imel občutek, kakor da je bilo ta čas izumrlo vse mesto. To je bilo pač prvo slovo v mojem življenju. Kadar je v naslednjih letih spet prišla jesen, kadar so brinovke. letele skozi vrtove našega mesta in so pred krojaškim prenočiščem, padali z lip prvi rumeni listi, tedaj sem pač marsikdaj sedel na tlaši klopi in mislil, ali ne 1m> vendar že prizvončkljal kakor takrat, pO cesli navzgor voziček z rjavim konjem. Toda čakaj sem zaman; Lizi ni več prišla. Bik) je dvanajst let pozneje. - Po kon-č>ani računski šoli sem obiskoval še četrti razred višje šole, kar so takrat navadno storili sinovi obrtnikov, in šel nato v uk k orel u. 'tudi ta, čas, ko sem se poleg svojega rokodelstva veliko ukvarjal z branjem dobrih knjig, je minil. Zdaj, po Irilelnem potovanju, sem bil v nekem sredujenem.škem mestu, iblo je strogo katoliško; glede tega niso poznali nikake Šale. Ce nisi pred njihovimi procesijami, ki so se s peljem in svetimi pođobain] vile po cestah, snel klobuka, so ti ga zbili ludi z glave; sicer pa so bili dobri ljudje. Cospa mojstrovka, pri kateri sem delal, je bila vdova, katere sin je prav lako kakor jaz delal v tujini, da bi pozneje lahko dokazal za dosego mojstrskih pravic po cehovskih zakonih predpisana popotna leta. V tej hiši mi je bilo dobro; gospa'je ravnala z menoj tako, kakor si je želela, da bi ludi drugI ravnali z njenim otrokom v tujini, in kmalu je zraslo med nama tolikšno zaupanje, da je bilo podjetje tako rekoč skoraj čisto v mojih rokah. — Zdaj dela naš Jože pri njenem sinu, in stara žena, tako je večkrat pisal, gfl razvaja, kakor da bi mu bila prava stara mati. No, takrat sem nekega nedeljskega popoldneva sedel z mojo gospo v dnevni soiii. katere okna so gledali na vrata THEODOR STORM USTOBR3EC Prevedel Rudoif Kresal (;l\s<;oiu;n.iske Slran 6 — Slev. 14 velike jetnišnice. Bilo je meseca januarja; toplomer je kazal dvajset stopinj pod ničlo, na cesti ni bilo videti žive duše; zdaj pa zdaj je z bližnjih gora zažvižgala sapa in zveneče gnala drobne koščke ledu po cestnem tlaku. „Takole se prileze topla sobica in skodelica vroče kave," je dejala mojstrovka, v tem ko mi je tretjič nalila skodelico. Stopil sem k oknu. Misli so mi uhajale v domovino; ne k dragim ljudem, teh nisem imel več lam, poslavljanje sem zdaj dodobra spoznal. To mi je bilo še dano, da sem materi sani zatisnil oči; pred nekaj ledni sem bil i Zgubil tudi očeta in ob takrat kiko dolgotrajnih potovanjih ga nisem mogel spremiti niti na njegovi poslednji poli. Toda očetova delavnica je čakala sina svojega umrlega mojstra. Vendar je bil lam še sla ri Henrik in je mogel z dovoljenjem cehovskih mojstrov še nekaj časa voditi obral; ta ko sem moji dobri inojsli ovki tudi obljubil, da bom zdržal še nekaj tednov pri njej, dokler se ne vrne njen sin. Toda miru nisem vee imel; sveži očetov grob me je vse glasneje klical, naj se vrnem iz tujine. Iz teb misli me je zbudil oster, oštevajoč glas na cesti Ko sem pogledal tja, sem vi del JetiČni obraz jetniskega nadzornika, ki se je izlegoval izza na pol odprtih je'.niških vrat; njegova dvignjena pest je grozila neki mladi ženski, ki je posBuiala, kakor se je zdelo, skoraj s silo vdreti v te sicer strah zbujajoče proslore. »Najbrž ima notri kakega tjubčka," je dejala mojstrovka, ki je ta prizor prav tako opazovala z naslonjača; ..toda ta stari grešnik nima za človeka nič srca." „Mož opravlja gOtOVO samo SVOJO dolžnost, gospi mojstrovka," sem dejal, še zmerom zatopljen v svoje misli. „.Iaz ne bi hotela opravljali lake dolžnosti." je Odvrnila in se skoraj jezno Spel naslonila. Na oni strani so ta čas zaloputnila jel niška vrata in mlada ženska, ki je bila Ograjena samo s kratkim frfotajorini pla-šekom okoli ramen, okoli glave pa imela zavezano črno rulieo, je počasi odšla po zaledeneu cesli navzdol. Mojstrovka in jaz sva molče oslala vsak na svojem mestu; — zakaj tudi v meni se je zdaj sočutje, da je bilo obema, ka-bj morala pomagati in sama nisva kako. mislim zbudilo kor da vedela, ko n bil pravkar bolel stopiti od okna, se je ženska na cesli Spel vračala. Pred vrati jetnišnice je obstala in oklevale postavila nogo na kamnito stopnico, ki je vodila k pragu; nato pa se je ozrla in Ugle dal sem mlad obraz, katerega temne oči so z izrazom največje zapušeenosti begale pO prazni cesli; zdelo se je, da le nima poguma še enkrat stopili pred grozečega urad nika. Počasi in spel oziraje se proti zaklenjenim vratom je nadaljevala pol; bilo je razločno videli, da sama ni vedela, kani. Ko |>;i je zdaj na vogalu jetnišnice zavila v ulico, ki je vodila k cerkvi, sem nehote po tegnil čepico s kljuke na vratih, da bi šel /a njo. „l)a, da, Paulsen, tako je prav'" je de jala dobra mojstrovka. »Le pojdite, jaz. bom ta čas spet pripravila vročo kavo1 Bilo je hudo mrzlo, ko sem stopil iz hiše; vse se je zdelo k;ikor izumrlo, s hriba, ki se je na koncu cesle vzpenjal i/nad me sla, je Skoraj grozeče gledal jelov gozd; okenske šipe večjega dela hiš so pokrile ledene ro/e; Zakaj vsak ni imel pravice, kakor moja mojsiiov ka, do petih sežnjev drv v hiši. Sel sem po ulici na cerkveni trg; in kun pred velikim lesenim razpelom je na mrzli zemlji klečala mlada ženska s pobe.šeuo glavo in z rokami, sklenjenimi v naročju. Molče sem stopil lili/«'; ko Dfl Je zdaj pogledala kvišku v okrvavljeni obraz. Krizanega, sem dejal: »Oprostite mi, da vas molim v vaši pohožnosli; toda gotovo sle tujka v tem mestu?' Samo pokimala je, ne da bi spremenila svojo držo. „^ad bi vam pomagal," sem spel povzel; ..samo povejte, kam ste namenjeni!" »Zdaj več ne vem, kam," je. mrlvo dejala in spet sklonila glavo na prsi. »Toda čez eno uro ho imr; v lem kakor smrt mrzlem vremenu ne morete še dalj ostali na cesti." ..Ljubi bog mi bo pomagal," sem jo slišal liho reči. »Da, da," sem vzkliknil, „in skoraj verjamem, da me je on sam poslal k vam!" Bilo je, kakor da jo je zbudil močnejši poudarek mojega glasu; zakaj vslala je in oholavljaje se .slopila k meni; z iztegnjenim vratom je bolj in bolj bližala svoj obraz mojemu in njeni pogledi so se utapljali vame, kakor bi me holela z njimi prijeti »Pavel!*" je nenadno vzkliknila. Ta beseda ji je privrela iz prsi kakor vrisk veselja. ,,1'avel!" ReS, sam ljubi bog te pošilja' Kje sem imel oei' Saj tu je bila spet ona, moja lovarišiea iz. otroških let, mala lutkarica Lizi I Seveda, razvila se je v lepo, vitko dekle in na tem po navadi tako nasmejanem otroškem obrazu je hvala /daj ko je Ugasnil prvi žarek veselja, globoka skrb'. „Kako prideš tako sama sem, I.iz.i?" sem jo vprašal, »Kaj se je zgodilo? Kje je oče?, \ Ječi, Pavel.'1 „Tvoj OČe, ta dobri človek l Toda pojdi z mano; tu pri neki vrli ženski selil v službi, pozna le, velikokrat sem ji pri povedoval o tebi." In vodee se za roko kakor nekoč v otroških letih sva šla proti hiši moje dobre niojslrovke, ki naju je že prej OpaZOValS skozi okno. „Lizi je!" sem vzkliknil, ko sva slopila v izbo. „Pomislite, gospa mo'slrovka. I.iz.i'" Dobra /ena je prekrižala roke na prsih. „Svela mati božja, prosi za nas' I.iz.i! Torej takale je bila videli' Vendar," j(-nadaljevala .je kaj imaš Opraviti s ks'inde starim grešnikom lam' z iztegnjenim prstom je pokazala proti letnišnici. ■ i';|"' sen mi je vendar dejal, da si otrok poštenih staršev! lakoj natO pa je dekle potegnila globlje v soho in jo potisnila v svoj naslanjač, »11 ko je zdaj začela Lizi odgovarjati na njena vprašanja, ji je že divala pred uslnicanii skodelico kadeče se kave. »Zdaj najprej pij," je dejala, „d> opomore!; saj [tnal ci »to otrple prste. In I.iz.i je morala 1 ji v skodelico padli dv nato je smela pripovedovati si piti, pri čemer »g ve svetli solzi Sl" Lastninski spor I. M. — C. 52. Že od leta 1923 sle gospodinjili na posestvu svojega brata in pozneje njegovih sinov. Eden od sinov je med vojno padel, drugi pa se po vrnitvi iz ujetništva ni več zaposlil doma na kmetiji, na kateri ste do lani gospodarili vi. Potem ste se odselili k. svoji hčerki in odpeljali s seboj kravo, ki ste jo s:mii priredili, posteljo, dvoje porcelanastih skodelic, ročno svetilko in okvir za sliko, oboje last pokojnega nečaka. Kazen naštetega zahteva nečak od vas tudi cepin, 2 sekiri, sveder za les, 2 svedra za kamenje, kar vse se je, kakor trdite, med vojno porazgubilo, ter 100 kg starega železa, ki ste ga po osvoboditvi podarili AFŽ. Vprašujete, kdo ima pravico do navedenih prednn tov. Odgovor: Predvojna lastnina vašega nečaka in tudi vse, kar ste pridobili z gospodarjenjem na njegovem posestvu, je po zakonu nećakova last. Dolžan pa vam je plačati vse vaše delo in trud, v kolikor presega vrednost brezplačnega stanovanja in hrane, kar ste oboje imeli na kmetiji. Stvari, ki so bile last padlega nečaka, so prešle v lastnino tistega, ki mu jih je sodišče na zapuščinski obravnavi prisodilo. Ce pa te obravnave ali oporoke po nečaku ni bilo, je po zakonitem dednem nasledstvu vsa nećakova imovina prešla v last njegovega brata, torej nečaka, ki še živi, razen če je imel umrli lastne potomce. Po vsem tem torej nimate pravice obdržati niti dveh porcelanastih skodelic niti ročne svetilke in okvira za sliko. Kravo in posteljo pa le pod pogojem, če lahko dokažete, da vam je nečak oboje izročil. Glede železnine in orodja najbrž nečak ne bo mogel od vas ničesar zahtevali, če ne dokaže, da ste orodje izgubili iz malomarnosti, ali da ste z železnino razpolagali izven meja običajnega pooblastila za vodenje gospodarstva, ki vam je bilo vsekakor vsaj molče dano. Za vaše delo na posestvu vas bo nečak dolžan plačati samo za zadnja tri leta, predlem pa je pravica do izplačila že zastarela. Ce drugače ne, boste prišli do plačila za zadnja tri leta s tožbo! avski Smuk! Težave društva „Partizan" v Selcih Ugodno vreme in še sedaj od- praktičnih daril, ki jih bodo Društvo za telesno vzgojo in sam občinski odbor. Ker lične snežne prilike dajejo vse prejeli prvi trifle zmagovalci »Partizan« v Selcih je med naj- sta po dolgih razmišljanjih i možnosti za uspešno izvedbo vseh razredov, so prispevale mlajšimi v kranjskem okraju. KZ i občinski odbor le sklenila, tradicionalnega Triglavskega družbene organizacije in delov- Vendar ima v svojih vrstah že da omenjenega gospodarskega smuka z mednarodno udeležbo, ni kolektivii. lepo število mlladine. Nima pa poslopja vendarle ne bosta ra-Smiuk bo organizirala Gorenj- Za časa tekmovanja bodo tek- še primernega prostora za te- bila, želimo, da se čimprej leska smučarska podzveza v po- movalci in organizatorji tekmo- lovadbo, niti dovolj strokovnih to dodeli »(Partizanu«, saj so častitev 12 letnice ustanovitve vanja nastanjeni v Staničevi vaditeljev, kar resno ovira nje- že tako potekli dragoceni me-OF. V nedeljo, 12. aprila bodo koči, kjer bo preskrbljeno za govo delo. Da rešijo slednji seci, ne da bi se karkoli ukre-udeleženci — članice, člani in prenočišča in skromno toplo problem, so začeli s sistema- nilo. starejši mladinci, tekmovali na hrano, vse drugo naj si tekmo- tično vzgojo lastnega vadiitelj-alpski progi z vrha Rži mimo valci prinesejo s seboj! Za gle- skega kadra, medtem ko prvega Rjavine, preko Apneniice skozi dalce bosta na razpolago koča problema pač ne morejo rešiti gornjo v spodnjo Krmo. na Kredarici in Planika, ki bo- brez podpore krajevnih oblasti Na tradicionalni alpski pri- s^a odprti od 9. aprila dalje. in množičnih organizacij, ki redit vi bodo tekmovali poleg Triglavski smuk bo po dveh pa do sedaj niso pokazale ra- naših najboljših alpskih voza- tetm sPet množična in vrhun- zumevanja. če v tudi inozemski. Starejši, manifestacija našega pla- že pred meseci je društvo za- rutinirani tekmovalci se bodo mnskega športa, pomladna pra- prosilo občinski odbor, naj mu morali resno potruditi!, če no- zauic naših alpskih smučarjev odstopi gospodarsko poslopje, čejo doživeti presenečenj, zakaj 10 vsen ljubiteljev gora. TJ. Ž. ki se je že pred vojno uporab Tudi v Preddvoru „Partizan" starejši mladinci so že na več smučarskih tekmah v zadnjem času dokazali, da ne zaostajajo dosti za državnimi prvaki in miednarodlnimi alpskimiL smučarji. Sedaj, ob koncu smučar Nogometno prvenstvo Na Na pobudo mladinske organizacije so pretekli petek tudi v Preddvoru ustanovili telesno-vzgojno društvo »Partizan«. Med mladinci, ki so v velikem številui prisostvovali ustanovi-° tvi, je veliko zanimanja za te- rjalo kot telovadnica preuredi in modernizira ^ lovađb ^etiko, smučanje in odobren^ niso dolgo oakah to- g ^ { v prei(MVoru ^ da ze nekaj dm nato je bilo £ J šen razyoj odobrenje spet prekhcano ker te^^y& in ^itev telesa^ se je za isto poslopje (šele te- V2|QJe_ Smu5arji5^ mi ^ ^ V drugem kolu nogometnega . ske sezone, bo tekma vsekakor prVenstva Gorenjske so bih do- daiJ zacela P°te^ovatl tudiKZ nulo'zimo precej marljivi, še bolj ostra Prireditev bo nu- sežen4 naslednji rezultati: _ _ _ _ v novoizvoljenem odboru so dila užitek tako tekmovalcem >>Ločan<< (g(kofJa Um . OBJAVA delovni in marljivi športniki, kakor opazovalcem ki bodo u- >>Korotan B (Kranj) 8 : 1 (7:0) J ™ zato smo prepričani, da bo to zivato kkrati tudi ob porodnih »projektor« (Kranj) : »Lju- Spored nogometnega prvenstva društvo kmalu med najboljšimi 0) lepotah. bejj« (Tržič1) 2 : 2 (2 Za ekipnega zmagovalca je »Prešeren« (Lesce) : Brat-Gorenjska smučarska podzveza stvo« (Jeseni.ce) 2:3 (0:1) Gorenjske za nedeljo 12. 1953 IV. na našem podeželju. D. F. pripravila mojstrsko izdelan prehodni pokal, darilo republiškega izvršnega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi. Več IZ „ŽITA" ZARADI ŽITA Na klopi Okrajnega sodišča prikril, je ukazal, naj dobav- izdelke pa je podpisal dobavnice V Kranju so pred nedavnim se- nico datira s prvim decembrom šele konec leta. Dovolil je tu- »Gregorčič B« (Jesenice) : »Gumar« (Kranj) 2 : 0 (1 : 0) Kratke športne vesti V nedeljo je bila v Kranju odigrana prijateljska nogometna tekma med Korotanom in moštvom garnizije z Bohinjske Bele, ki se je končala z rezul- V Kranju igrišče Korotama: ob 15. uri Gumar : KorotanB v Tržiču igrišče Ljubelja: ob 14. uri Ločan : Ljubelj mladinci ob 15. uri in 30 min. Ločan : Ljubelj Na Bledu igrišče Bleda: Tekme na Jezerskem Minulo nedeljo je podmladek Smučarskega društva Jezersko sam organiziral šolsko smučar-olb 14. uri in 15 minut Pro- sko prvenstvo v dveh grupah jektor : Bled mladinci, in treh disciplinah (tek, sla-službujoči Bric lom, smuk), kar je mlade or- cfb 15. uri in 45 mdn. Pro jek- ganizatorje precej zaposlilo, tor : Bled, službujoči Bric vendar so nastop tehnično od- deli uslužbenci kranjskega pod- 1952. Vso to moko je dal Po- di, da so njegovi uslužbenci do- tatom 4 : 1 (i2 : 1) za domače. Na Jesenicah igrišče Bratstva: lično rešili. jetja žito — upravnik Janko renta prepeljati v Ljubljano za bavljali moko na ime sindikal- Na Jesenicah pa je železničar Porenta, namestnik komercia- dve uslužbenki podjetja »žito«, ne podružnice in to izven do- iz Ljubljane premagal domače-lista Milan Pazler, obratovod- 24. decembra je skladiščniku bav, edobrenih za sindikalno ga Gregorčiča z visokim rezul-ja mlina" na Bregu Jože Ga- ponovno ukazal, naj izda iz podružnico. Prav tako je dovo- tatom 5 : 1 (0 : 0). šperšič in adminastratorki Vida skladišča 240 kg bele moke za m nekemu brivcu v Kranju na- Mladinsko moštvo Domžal še Vidmar in Ivana Jerala. sindikalno podružnico »žito« v kup 80 kg 80% pšenične moke vedno vodi v nogometnem mla- Gospodarski svet LRS je la- Kranju in dobavnico datira s po cenah na debelo. dinskem prvenstvu LNP, kajti ni 5. decembra izdal nalog, ki 1. XII. 1952. To moko je Po- Jože Gašperšič, ki je bil ob- v nedeljo je v Ljubljani pre-zabranjuje dobavo bele in 80°/0 renta odpeljal na svoj dom. V veščen o prepovedi prodaje bele magalo mladince Slavije s 3:1 pšenične moke privatnikom in prvem kakor v drugem prime- in 80«/» pšenične moke, je tudi (il:0). vae.ni podjetjem, razen bolniš- ru je bila moka plačana po ce- uslužbencu »Žita« po 5. XII. nioarn in nekaterim drugim u- nah na debelo, zaradi česar je 1952 izdajal belo in 80n/o moko. stainovarn. čeprav je Porenta bilo »žito« oškodovano za eca Na prigovarjanje Ivane Jerala to vedel, je 22. decembra uka- 20.000 din. in Vide Vidmar je na dobav- zal skladiščniku, naj izda 180 Razen tega je Porenta preje- niči zapisal lažni datum iz ča-kilogramov bele moke in 350 mal zase in za svoje znance sa pred prepovedjo prodaje, kilogramov 80n/o pšenične mo- različne količine 90 in 80n/<> pše- Porenta je kot upravnik, či-ke sindikalni podružnici »žita« nične moke in otrobov iz mli- gar dolžnost bi bila nadzirati v Ljubljani. Da bi prestopek na v škof ji Loki, za vse te poslovanje podjetja, sam kršil blokado »žita«, naročal usduž ob 10. uri Korotan : Brat- v prvi grupi sta v teku in stvo, mladinci, službujoči slalomu zmagali Minka Črv in Ema Polajnarjeva, v drugi pa Vinko Tepina in Joža Polajnar v slalomu. Prav tako je bil Polajnar prvi tudi v smuku, v prvi grupi pa je dosegla v smuku prvo mesto Ema Polajnar- Dovžan ob 14. uril in 15 min. Prešeren : Gregorčič, mladinci, službujoči Dovžan ob 15. uri in 45 min. Prešeren : Gregorčič B, službujoči Dovžan Nogometni center Gorenjske jeva. Po kranjskem okraju REZERVNI OFICIRJI V PREDDVORU KOCKA JE PADLA (Nadaljevanje s 5. strani) W Bezcti, Jesenice, Blejska 55, bkigo za perilo bi 1 kg mila; 66. Rudolf Bidovcc, Prosvetna Perilo Kutui *tte< ,p,j, Dobravska 19, Javornik, 10 klobas in steklenica žganja; (59. 'Jan«,-/, Polajnar, Srednja Bela 5» p. Preddvor, 10 klobas In ste-kleiii,;l žganja; 70. Marija Krije©, »Svilanit« Kamnik, lOklo-^»s ln steklenica žganja; 71. fclfrer Franc, Selca 11, 10 klo-ln steklenica žganja; 72. '''i'anc Dcžnian, Naklo 10, bon £l KMJO din blaga; 73. Aloj/.ija J^okaJj, Kurilniška 11, Jesenice, on za 1000 din blaga; 71. Koz- telji odboru vso pomoč. Vod- lezniška nesreča, da se vpra-stvo je poskrbelo za enoten uč- šamo, kako dolgo se bodo še Pod vodstvom svojega pred- ni načrt, ga preštudiralo in ga nadaljevale nerodnosti pri lo-sednika tov. Vesela so rezervni prilagodilo našim razmeram. Za l;aJnem vlaku, ki vozi iz Kra-bencem, da so na dobavnicah oficirji preddvorskega podlod- strokovno izobrazbo rezervnih nja v Tržič, zapisovali lažne datume, dovo- bora dosegli v preteklem letu oficirjev in rezervnih podofi- q^ ^545 urj ^0Cn0 ^ voz. tjeval izdajo moke privatnikom lepe uspehe. V lastnih vrstah carjev od vodnika navzgor skr-bov; 91. Jožef Jamšek, Morav- in moko celo sam odstopal svo- so poiskali predavatelje. Izve- ^3° s predavanji, ki jih ima-če, čepica in 2 grosa gumbov; jim sorodnikom. Vse to ni da- dli so več predavanj in prak- 3° mesečno po 5 ur. 92. Ivan Razinger, Kovor 78, p. jalo dobrega zgleda ostalim u- tičnih vaj na terenu (čitanje Na dan vstaje bo odbor or-Križe, slamnik in 2 grosa gum- službencem, ki so ga začeli ce- zemljevidov, meterologija, vod ganiziral veliko praktično va-bov: 93. Anica Kožuh, trgov- lo posnemati. v napadu, marš po azimutu in jo, na kateri bodo sodelovali Sodišče je obsodilo Janka Po- drugo). Predsedniku je uspelo vsi rezervni oficirji in podofi-rento na 6 meseoev zapora in organitzirati vse rezervne ofi- cirji, člani ZB in mladina iz-na povrnitev 19.760 din od- cirje na ozemlju od Cerkelj do venairmadne vzgoje omenjene-škodnine podjetju »žito«, Mila- Kokrice, Smlednika in Jezer- ga območja. Ob zaključku mana Pazlerja na 6000 din denar- skega. Udeležba na sestankih nevra bo proslava, na kateri ne kazni, Jožeta Gašperšiča, je vzorna, saj znaša kljub raz- bodo nastopila kulturno-umiet-Ivano Jerala in Vido Vidmar pesnemu ozemliu cio 90*A». K niška društva, in družabna pri-pa vsakega na 3 mesece za- tako lepi udeležbi mnogo pri- reditev. pora, pogojno za 2 leti. pomore menjava kraja, kjer Spričo teže kaznivih dejanj imajo sestanke. Tov. Teropšič buk in 2 grosa gumbov; 98. je kazen za Janka Porento pre- se je zavzel za čimožjo pove- V ponedeljek, 30. marca se Danica Kokolj. Kmet. zadruga nizka, zato bo javni tožiilec po zavo z garnizijo Kranj. Aktiv- je pripetila na kranjski želez Žg; 95. Marijan Konc, Žirovnica 65, pet steklenic l>oljšega vina; 96. Anton Jarkovič, Zasip 1, Bled, filc sa ženski klobuk in 2 grosa gumbov; 97. Ivan Rihtcršlč, Bled, želeče, filc za ženski klo- nem redu, so bili dani vsi signali za odhod potniškega vlaka z Jesenic proti Ljubljani. Vlak je krenil, lokomotiva je že zavozila skozi podvoz, ko se je v peti vagon s strani zaletela lokomotiva tržiškega vlaka z vpreženimi vagoni, ki je morala prav takrat manevrirati po kranjski postaji. Zadeti vagon se je prevrnil. Vsa sreča je bila v tem, da odhajajoči vlak še ni imel velike brzine iin se je lahko hitrot ustavil. Potniki niso utrpeli večjih poškodb (le eno osebo so odpeljali v ljubljansko bolnico), vendar pa se vsa jav- Trobija, p. Gor. vas, filc /a vsej verjetnosti vložil pritožbo, ni oficirji nudijo kot predava- niški postaji dovolj težka že- n(mt upravičeno pritožuje nad žen. klobuk in 2 grosa gum hov; 99. Joško Platiša, Kokrica 126, p. Kranj, filc za z< nski klobuk in 2 grosa gumbov; 100. Julka Plut, Kranj, Drulovka ^* Arh, Stara Fužina 50, torta; Truden Anton, Kranj, MjuV r Kt*>v trg I, 5kK boljših teste- «»• UU^\n n£U,,JBn' . 7(5 Marija Filiplč, Naklo [™n*' R«**"««. S''«;' l»» *Jf rija mipIČ j*1« 2 111 hhiga za deško srajco S 1 k|r mila; 77. Franc Kogov-W*t Kokrica 58, p. Kr:.nj, /nyi4.iin irtvovalnega je bilo na zboru le kakih 50 še več vzgoje in pomoči pri ' ' .mest^lJK Z OBČNEGA ZBORA TURISTIČNEGA DRUŠTVA KRANJ Društvo noj se razširi ^ ■ Stara Fužina 130, majolika; ju" Janez Brdlk, Kostanjevica vodenice 10, lutka-zaino-Q)n Irninc Erž«'n, Tržič, ^viii (r;;. kOvtSekj 83. Iva-I . **Wđan, fsenčur 179, liosa ^'»hličeni; 81. Dr. Ivan Vid-Hll r« StritaijV-vu 2, Kranj, ko-|(,AH Jiobik-cni; 85. Reska Ki- v,Kj si»- trg 88, i»- ^k. Loka, Ml> 1 ■btvU; H6. Valenttn suš- ' ^nigiijcviu-, V. i). 3267/P žlčnlkov in 1 kg mila; 102. Jo žica tvogeijk Ljubljanska 1, Tržič, 8kg mila »Oven«; 103. Jakob HribernfJcj, Vlrmaie 2, ftkofja I/oka, 2 komada 1'ilca ln kg mila; 101. Alfil Mali, Ztr. Brnik 27, p. Cerklje, 8 kg mila »Oven«; 10;%. Mirko Kalan, Jesenic*', Tomšičeva 8, 2,5 kg mi- jetno so mnogi razočarani, kor "vso jkrivdo na odbor. Prav go- naj vsem zasluga požrtvovalne k" J« 0110 na zooru ie luunidi w vo vw v-ag^je xu ^"^^ y** nolno notnikov nnmrmtn H« "hi odbora. Le-ta je nosil skoraj ljudi. To je doslej najnižja u- razvijanju kulturnih navad in * manevriran i« vso dejavnost na kistniih \>l- deležba med obe. /-bori k ran j- zunanji urediiitvi, ki so prcdjio- ... ' '* |' l, ,J>, čih. Morda je delno tudi sam skih društev, čeprav ^ «" irr«ni+«w iMkHmki« ni™ imajo goj za krepitev turizma. O tem mnoga manj članov (na papir- je občni zbor precej razprav-ju!). Vseeno pa ne gre valiti ljal. Nekdo je celo predlagal, se sindikati kolektivno la »Oven«; 106. Angela Koš- niso med svečniki. Tudi star- tovo je to premajhnega vključijo v članstvo, kajti dru tijek, Primskovo 152, Kranj, eek, ki je pil ure čakal na za- zani,nanja Kranjčanov za de- štvo bo doseglo vzgojni učinek 2.5 kg mila, »Oven«; 107. Franc četek žrebanja, ni med njimi i0 na tem pomcfflbnom področ- le, če bo množično. Ni dvoma, lienedieie, Ljubno 5, 2.6 kg mi^- Vendar se je, ko smo ga vpra- g^j končno ni težavno najti da bodo te ugotovitve pripo- la »Oven«; 108. Milan ftullgoj, šali če je razočaran, ko je ostal dokaze, ki bi podtorepili to tr- mogle, da se delo društva v Stalingrajska 14, Javornik, ve- bnv, nagra.de, veselo nasmehnil ,H,tev: zanemarjene izložbe ln prihodnje poveča in izboljša. 1» laka einail; 87. Francka n* KobiB. Dovje 58, Mojstra" riKi in pol kg mila; 109. Frane JUgOVtC, Žabnica 6, 60 dkg čokolade; 110. Jakob Kllnar, Pe-trovee, V. p. 5205, pol kg čokolade; III. Pavla Arh, Pred-ilv<»r, Tupaliče 35, pol kg čoko-kule; 11'>. Tončka Kapus, Nova vas, li<'se«\ deeji kombinezon; 113. Marija Majnik. Stara Fu Una 98, ogledajo; 114. Katari' ln dejal: »Bo pa drugič boljše! In končno, saj za tisti denar, ki sem ga vplačal, dobivam časopis in torej nisem pri-k raj:'«m.-' Upamo, da se bomo še vnu- ka. Tako premikanje se včasih tako zavleče, da ima vlak občutno zamudo, pa potem še premika na vmesnih postajah med Kranjem in Trži čem. Če železniško osebje že zahteva od potnikov popolno disciplino ln niti ne dopušča, da bi v Kranju potniki Izstopali pročelja hiš. smeti, različne po- Splošno priznanje pa zasluži med druR1 in tretJI tir» 8e se drtije, razbijanje žarnic itd., nova reliefna karta, ki jo je v prenatrpanem vlaku tako itd. Vse to priča, da Kranjčan po naročilu društva izdelal strogo držijo predpisa in ne nom ne dela preglavic zunanji kartograf Selan. Resda je kar- dovoljujejo, da bi potniki pri-izglied mesta ln vtis, ki ga bo ta precej draga (okoli 700.000), v skoraj prazen oddelek imel tujec. In ne samo to: tu- vendar bo ogromno pripomogla za matere z otrold, — potem dli na devize se požvižgamo, k propagiranju prirodnih lepot tudi potniki lahko terjajo, da severnega dela kranjskega o- se take nerednosti nehajo. Ne- W„"ari»""dee i„ priveze; 80. U"11 *»» "U^aJo; 111. Kal-r. «r'ka RriUinlk, Cankarjev trg ,,!' J,IVJ,n' S«K 1>,r"'^ H Me W* ^*a» naramnice in ,mm1- ',v Kranj, leto. » naramnic In 1 gros gum- Koeka je torej panllla. Ver- prej z našimi bralci, ki jih jo Sedaj okrog 2000 več kot pred ali ne? ŽTObanjem, dobro razumeli. Po- Vsekakor pa je hiba društva, kraja. S svojo kakovostjo preskušali jim bomo ustreči še tvij večino inozemskih, bolj kot doslej. Ce ima kdo delavstvom. Omejevalo se je na Na koncu zborovanja je bilo l ak<» željo, naj pa kar piše center mesta ln verjetno prav sklenjeno, da se društvo kolek-vsaka pripomba nam bo ze- s tem krepilo mlačnost med tivno včlani v Socialistično zve-lo dobrošla. članstvom. Saj je že pogrošna zo delovnih ljudi, nato pa je Uredništvo resnica, da jo med delavstvom bil Izvoljen nov odbor. davna nezgoda je dovolj resno opozorilo. GLAS GORENJSKE fclev. 14 — Stran 7 Med Grintovcem in Ljubljano Po radovljiškem okraju DROBNE NESREČE Pri delu v gozdu je veja udarila po glavi Jožeta Krona iz Radomelj in mu zlomila lobanjo, Ignac Hribar iz Ihana se je s kolesom zaletel v avto ln si poškodoval levo roko. Delavca Otmana Jučiča iz Medvod so napadli v gostilni in ga zabodli v desno stegno. IPri delu je padel v kanal delavec Štefan HoUvic iz Medvod ter si zlomil levo stegne- biro svojih izdelkov. Vsled lanskoletne suše se je pri njih pojavil pereč problem: pomanjkanje lanu hi konoplje, ki je doma skoraj ni dobiti, dočim je uvoz te surovine premajhen za njihovo proizvodnjo. Resno mt-slijo, v kolikor bi jih to motilo pri rednem delu, na delno preusmeritev na izdelavo bombažnih izdelkov. USTANOVILI BODO VODNO SKUPNOST GOSTOVANJE PRESEK* OV-CEV V KAMNIKU V soboto zvečer je t domala polni veliki dvorani kulturnega doma »Podjetja Kamnik« nastopil moški pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja z La-branim koncertnim programom-Občinstvo, ki je z zanimainjarn sledilo programu, je bilo s koncertom nadvse zadovoljno in j« nastopajoče nagradilo z obilnim aplavzom. V »INDUPLATI« SO ODPRLI Kamniška Bistrica je v svo- IZ DOMŽAL IN OKOLICE LASTNO TISKARNO jem toku najbolj izkoriščen V ponedeljek zvečer je v BLED verrili domačim projektantom in ljo, 29. marca popoldne prome- V Industriji platnenih izdel- pritok Save. Razpolaga s 5472 dvorani kino Domžale koncer- Na Bledu so že pričela ko- domačemu gradbenemu pod je- nadni koncert pred osnovno kov v Jaršah so se pripravljali KS in od tega je še neizkori- tirala Vilma Bukovčeva, oporna munalna dela. Na Prešernovi) tju. šolo v Radovljici. Nastopilo je na volitve novega delavskega ščenih 2902,5 KS. Na njej je pevka iz Ljubljane, in je ob eo- cesti prestavljajo vodovodno Nekaj gospodarskih podjetij 35 godbenikov pod vodstvom sveta ves mesec. Imeli so pred- 21 jezov in 84 vodnih naprav, delovanju dueta harmonik bra-napeljavo pod pločnik. Prešer- v neposredni bližini Blejskega dirigenta Rada Kleca. Program volilne sestanke, na katerih so Na obeh straneh so speljiarae tov Kosec zapela več opernih nova cesta bo dokončno urejena jezera — žaga »Gorjana«, Le- z umetniškimi, narodnimi in predlagali kandidate vt nov DS. mlinščice, ki dovajajo vodo na arij. Občinstvu je topel sopran, in asfaltirana, kakor to določa sno industrijski obrat in Avto- partizanskimi skladbami je iz- V petek so bile volitve, ki se številne milne, žage ln tovar- Bukovčeve zelo ugajal; prav blejski regulacijski načrt. Tla- park — precej škoduje jezerski zvenel zelo skladno in ubrano, jih je udeležilo nad 600 volilnih niške obrate. Kljub vsemu pa tako tudi izvanjanje obeh har-kovali bodo tudi klanec od ho- vodi s tem, da odvaja v Mlin- Godbeniki so želi živahno odo- upravičencev. doslej ni bilo organizacije, ki monikarjev. tela »Union« do jezera. Letos ščioo razne odpadke kot olje brarvanje številnega občinstva. VInduplati so Imeli lani pre- bi skrbela za pravilno izkori- V Radomljah so marljive že-nameravajo prebrizgati z as- in žaganje. Pozinii si je učinek Mestni občinski odbor je pri- cej močno razgibano politično ščanje reke, ki bi izvedla re- ne — tečajnice v nedeljo za>-faltno maso klanec k hotelu ogledala posebna komisija in redil godbenikom zakusko, na in društveno življenje. Začeli so gulacijski načrt, skrbela za ključlle kuharski tečaj z razdjelovi ca«. Tako bodo Blejčani ugotovila, da* so v vodi večje kar so šli v Lesce, kjer so pri- z izdajanjem mesečnega glasi- vzdrževanje jezov in naprav, stavo svojih izdelkov. Razstavo in gosti zavarovani pred1 pra- količine maščobe. Na sicer za- redili koncert v dvorani ob le- la »Konop ljan«. Doz daj je izšlo kar bo sedaj odpravljeno z u- je obiskalo rekordno število Iju-hom in blatom mrznjenem jezeru so bile cele pi udeležbi občinstva. Godba 7 številk tega lista, ki razprav- stanovitvijo vodne skupnosti, dl — preko 800. Kmalu bodo pričela prva de- mlake, iz katerih so lahko za- »Svobode« ima v programu lja predvsem o gospodarskih la pri gradnji komfortne gon- jemali olje kar z zajemalko. promenadne koncerte tudi v problemih in dogajanjih v pod-dolne žičnice s Bleda na Koko- Ljudski odbor mestne občine Kranjski gori, Gozdu Martulj- jetju. Prav tako so v tem me-šendco na Pokljuki. Že letos bo na Bledu je zato pozval orne- ku in v Radovljici v mesecu secu odprli lastno tiskarno, vanjo investiranih 35 milijonov njena podjetja, naj v določenem maju ali pa v avgustu ob viso- kjer tiskajo laneno in pollane-dinarjev. roku predložijo svoje načrte o ki letoviščarski sezoni. M. S. no blago, in s tem povečali iz- Zanimivo je, da zamisel o žiič- tem, kako bi preprečili dotok noči, ki bi vezala naš turistični nesnage v jezero, čeprav to ne center z odmaknjeno Pokljuko, bi bilo zelo težko in bi bilo moki je še ni načela moderna ci- goče z neznatnimi sredstvi — vilizacija v toliki meri kot n. pr. z dvema pretočnima gre- PKO^LETAESKA ZAŠČITA izpitno komisijo. Od vseh 60 Važno sporočilo TVD „Partizana" Krsni Iz tržiškega kota Bled, že precej stara. Celo na- znicama s filtri, — se do pone- v TRŽIŠKI PREDILNICI tečajnic samo 3 niso opravile črti, ki jih je izdelal nek nem- deljka niti eno od njih ni ogla- V nedeljo, 22. marca je pola- Izpita in bodo moiale ponav-ški inženir, so že obstajali, salo. V ponedeljek pa je potekel galo v tržiški bombažni predil- Ijati. Doslej so v okviru pro-vesndar pa jih je uničila prete- rok, ki ga je določil LOMO. niči in tkalnici 40 Članic sani- tiletalske zaščite položile izpit kla svetovna vojna. Obveščeni tetne ekipe protiletalske zašči- 26 vse članice ekipe VRV, 84 sporočajo, da bo avtor načrtov LEP PROMENADNI to svo^ zaključn.3 izpite, čez članic sanitetne in 41 članic letos obiskal Bled in pomagal KONCERT V RADOVLJICI teden so izpite polagale tudi kemične ekipe, pri gradnji, — vsekakor samo Godba na pihala jeseniške članice kemične ekipe. Izpiti Delo protiletalske zaščite v z nasveti, saj bodo gradnjo po- »Svobode« je priredila v nede- so zadovoljili predavatelje in tržiški predilnici in tkalnici je uspešno, za kar gre velika zasluga dobremu vodstvu, zlasti vodji sanitetne ekipe Francu Sajovicu in kemične ekipe Jožetu Laknerju. Predavatelji St. živec, Julka Jelenova in Pav-Kranju *e JerrrLan zaslužijo vse prizna-da bo nJe- Z otvoritvijo nove modern telovadnice na I. gimnaziji v Kranju nam je omogočeno, da sprejemamo k vajam novo članstvo. Telovadne vaje bodo cdslej redno po sledečem urniku: V telovadnici II. gimnazije: V ponedeljkih: od 17. do 18. ure: ženska deca vaditelj Darinka Udlrjeva od 18. do 19. ure: pionirke, vaditelj Darinka Kumar jeva ad 19. do 20. ure: mladinke, vaditelj Ivanka Jelenčeva V torkih: moška deca, vaditelja Demšar in Plut pionirji, vaditelj Bore Oražem moška orodna telovadba, vad. M. Košar Tildi i o je %a vas DEŽURNA SLUŽBA Zdravniška dežurna služba za Kranj in okolico je vsako noč od 20. ure zvečer do ponedelj ka do 6. ure zjutraj. Za držav- OBJAVA Planinsko društvo v obvešča svoje člane, ste dneve služba urejena kot ob nedeljah V nujnih primerih kličite Spi. ambulanto, Poljska pot 8, tel. št. 218. Opozarjamo, da je ob delavnikih zdravniška služba ves dan od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer lstotam: na Spi. Mestni kino »Storžič«, Kranj: do 5. ameriški film »Hiša na 92. cesti«; 2. do 4. ob 16. uri na sporedu amer. bavni film ., " oSU 1»**« (mladini VS^TL^^^SS. ™2* „ Tržiška »Svoboda« je v ne-~>ljo 29. marca gostovala v dne, s povratkom v nedeljo ob andiklanem domu na Puterho-7. uri zvečer iz Cerkelj-Sangra- fll m tam ponovila komeZa stanovanje tednikom »Odhod maršala Tita g* pdsama do sobate ob dese~ S™«- Solidna uprizoritev je že- la lep uspeh. Polna dvorana se ft„T je imenitno zabavala hi igralce MALI OGLAM nagradila s prisrčnim odabra- V Kranju prodam lepo mla- vtamJem- »Hiša na 92. cesti«, ob 10. uri »Zlomljena puščica«. 6. in 7. angleški film »Noro srce« s v Veliko Britanijo«. ' angl. film »Pekel je dan«. Mestni kino »Svoboda«, Stra- do 12. razpro- ambulanti (Poljska pot, bivša 0 . ' »Obutev«), tel. 218. V nujnih £ <*>,5- do ovco. Naslov v upravi lista. , primerih se preko dneva obra- S^*Zlomlje^J>lfčfa"- ~ ^rod*™ ***vbno parcelo 1000 T^*K* ST*ELCI čajte ravnotako na štev 218. Predstave v četrtek in petek kv. metrov (sadni vrt) na Go- Prejšnji teden se je strelska Ambulante sprejemajo v dnev- ob 19, uri' sdbota ob 17■ ^ 19- nenjskem (Otoče). Nasllov v družina državnega sekretaria- ni in nočni službi vse bolnike v netdlelJ0 °*D 15> 11 ■ m 19- upravi lista. ta za notranje zadeve odzvala ln ne samo zavarovance za so- urL V "K*0*0 samo ob 2)1. uri Prodam dva globoka otroška povabilu tržiških strelcev in jih clalno zavarovanje m sP°reclu fllm >Hiša na vozička, eden za dvojčke. — obiskala s 4 moškimi in 1 žen- Dežurno zdravniško službo na 92, c**tU' v nedeljo dopoldne Božič Anton, Zlato polje, blok sko ekipo. Tesen poraz tržiča- območju Ljudskega odbora °| JJ^jJ* matineja »Hiša na lomO. mestne občine Jesenice ima od nov (2963 : 2677) je pokazal, Prodamo dve »Zephlr« peči da je bila vsa trema pred tek- od 17. do 18. ure: od 18. do 19. ure: V sredah: od 19. do 21. ure: V četrtkih: od 17. do 18. ure: ženska deca vaditelj Darinka Udirjeva od 18. do 19. ure: pionirke, vaditelj Darinka Kumar jeva od 19. do 20. ure: mladinke, v ditelj Ivanka Jelenčeva V petkih: od 17. do 18. ure: moška deca, vaditelja Demšar in 'Plut od 18. do 19. ure: pionirji, vaditelj Bore Oražem V telovadnici I. gimn. spodaj: V ponedeljkih: od 18. do 19. ure: mlajše mladinke, vaditelj Ana Ažmanova od 19.30 do 20.30: članice, vaditelj Ana Ažmanova V torkih: od 19.30 do 20.30: mladinci, vaditelja Eržen in Pegam od 20. do 21. ure: člani, vaditelj Rudi Balderman V sredah: od 16. do 17. ure: Cicibani, vaditelj Hilda Ekarjeva od 18.30 do 20.: ženska orodna telovadba, vad. Ančka Majdi* od 20. do 21. ure: starejše članice, vad. Ančka Maj diče va V četrtkih: od 18. do 19. ure: mlajše mladinke, vaditelj Ana Ažmanova od 19.30 do 20.30: članice, vaditelj Ana Ažmanova V petkih: od 19.30 do 20.30: mladinci, vaditelja Eržen in Pegam od 20. do 21. ure: člani, vaditelj Rudi Balderman V telovadnici I. gimn. zgoraj: V ponedeljkih: ' od 20. do 21. ure: ženska odbojka V torkih: od 19.30 do 20.30: moška koša ka; 20.30 21.30: moS. odbojka V četrtkih: od1 20. do 21. ure: ženska odbojka Novosti tombole gluhonemih 3 do 10 aprila dr Milan Čeh Mestni kino »Zadružnik« na po ugodni ceni. Društvo »Par- movanjem odveč, saj so tek-Obiskl na dom naj se javijo PrlmHkovem: Zaprto. tlzan«, Medvode. movali z najboljšim moštvom v najkasneje do 18. ure zvečer. Mestni kino Javornik - Ko- J>J»ve na Kranjskem polju republiki. Tekmovalci tržiškega Po tej uri bo zdravnik obisko- roška Bela: 3. do 5. aprila a- (Brezje) oddam v najem. Na- strelskega društva »Stefe Koval le bolnike z težjimi po- merlškl film »Zaklad Siera Ma- slov v upravi lista. stja« so za 19. april povabljeni škodbaml in nwčnimi krvavi- dre«. Predstave: v petek ob 19. Potrebujemo večje število kot edina podeželska ekipa na 12. aprila bo igrano LT. kolo 100.000 din. uri, v soboto im nedeljo ob 17. gostinskih pomožnih moči za patrolno tekmovanje za mesto tombole gluhonemih Jugoslavi- Novost jo tudi v tem, da r* in 19. uri. V nedeljo dopoldne sobote, nedelje dn praznike. Za>- Ljubljana v čast 1. maja. Je, tzv. radio-tombole. V II. premije igrajo vse tablice, matineja istega filma. Vstop- poslenl bodo pri strežbi, v ku- Ves teden od 24. marca do 1. kolu je nekaj novosti lin sicer torej tudi tisto, ki so že %ar ndna 10 din. hlnji ln kot točilni. Plača do- aprila so trajala v Tržiču mla- »o uvedeni novi dobitki: trojke delo kak dobitek. Tombolske Mestni kino Radio Jesenice- bra- Sposobnee moči naj se ja- dlnska tekmovanja v streljanju in četvorke, medtem ko ]>etor- premije niso več voxano na %%* 4. do 7 amer film »Velika re- ^1° v hotelu »Evropa«, kjer z zračno puško. Ža zaprto stre- ke, dvojne petorke, tondmle in dotek »tombola«, temveč mor« Maksim Gorki, »Na dnu«. Red ka<< Predstave v delavnikih ob dobe tudi vsa potrebna navo- Hšče v mladinskem domu in ce- premije ostanejo. Število do- dobiti premijo vsakdo, ki lm» B in Izven. 1& in 20 uri v nedeljo ob 16 dila. - Planinsko društvo Kranj lotno organizacijo so poskrbeli bltkov je i>oveeano od 30.000 tombolsko tablico. Sobota, 11. aprila ob 20. uri: 1S' m 20. uri V nedeljo do^ mladinci — člani tržiškega na 50.000 in je sedaj njihova čisti dohodek tombole gre v strelskega društva. 1. aprila so skupna vrednost H.400.000 din, korist Zveze gluhonemih Jugo- razglasili izid. Najboljši tek- premij pa od 1.665 na 2.118 v slavlje. Kdor kupi tombolsko movalci 90 prejeli skromne a skupni vnslnosti 3,600.000 din. tablico, podpre torej s tem tn~ pnalktdčne nagrade. Višina prvih treh premij jo di to človekoljubno ustanovo. tvaml. GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče - Kranj: Torek, 7. aprila ob 20. uri: PREKLIC Drago Gervais, »Za stanovanje po^e matineja istega filma. gre«. Red A in Izven. Vstopnina 10 din. — 8. aprila Podpisana, mala posestnioa Nedelja, 12. aprila ob 16. um: fraino >praznia<«; 9. do 13. ^ oerkovnlca farne cerkve v Maksim Gorki, »Na dnu«. — aprila angl. barvni film »Knji- Poljanah, preklicu jem izjavo, Izven. ga 0 džungli«. Predstave tega m j« dala na Okrožnem Gledališče »Svoboda« Stražišče fil™a vsak dan ob 16., 18. in sodišču v Ljubljani, dne 4. III. Ponedeljek, 6. aprila ob 20. f2°. «*. V d^ne ob priliki razprave proti obto- url: M. Držič, »Dundo Ma- tm&fa istega filma. Vstopnina ftenoem Jercl Mrakovi, Francu rolo« 10 din. Jelovčanu, Antonu Krajniku in Kreda, 8. aprila ob 20. uri: M**tni kino ^»vž Jes*.nice: ostalim o svojem sinu Francu M. Držič, »Dundo Maroje«. 4" m 5- aPri,la avstrijski «lm Tavčarju, postnem uslužben- Nedelja, 12. aprila ob 15. uri: *p°tc da je dtiševno omejen, im 16., 18. in 20. url. V nedeljo ni odgovoren za svojo izjavo, Ifiivrn dopoldne matineja Istega fU- w jin ^ podal na Okrožnem ,v,i^v' ma. Vstopnina 10 din. 7. aprila HOdlšču Domžale: 8. in 9. francoski francoski fiflm »Praznik«; 8. film »Umor v pariški četrti«; aprila amer. film »Velika re- 10. do 12. avstrij. film »Dvorni ka«; 9. do 12. aprila ameriški svetnik Gedger«. barvni film »Trije mušketirji«. Mestni kino Kamnik: do 5. Predstave v delavnikih ob 18. angl. film »čarobna temnica«; ln 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. 6. in 9. franc. film »Parada iz- im 20. url. V nedeljo dopoldne gubljemega časa«; 10. do 14. matineja Istega filma. Vstop- amor. film »Postaja Union«. ndna 10 din. Ivana Tavčarjeva, Poljano 12 MILIJONOV OINAHJEV no 1//1uiftaNII i2. umih * 11. v 11. kolki: TOMBOLE GLUHONBMIII JUGOSLAVIJE "~ lltUUO tombole) flBLICA stane s4mo 10— 1)1 \. dobite jih pri VSEn I 1 zastopnikih |l Uisnnnshl loterije VOVOM VSE tablice ne glede na izžrebane dobitke igrajo za tombolske premije ŠTEV. 14 — LETO VI. Kranj dne 1. aprila 1953 Ureja uradniški odbor. — Odg. ured. Slavko Beznik. — Uredništvo in uprava: Kranj, Savski breg št. 2; telefon 475; tekočI račun pri Nar. banki Kranj-okol. 624 - »T« - 127 Izhaja vsako soboto Letna naročnina 400 din Polletna » 200 din četrtletna > 100 din Mesečna » 35 din Posamezna številka 8 din V začetku maja bo izšla enajsta izjiopolnjcna in pomnožena izdaja knjige FELICITA KALIN*EK: SLOVENSKA KUHARICA Deseta izdaja tega priljubljenega gospodinjskega priročnika je bila v glavnom razprodana že v dveh mesecih, kar je najboljše priporočilo za to n;ijlx>lj.so im najob&iirnejšo slovensko knjigo o kuhanju. Nova izdaja bo ustrezala vsem dojanskim potrobiun, pa naj gre za pripravo preprostih, a okusnih jedi v družina ali za jedilnike v hotelih z dormvčiimi in inozemskima! gosti. Vsaki že izurjeni kuharici im goinpodijiji bo dragocena svetovalka, začetnicam pa nepogrešljiv in zanesljiv učbomk za strokovno izobrazbo. —' Ker je pričakovati, da bo tudi nova, 11. izdaja, kmalu razprodana, jo prav, da si jo zagotovite 1 naročilom vnaprej. Cena v pdafcno vezani knjigi je din 900.—. Zunanji najx>čniki doplačajo še .'U). din za po.št,n,i,no. l'mlmiročniko.n nudimo ugodnost, plačilu v dveh obrokih. Prvi obrok zapade v plačilo ob oddaji naročila, z nakjizilom druge jx>lovice kupnine z dodatkom za poštnino jim jo knjiga zjigotovljona in jo prejmejo takoj po izidu. S plačilom v naprej si prihranite višjo stroške za pošiiljatcv s povzetjem-Deiutr nakažite na naš tekoči račun pri Narodna banki FLRJ - podružnica 2» Slovenijo - štev. 604-T-68. Navedite na zadnji strani položnice — ki jo dobite pri vsakem poštnem uradu — da se nanaša plačilo na 11. izdajo »Slovenske kuharice«. SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD - LJUBLJANA Poštni prodal 163