časopis slovenskih delavcev 20 Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255________________ Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4, Ljubljana Ljubljana, 12. maja 1994, št. 20, letnik 53, cena 170 SIT Kakšna norost je zavreči, kar že imaš, in začeti znova pri tem, kjer si bil korak naprej celo od tistih, po katerih bi se rad zgledoval. V podkrepitev preberite v Zaupniku pogovor z Milanom Fujsom, prvim predsednikom sveta delavcev PTT podjetja Slovenije. Ko govori o zapletljajih pri uvajanju soupravljanja, omenja: »Za odločitev o volitvah smo potrebovali 4.000 glasov, soglasje več kot polovice zaposlenih. Vse niti teh aktivnosti so bile v rokah svobodnih sindikatov... Prepričan sem, da je svet delavcev nadgradnja sindikatov. Kot sindikat nas namreč država ne 'šmirgla’, kot svet delavcev pa nas bo morala!« GLEDATI ^ NAZAJ IN SE NIČ NE NAUČITI Koliko vrednot, težko priborjenih, v desetletjih pridobljenih, smo Slovenci pripravljeni čez noč pomesti pod preprogo? sreda Delavci Kovinda z Unca danes stavkajo že 22. dan. Na ta način se tolčejo za del plače za februar in za marčno in aprilsko plačo. Gre za stavko, ki je po naših podatkih najdaljša v zasebnem sektorju v zgodovini stavkovnih bojev naše mlade države. Ker večinski lastnik Kovinda Vladimir Slejko ni več sposoben rešiti položaja, se je stavkovni odbor s posebnim pismom obrnil zlasti na Sklad Republike Slovenije za razvoj, na Ministrstvo za gospodarstvo in na Splošno banko iz Kopra. Delavci pričakujejo, da bodo našteti rešili položaj in omogočili obnovitev proizvodnje. Če do petka, 13. maja, delavci ne bodo dobili zadovoljivega odgovora, bodo 16. maja zasedli vse proizvodne prostore Kovinda, v katerih danes posluje tudi več zasebnih podjetij. Kot nam je povedal predsednik stavkovnega odbora Anton Košir, bodo s fizično zasedbo tovarne šefom onemogočili nadaljnje prenašanje proizvodnje v njihove zasebne firme in cerkniški TTN. Morebitna zasedba zasebne tovarne na Uncu pa bo nedvomno vplivala tudi na nastajajočo pravno prakso naše države. Stranke so požrle denar za nova delovna mesta (stran 4). ... ali nepozabni 9. MAJ. Le zakaj nas je sram udariti tudi na najbolj zmagoslavne bobne! stran 8 Proračun je prevelik in država denarja ni sposobna vzeti tam, kjer ga je največ. Raje paberkuje tam, kjer se ni treba potruditi (stran 10). DRHAL IN POUDCNI DILETANTI Drhal so pustili veselo krasti naprej toliko časa, da bomo škodo merili v desetinah milijard tolarjev. stran 15 NI DELA ZA STAREJŠE DELAVCE Delodajalci še vedno najbolj iščejo delavce brez poklica in pomožne delavce, torej nešolane kadre. stran 13 Blelali nazai in se nič ne naučiti Slovenski politični prostor se ne deli na levo in desno. Deli se na volilne obljube in uresničitev obljubljenega. En politični prostor je v Sloveniji še prazen. Če nas kdo primerja z republikami bivše Jugoslavije, se Slovenci nasršimo kot sam zlomek. Takoj zarobantimo, da mi že ne, da smo iz čisto drugega sveta in iz čisto drugačnega testa. Toda zaradi prostorske bližine, jezikovne razumljivosti, mešanja kultur in desetletij prepletenosti, ki jo mora ustvariti življenje v skupni državi, se vsem primerjavam preprosto ne da izogniti. Tudi neumno bi bilo kaj takega poskušati. Že to, da smo vsi s »prostorov bivše Jugoslavije« bolj zazrti nazaj kot naprej, nas po svoje veže. Čeprav je le nekaj dni po dnevu zmage, katerega nesporno slavo bi mi tako radi zameglili, tokrat ne mislim na to nepojmljivo sprenevedanje. Mislim še en praznik prej, 1. maj, ki sem ga preživel na Hrvaškem. Kakšna sprememba od lani! Kresovi, številni in visoki kot že dolgo ne, parade, budnice, množični shodi, veselice, nageljni... In besede! Spet delavske, prav borbene. Nič več slepomišenj o socialdemokratskih pridobitvah Zahodne Evrope, ki se jim bo treba približevati. Tokrat naravnost in pošteno: »Te pridobitve smo že imeli in delavcem je treba dati, kar je njihovega. Hrvaška potrebuje demokratični socializem, to, kar se zdaj dogaja z lastninjenjem, kopičenjem socialnih razlik in odrivanjem delavcev od upravljanja podjetij, pa vodi spet v razredna nasprotja, ki se ne morejo končati drugače kot z razrednim bojem!« Tako so grmeli voditelji levih in levosredinskih strank, tako so zveneli uvodniki številnih časopisov, tako ali vsaj zelo podobno je začela razmišljati tudi cerkev, in to njeni najvišji krogi. In tu je zdaj tista primerjava, ki se ji nočem in ne morem ogniti. Tudi Slovenci smo tudi na tem področju izpljunili pridobljeno v pljuvalnik. Nismo znali ohraniti, kar smo imeli dobrega, graditi od tod naprej in si tako olajšati razvoja. Bivši sistem je imel v praksi resnično vrsto vrzeli in najedale so ga deformacije. V teoriji pa je bil dobromisleč, napreden v evropskem duhu in bil je vzor marsikateri razviti državi. Zdaj tam udejanjajo mnoge njegove elemente. In se nam čudijo, zakaj jih ne razvijamo sami in kaj nas je vodilo v tako korenit in dolg korak - nazaj. Storili smo ga dobesedno s potezo peresa, ki naj bi samodejno spremenila sistem in naše glave z njim. Zato zdaj tolikšno razočaranje. Brezno med obljubami, pričakovanji in bridko stvarnostjo je pregloboko. Motiviranost je na psu, socialno nezadovoljstvo raste, nezaupanje z njim. Je v vsem tem sploh še moč razbrati interes države, ko je vse omenjeno v škodo prav njej?! Vse bolj kaže, da gre le za interese posameznikov, skupin, lobijev. Takšni interesi pa se brez jasno izraženega in odločno zastopanega nacionalnega interesa prej kot slej spopadejo in polom je tu. Toda kakor nas že veže zazrtost nazaj nas očitno veže tudi to, da se ob oziranju v preteklost od nje ne znamo ničesar naučiti. časopis slovenskih delavcev Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se thidili: pokličite (061)321-255 in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče TE: časopis slovenskih J delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: __________________ Podpis naročnika: Za nas ni zakonov Ponovno se oglašamo presežni delavci TSN Elinga iz Maribora. Drugače si več ne znamo pomagati, kot da pišemo in povemo, kaj se dogaja z nami. V dneh 26. 4. in 28. 4. so si zaposleni v TSN Elingu dvakrat izplačali akontacijo za mesec marec. Mi, presežni delavci pa nismo dobili niti tolarja. Tudi mi imamo družine, položnice, otroke, zakonce že na zavodu za zaposlovanje, nenazadnje pa celo želodec. Živimo zelo težko. Nazadnje smo dobili okrog 21.000 tolarjev za mesec februar. Sedaj pa smo v mesecu maju. Ima kdo za nas presežne delavce plačano delo, da bomo lahko preživeli? (Smo delavci vseh vrst, profilov, do visoko kvalificiranega kadra.) V petek, 29. 4., smo poklicali na svobodni sindikat gospoda Ozimica. Obljubil je, da bo ukrepal, se pozanimal v tovarni, zakaj tudi nam niso izplačali akontacije za mesec marec. Za nas pa je bil ponovno dosegljiv 3. maja. Povedal nam je, da mu moramo oprostiti, ker je prejšnji teden pripravljal proslavo v čast 1. maju v Brester-nici in se ni imel časa ukvarjati z nami, 77 presežnimi delavci. Tako še 4. maja nič ne vemo, če bomo dobili kakšen tolar za preživetje. Gospod Ozimič je odpotoval v Radovljico in ga pred 9. majem ne bo v Maribor. Zvedeli smo, da so dobili v TSN Elingu denar od ministrstva za delo 31. marca za ohranitev delovnih mest. Nas pa zanima, čemu je to namenjeno, če ministrstvo za delo zahteva »račune«. Ali se na ministrstvu za delo obnašajo kot dobri gospodarji? Zanima nas tudi, kje je tisti denar podjetja, za delavce, ki za stroji delajo več izmen, imajo nadure,...? Plače pa ne dobijo! Če je res delo v podjetju, naj izmed nas presežnih delavcev vzamejo v delovno razmerje nazaj te ljudi, da ne bodo drugi delali nadur. Ali pri nas obstajajo zakoni? Kam se lahko obrnemo mi presežni delavci? Denarja za sodišče in odvetnika ne premoremo. Odbor presežnih delavcev TSN Eling Maribor, za odbor Miroslava Šubic, Koroška c. 24, Maribor Pismo iz Sarajeva Po dveletnem viharju se Sarajevo počasi navaja na mir. Od konca februarja mu granate prizanašajo in meščani upajo na boljše čase. Prizore krvavega nasilja so na ulicah k sreči zamenjale vsakdanje podobe. Sprehajalci, pa čeprav med ruševinami, spet vozi tramvaj, kot bi mesto vstalo iz pepela. Žalovanje za deset tisoči mrtvih ublaži že prižgana žarnica, voda, ki po dolgem času priteče iz pipe. Ni še daleč čas, ko ni bilo ne kruha ne vode. Prijatelj mi je pripovedoval, da je enostavno pozabil, da je na svetu nekaj takega kot bojler, da iz pipe lahko priteče tudi vroča voda. Roke je kar držal pod vročim curkom in sploh ni mogel dojeti, zakaj ga peče. Odvrnil sem mu, da bi tudi sam, če bi se po čudežu znašel v mirnem evropskem hotelu, čisto nagonsko drobil kruh v juho. To je vojna! Človek se privadi bedi, pomanjkanju in pozabi, kaj je bilo normalno življenje. Vojna zdaj pri nas drema, dva milijona granat, kolikor so jih poslali nad Sarajevo (povprečno 3.000 dnevno), je storilo svoje. Na vsak kvadratni meter mestnega središča jih je prišlo 27, na nas so zmetali 50.000 ton železa in eksploziva. In danes voda, elektrika, z njima optimizem - edina hrana, ki ni iz mednarodne pomoči. Pomembno v gmotni bedi in meščanskem ponosu. Oddahnili so se celo tisti, ki nimajo plina ali 500 mark za kubik drv. Njihove težave blaži pomladno sonce. Ni vrag, da bo tudi hrana, in to ne tako salamensko draga! Mesto na Miljacki se prebuja. Čez most bratstva in enotnosti spet stopajo z obeh strani, simbolično je odprta pot k miru, h koncu nečloveškega trpljenja in pogube. Žal bo ta pot do pravega, trdnega miru še dolga. Dobili smo elaborat o revitalizaciji osnovnih funkcij mesta. Sarajevo pri tem računa na pomoč prijateljskih evropskih mest. Na pomoč od zunaj bo žal še dolgo obsojeno, sesutega gospodarstva ne bo lahko postaviti na noge. Še bomo morali uvažati vse, od šivanke do lokomotive. Pripravljenost pomagati je, toda iluzija bi bilo računati, da bo trajala večno. Pomoč sveta bo odvisna od kakovosti projektov, donosnosti naložb, kar največjih lastnih naporov. Sprejemati miloščino resnično ni prijetno. Celovite ocene vojne škode še ni in je ne bo do končnega miru. Vemo pa že, da bo le obnova stanovanjskih in šolskih objektov pobrala tri milijarde mark. Najmanj, kajti pilotna raziskava je zajela le del škode v urbanem delu mesta. Kje je še oropana industrija, zrušena infrastruktura, uničen turizem, kmetijstvo, trgovina... Tudi za to ostane le uvoz. Težko bo vrniti Sarajevčane v njihove domove. Saj jih sploh ni. Morda pa se vendarle prav zdaj sluti začetek konca zla. Morda le pride luč! Milorad Bašič, Sarajevo Kmečki (anti)lobi Vse pogosteje se govori in piše o kmečkem lobiju. Pri tem se omenja Podobnik-Omanov klan, ki je v resnici le Podobnikova zaletavost, povezana s karizmo, in Omanov konservativizem. Ta klan doslej ni prinesel kmetom še nobene koristi, naredil pa je veliko škode s svojo kratkoročno in kratkovidno politiko. Posledice navideznih uspehov, ki so bili izsiljeni s populacijskimi štrajki in blokadami, se že kažejo, dolgoročno bo taka kmečka politika kmete pripeljala v popoln zlom. Ta moja trditev zahteva pojasnilo, ki sledi. Brezplačne delitve kmečkih pridelkov (predvsem mleka), protestna zborovanja, kmečki štrajki, blokade cest in meje itd. Vse to je kmetom prineslo le varljivo kratkotrajno korist v obliki zvišanja odkupne cene nekaterih kmečkih pridelkov in z uvedbo zaščitnih carin na uvoz teh izdelkov. To je bumerang, ki je že udaril nazaj po kmetih. Šamo za primer vzemimo mleko: potrošnja mleka je vidno padla, kar še posebej velja za mlečne izdelke, ki so jih prepolna skladišča. Nekatere države, ki so bile v samem vrhu uvoznikov naših industrijskih izdelkov in tudi mleka, so kot protiukrep tudi uvedle visoke carine za naše izdelke in tako napravile naše blago nekonkurenčno, itd. itd. To je negativno vplivalo tudi na kupno moč prebivalstva. Posledice take kmetijske politike navedenega klana so polna skladišča in kleti, naši državljani pa hodijo nakupovat cenejše prehrambene artikle čez mejo. Kdor bi resno nameraval zaščititi naše kmete, bi moral ubrati drugo, bolj naporno, a učinkovito in tudi dolgoročno perspektivno pot. V prvi vrsti bi se morali zavzemati, da bi bil naš kmet izenačen s kmeti v državah Evropske gospodarske skupnosti. To bi dosegli s pocenitvijo gnojil in drugih sredstev, potrebnih pri kmetovanju, vključno s kmetijsko mehanizacijo. Pospešiti bi morali ustanavljanje strojnih skupnosti, ki bi znatno pocenile in tudi olajšale pridelavo na pretežno družinskih kmetijah, ki si ne morejo privoščiti vseh za sodobno kmetovanje potrebnih strojev in tehnike nasploh. To in še kaj bi bila prava pomoč kmetom, ne pa izsiljevanje višanja cen kmetijskih pridelkov. Slednje počno le tisti, ki manipulirajo s kmečkim lobijem in so v resnici kmečki antilobi, ki naše kmete po balkansko zavajajo in bi rekel, jih pripravljajo prej za vstop v nekakšno balkansko ne pa Evropsko unijo. Ne znam si predstavljati, kaj bi se zgodilo z našimi kmeti, če bi se nenadoma znašli v EGS, kjer velja trend zniževanja in ne višanja cen kmetijskih pridelkov, kot ga pri nas zagovarja t. i. kmečki lobi in s tem pridobiva volilne glasove kmečkega prebivalstva. Naše kmete je treba pripraviti za vstop v EGS, sicer bo naše kmetijstvo doletel še hujši pretres in posledice kot ob povojni prisilni kolholizaciji, ki jo čutimo še po toliko letih. Mogoče pretirano konzervativna kmečka pamet gospoda Omana res ne dojema posledic sedanje zgrešene kmečke politike. Ne bi pa tega verjel za mladega in z vsemi žavbami namazanega kmečkega intelektualca Podobnika. On to ve! Ve pa tudi, da mu prava kmečka politika, kot sem jo nakazal, ne bi prinesla take popularnosti, kot mu prinašajo spektakularni in odmevni populistični nastopi, s katerimi si na hitro pridobiva volilce, posledice so mu pri tem kaj malo mar. S kmečkimi štrajki za zvišanje cen kmetijskih pridelkov si na cenen način pridobiva kmečki živelj. S protikorupcijskimi zborovanji in mitingi pa si hoče pridobiti delavce. Namesto da bi nepravilnosti reševal v parlamentu, je rajši izbral ulico. In namesto da bi se s kriminalci (mafijo) ukvarjala profesionalna policija, se s tem ukvarjajo amaterji v parlamentarnih komisijah. S tem so parlament spremenili v preiskovalni organ, policijo pa v ulične redarje. Posledica take politike je, da do danes še ni bila rešena nobena afera. Sprejemanje in usklajevanje zakonodaje pa zamuja tudi zato, ker so parlamentarci zaposleni v številnih, samo za Slovenijo značilnih preiskovalnih komisijah, ki jih v drugih parlamentarnih demokracijah ustanovijo le v izjemnih primerih. Vsa ta anarhija je kot nalašč po meri oblastiželjnih karizmatikov, ki bi se v imenu reda radi polastili oblasti in nas peljali v čas brezpravnih delavcev in zadolženih kmetov. Če se ne motim, je bil to čas vladavine klerikalcev in Slovenske ljudske stranke. Dokazati hočejo, da smo se Slovenci borili na napačni strani Ne motijo me kritike na račun NOB, kadar so utemeljene. Motijo me enostranska natolcevanja, ki smo jim dnevno priča v medijih, še največ v pismih bralcev. V takem stilu je tudi kritika gospoda Jožeta Pšeničnika iz Jakob Dola, ki se nanaša na govor poslanke Danice Simšič v CD. V vseh protiborčevskih pismih in pamfletih je kot pravilo navedena laž o visokih borčevskih pokojninah, ki sploh ne obstajajo, in drugih privilegijih. Zajamčeni mesečni prejemki borcev izpred 9. 9. 1943, ki jih prejemajo le borci z nizko pokojnino, znašajo (pokojnina plus borčevski dodatek) manj, kot je potrebno za vložitev davčne prijave. Zato borcem, ki prejemajo borčevski dodatek, ni bilo potrebno vložiti davčne prijave. Vse drugo je navadna laž ljudi, ki bi v javnosti hoteli diskreditirati borce NOB. Ravno tako je navadna laž, ki se vleče še iz časa vojne, da smo partizani rušili cerkve. Boril sem se še pred razpadom Italije na ozemlju med Sočo in Kolpo in si upam z vso resnostjo zatrditi, da mi ni znan niti en primer, da bi partizani požgali ali kako drugače porušili kak cerkveni oziroma sakralni objekt, če le-ta ni bil pred tem spremenjen v vojaški, navadno belogardistično-domobran-ski objekt. Kar se žrtev tiče, verjamem, da so padale tudi nedolžne žrtve, niso pa bili vsi pobiti nedolžni, kot danes pišejo nasprotniki NOV. Glede osamosvojitvene vojne za Slovenijo proti JA je res, da ni prišlo do bratomornega pobijanja. Je pa tudi res, da se nobena stranka ali skupina ni postavila v službo okupatorja (v tem primeru JA), kot je bilo to v II. svetovni vojni. Kar mislim si, kako bi ravnali z nami borci NOB, če bi se denimo naša organizacija opredelila za JA. Še tako nam hočejo naprtiti laži, s katerimi zavajajo javnost. Kar se pa II. svetovne vojne tiče, smo menda Slovenci (oziroma del slovenske desnice) edini, ki hočemo svet prepričati, da smo se v zadnji svetovni vojni borili na napačni - okupatorjevi - strani. Zanimivo je tudi, kako se sklicujejo na Čehe in njihov obračun s komunisti. Pozabljajo pa povedati, da je celo njihov predsednik V. Havel dejal, da ne bi več podpisal takega zakona. Če bi pri nas vse bivše komuniste odstranili iz javnega življenja, kdo bi potem vodil desne stranke in napadal komuniste. Pri tem podjetju so najglasnejši prav prebarvani komunisti. Mar ni tako? Žarko Žbogar, Piran Slovenije NAROČILNICA___________________________________________________________________________________ Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo_izvod(ov) brošure SPLOŠNA KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPODARSTVO S KOMENTARJEM IN DOGOVOR O POLITIKI PLAČ V GOSPODARSTVU ZA LETO 1994 (separat socialnega sporazuma). Naročeno pošljite na naslov:__________________________________________________________________ Ulica, poštna št., kraj:______________________________________________________________________ Ime in priimek podpisnika:____________________________________________________________________ 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku; 2. Ind. naročniku pošljite po povzetju žig Podpis naročnika m T čtisbpis •^slovenskih J delavcev # Naročnina: 321-255 Jernej Jeršan, Dušan Semolič Igranje s sedanjo vladno koalicijo bi bila avantura, ki bi državo pripeljala v slabše stanje od sedanjega. Tako pravi Liberalna demokracija prek svojega generalnega tajnika Gregorja Golobiča. In če gre tokrat palec gor temu politiku, gre obenem tudi Liberalni demokraciji oz. vsaj tistemu njenemu večjemu delu, ki je za ohranitev sedanje koalicije. Gospod Golobič se v svoji oceni o avanturi slejkoprej ne moti. Pahniti državo v politično nestabilnost, kar predčasne voli- Avantura tve vsekakor lahko so, v trenutku, ko se je pričela pobirati po osamosvojitvenem gospodarskem k. o.-ju in po Demosovem političnem sesutju, bi bil vsekakor greh. Predčasne volitve so navadno posledica politične nestabilnosti, ki pa je ta trenutek v državi ni, in kdor trdi nasprotno, mu je mogoče pripisati željo po destabilizaciji države. Interni Demosovi kritiki danes že priznavajo, da se je Demosova vlada s Peterletom na čelu ob osamosvojitvi lotila napačnih opravil. Prva Drnovškova vlada in še posebej druga se je osamosvajanja in stabiliziranja države lotila z več sreče in znanja, kar še ne pomeni, da je obojega bilo dovolj. Dosedanje, sicer skromne uspehe pa je lahko dosegla zato, ker si je uspela zagotoviti zadostno parlamentarno podporo, ta pa je seveda bila posledica aktualne koalicije. Državno avanturo bi torej povzročili krščanski demokrati, če bi zapustili koalicijo. Drnovšek je sicer napovedal tudi možnost manjšinjske vlade, vendar z njo ob sedanjem sejemskem parlamentu najbrž ne bi zvozil. Avanturistično bi bilo tudi od Drnovška zahtevati, naj korenito spremeni vladno politiko, ki jo mukoma sestavlja že dve leti in postaja z njo prepričljiv tudi za tisto mednarodno javnost, brez katere denarja in siceršnje podpore še dolgo ne bi mogli zlesti iz osamosvojitvenih plenic. Ob vsej jezi zaradi Drnovškovega liberalizma je namreč le bolje imeti vrabca v roki kot goloba na strehi. Znaki gospodarskega oživljanja so rahli, vendar je trobentanje o možnih hitrejših ali hitrih uspehih navaden bia bla, ker to ob mednarodnih gospodarskih tokovih preprosto ni mogoče. Naše oživljanje prihaja vzporedno s koncem recesije v velikem delu svetovnega gospodarstva, in kdor se malo spozna na ekonomijo, ve, da drugače preprosto ni mogoče. Tudi v prihodnje bomo nihali in dihali s svetovnim gospodarstvom in pri tem nam bo zagotovo lažje brez eksperimentov, ki so sicer reden spremljevalec lažnih in praznih obljub in ki jim tudi lahko rečemo avantura. j Nasprotno pa krščanska demokracija, prav tako prek svojega generalnega tajnika, trdi, da pri njenih koalicijskih poskusih prekucije ne gre za avanturo, pač pa za veliko odgovornost. Gospodu Edvardu Staniču, za katerega bi si sicer upali celo trditi, da ne misli tako, gre zato palec dol. Vendar pa gre predvsem krščanski demokraciji. Ni namreč težkcruganiti, kako si predstavlja to odgovornost oz. kaj z njo misli. Čeprav pri njej poudarja predvsem odgovorno obnašanje poslancev dvojne koalicije, ki štejejo skupaj manjšinjskih ali nevečinskih 45 glasov, je govoričenje o odgovornosti predvsem sporočilo liberalnim demokratom, da bodo krščanski demokrati svojih petnajst glasov dali v parlamentu zraven za tisto, kar ll bodo pred tem liberalni demokrati morali sprejeti, sicer pa | ne in tako se bo lahko premier s svojo morebitno dvojno koalicijo vedno znova lepo slikal in pri tem nostalgično razmišljal o starih dobrih časih velike koalicije. Krščanski demokrati namreč, kot kaže, niso sposobni odgovorno urediti niti lastnih vrst. Med tem ko se njihov predsednik na veliko hvali, 2$$ kako so doslej bili uspešni Odgovornost v vladi, saj so uspeli z vsem, kar so si zamislili, njihovi poslanci prav tako na vsa usta kritizirajo vlado in koalicijo, češ da jim onemogoča uspešnost. In trezni tajnik Stanič pri tem ne more nič drugega, kot da reče, da imajo vsi prav. Če pa krščanski .demokrati poudarjajo, da jim gre predvsem za stabilen in miren razvoj države, potem bi pač morali predvsem sedanji koaliciji dovoliti, da potrdi in utrdi prve uspehe, ne pa da jo skušajo slabiti. Zaradi tega se preprosto ni mogoče znebiti vtisa, da neodgovorno ne vedo, kaj bi sploh radi, razen da bi na račun koalicije želeli konsolidirati svoje vrste, ki so pravkar dobile še eno. razpoko z imenom Blažič. To je razjezilo celo mirnega in preudarnega Omana, ki je Blažiča skorajda obtožil dezerterstva v trenutku, ko na fronti ne kaže najbolje. Odgovorno do prihodnosti države bi bilo omogočiti gospodarstvu, da bo iz sto tolarjev lahko čimprej naredilo sto deset (česar v ceste zabit denar ne bo), da bo zaradi tega vsako leto novih nekaj deset tisoč delovnih mest, da bodo davki pobrani pri tistih, ki na veliko sleparijo, da bo tuji kapital prihajal s popolnim rešpektom do domače delovne sile, da zaradi odkrivanja tatov in podobnih lopovov ne bodo trpela in šla po zlu cela podjetja itd., itd., ne pa si finančno nekritično izmišljati vedno nove dajatve na račun države ali pa v nedogled zapravljati čas in denar zaradi zamenjave enega ministra. Speljati odgovornost zgolj na ideološko ali kakšno drugo dopadljivost pa res smrdi po avanturi. Boža Gloda Trubarjeva lista KRPANOVE NOVICE (izhajajo v Velikih Laščah) so v zadnji številki sprožile zanimivo pobudo za ustanovitev nadstrankarske organizacije v občini. Povezovala naj bi vse občane pri skupnem reševanju življenjskih vprašanj bivalnega okolja. S svojimi kandidati naj bi tudi nastopila na bližnjih občinskih volitvah. V obrazložitvi za ustanovitev takšne nadstrankarske organizacije, ki naj bi se imenovala TRUBARJEVA LISTA, so med drugim zapisali: »V svojih (skromnih) prizadevanjih, da bi se na področju uvajanja lokalne samouprave vendarle kaj premaknilo na bolje, smo opazili, da postajajo na našem območju edino zveličavne svetinje stranke. Tako sta npr. na sestanku za formiranje volilnih komisij svoje kandidate lahko predlagali samo edini v Laščah registrirani stranki (SLS in SKD), ostali pa smo bili bolj ali manj odrinjeni v podrejeni položaj. In to je šele začetek. Samo stranke bodo lahko predlagale kandidatne liste na lokalnih volitvah, stranke bodo odločale o razporeditvah različnih finančnih sredstev in končno, samo stranke bodo krojile življenje v naši bodoči občini. Upamo si trditi, da veliko večino ljudi stranke in njihove (večkrat destruktivne) politike ne zanimajo. Še več. Mnogim gre pljuvanje, aferaštvo in zmerjanje drugih ter samohvala samega sebe že tako močno na jetra, da se (lokalnih) volitev sploh ne nameravajo udeležiti. V uredništvu Krpanovih novic smo globoko prepričani, da so sicer stranke nujno zlo, vendar samo na republiškem nivoju, ne pa v lokalnem okolju, kjer so problemi popolnoma drugačni. Zato menimo, da v občini Lašče potrebujemo ekipo strankarsko neo- bremenjenih, ustvarjalnih ljudi (po možnosti z zvezami in poznanstvi v vseh strankah, združenjih, lobijih...), ki vedo, kaj hočejo, in ki bodo znali (in si upali) to tudi uresničiti. Tako je nastala ideja o nadstrankarski Trubarjevi listi, ki bi za skupen nastop na lokalnih volitvah združila vso ustvarjalno energijo tega okolja.« V tej jedrnati obrazložitvi je nekaj tehtnih ugotovitev, nad katerimi se je vredno zamisliti. Večstrankarski sistem ima veliko pozitivnih lastnosti, saj zagotavlja konkurenco idej in predlogov ter preprečuje enoumje. Vsebuje pa tudi nevarnost podvajanja med ljudmi, zlasti če se strankarske zdrahe prenašajo na obravnavanje življenjskih vprašanj v bivalnem okolju. Zato je potrebno v večstrankarski sistem vgraditi takšne mehanizme, ki bodo v največji možni meri ščitili interese vseh občanov. To postaja še toliko bolj pomembno sedaj, ko je pred nami uvajanje nove lokalne samouprave. Tudi v novem političnem sistemu bi morala v vsakem bivalnem okolju obstajati povezovalna (kohezijska) organizacija, ki bi zagotavljala skupno uspešno izvajanje razvojnih programov. Takšna je bila vloga nekdanje Socialistične zveze delovnega ljudstva v krajevnih skupnostih. Kot povezovalni dejavnik v krajevni skupnosti je veliko prispevala k usklajenemu obravnavanju okolja... Pri tem se je opirala na številna društva in združenja. Uspešni referendumi o samoprispevku so prepričljiv dokaz, kaj se da ustvariti, če so vsi občani složni pri uresničevanju skupnih programov. In če v njih tudi aktivno sodelujejo. Pobuda Krpanovih novic iz Velikih Lašč zasluži resno obravnavo in podporo. Izhaja iz nesporne ugotovitve, da imajo občani skupne interese pri reševanju problemov življenjskega okolja in da je prav zato nujno presegati strankarske razlike in iskati skupni imenovalec. Ustanavljanje nadstrankarskih organizacij, kot je na primer zamišljena Trubarjeva lista, ne pomeni negacije večstrankarskega političnega sistema. Gre le za to, da se političnim strankam odmeri njihova razumna vloga, ki nikakor ne sme biti strankarska vladavina nad ljudmi. V občinah naj politične stranke tekmujejo med seboj z idejami in predlogi, toda končna odločitev mora biti v rokah občanov. Njihova volja se mora izražati in spoštovati ne samo na volitvah, ki so praviloma vsaka štiri leta, temveč v vsakod- nevnem življenju. Župani in drugi izvoljeni predstavniki v novih občinah nikakor ne bi smeli izvajati ozke strankarske politike, ampak takšno, ki je v interesu vseh občanov. Da bi se to lahko tudi zares zagotavljalo, so potrebne nadstrankarske organizacije, ki edine lahko povezujejo vse ustvarjalne sile v bivalnih okoljih. Nove občine bodo lahko uspešno delovale samo, če bodo zagotavljale osnovne pogoje za aktivno vključevanje vseh občanov pri reševanju skupnih življenjskih vprašanj. Prav v tem pogledu bodo igrale pomembno vlogo razna društva, združenja, civilne nadstrankarske organizacije, ki bodo preprečevale vladavino političnih strank nad ljudmi. Pri sedanji visoki stopnji centralizacije slovenske države, ob ustanavljanju številnih majhnih občin, od katerih bodo mnoge imele zelo pičla finančna sredstva, bo še toliko potrebneje združevati vse ustvarjalne zmogljivosti v bivalnem okolju. Tudi ti razlogi navajajo na zaključek, da ima laščanska pobuda o Trubarjevi listi širši pomen. Piše: Geza Pilo Damlm jutri boljše... Znani nemški pesnik Erich Kastnerna koncu neke svoje pesnitve pravi »Bodimo resni: življenje je vedno smrtno nevarno.« Verjetno ni bil črnogled, ampak človek, ki je zdravo razmišljal, ki je znal rabiti zdrav človeški razum. In ta mu je povedal, da življenje nosi v sebi več nevarnosti kakor naklonjenosti. Če to misel izrazim malo drugače, bi lahkoi rekel: kaže, da ne postaja samo človekova »sposobnost« brezmejna, ampak je tudi človekova »neumnost« prav tako brezmejna. Mislim na tako »neumnost«, s katero se skoraj vsi v življenju srečujemo, na tako »neumnost«, ki človeka, skupine, narode zapira v njegov lasten krog, v njegov lasten jaz in v njegov lasten prav... Ali lahko razmere na Balkanu in drugod po kriznih žariščih v svetu imenujemo drugače kot brezmejna »neumnost«, ko pa se Ka j bi s pluralizmom: Včasih se zalotimo, da bi v podobnih primerih zapisali »Še vedno...«. Kakor da ne bi bilo vedno tako. Namreč tako, da bomo vselej naleteli na zagovornike t. i. monizma. Kar naj bi v našem primeru pomenilo zagovornike enega samega sindikata, češ da bi to bilo najbolje za delavce oziroma za njihove koristi. Težko je trditi, koliko je to prepričanje razširjeno med zaposlenimi in koliko med samimi sindikati. Praviloma se o takšnih vprašanjih opravljajo obširne in zahtevne, vendar neodvisne raziskave. Vprašanje je, kdo bi takšne raziskave pri nas sploh lahko opravljal. Dejstvo je, da bi jih bilo potrebno zavoljo spreminjanja razmer izvajati pogosteje. Vsekakor bi človek še najbolj zaupal neodvisnim raziskovalnim ustanovam, toda kdo neki bi jih plačeval? Da bi zaposleni o merodajnosti enega ali več sindikatov lahko presojali, bi jim najbrž moralo biti bolj očitno, kakšne koristi od sindikatov sploh imajo. Glede tega pa smo pri nas na precej neznanem terenu. Pravzaprav na terenu, ki omogoča ribarjenje v kalnem predvsem številnim povzpetnikom, ki verjamejo, da je moč kariero delati tudi s cepljenjem sindikatov in osamosvajanjem njihovih posameznih delov. Vodilnim strukturam obstoječih sindikatov to seveda ne more ustrezati, saj gre za drobitev in slabitev njihovega vpliva. Bistveno vprašanje pa je, kakšen je njihov odgovor na različne »separatistične« poskuse. Največkrat ni takšen, da bi ga lahko označili za bolj učinkovito in kakovostno sindikalno delo. Pogosteje gre za način, ki bi mu lahko rekli medsebojno spotikanje in nagajanje prav na rovaš boljše sindikalne zastopanosti zaposlenih. Zato smo priča medsebojnemu žigosanju sindikatov in njihovih vodstev kot prirepni-kov ene ali druge politične stranke oziroma tabora. V resnici pa pri takem početju nikoli ni šlo toliko za medsebojne žalitve in škodovanje sindikalnim vodstvom, temveč v prvi vrsti za podcenjevanje in škodovanje sindikalnemu članstvu, ki je edini smoter sindikalnega organiziranja in delovanja. Zaposlene, se pravi člane različnih sindikatov, je na ta način najlažje manipulirati, kar sindikalna vodstva v medsebojnem »konkuriranju« jemljejo za kronski argument. Praktične izkušnje nudijo vrsto dokazov, da je to način sindikalnega delovanja, ki najbolj ustreza državnim oblastem in delodajalcem. V taktiki enih in drugih bi podrobnejše preučevanje razkrilo številne primere, ki bi podkrepili trditev. Pravzaprav dokazov niti ni potrebno iskati nikjer drugje kot v »zgodovini« posameznih po- gajanj med vlado, delodajalci in sindikati. Pri tem se je treba znebiti ene same iluzije, da namreč prva dva v skrbi za blagor zaposlenih sprejemata sindikate kot nekaj zaželenega. Za njih je bilo in bo vselej sindikalno gibanje zgolj nujno zlo. To neprijetno okoliščino si lajšata samo s tem, da na tihem podpirata »sindikalni pluralizem« in ga izigravata v pogajanjih. Nehote so njun zaveznik pri tem prav sindikalna vodstva v svojem strahu pred izgubo sindikalnega članstva, s tem pa tudi sredstev, moči in vpliva. Zato na pojav morebitnih novih sindikalnih asociacij ali na njihove drugačne konkretne ali globalne poglede reagirajo krčevito, nenačelno in praviloma odklonilno. Namesto da bi jih sprejemali kot zaveznike in njihove poglede kot bogatitev in širitev možnih izhodišč, jih obravnavajo brez potrebnega spoštovanja, če jih že ne zavračajo kar načeloma. Zdi se, da pri tem kratkomalo pozabljajo, da za tem - ne glede na to, da vemo, kako ozko nastajajo sindikalni programski in taktični dokumenti - stoji toliko in toliko zaposlenih delavcev in nameščencev. To v glavnem niti ni sporno, dokler ni govora o t.i. strateških vprašanjih. In med takšna gotovo sodi tudi to, kakšno stališče naj imajo sindikati do stavk z vidika odnosa tujih gospodarskih partnerjev do našega gospodarskega prostora. S tem vprašanjem namreč lahko delodajalci in vlada zaposlene v primeru, ko smo tako krčevito odvisni od tujih naročil, močno manipulira. Prav je seveda, da sindikati ta vidik narodnega gospodarstva upoštevajo, vendar je to v prvi vrsti skrb vlade in delodajalcev, ne pa sindikatov, ki naj bi se po demagoških teorijah pogojno spreminjali v izdajalce nacionalnih gospodarskih interesov. Vsekakor se mi zdi, da bi bilo potrebno za ustreznejše pojmovanje sindikalnega pluralizma, ki ne more biti stvar dobre volje obstoječih sindikalnih vodstev, več narediti tudi na polju sindikalnih glasil. Ker je nemogoče, da bi vsi sindikati imeli povsem svoja, posebna glasila, bi bilo tudi tu potrebno najti minumum enotnosti in sozvočja, vendar tako, da bi bila v načelu zagotovljena enakopravna zastopanost in enake možnosti pre-zentiranja in utemeljevanja različnih pristopov oziroma pogledov. ljudje politiki nikakor ne morejo dogovoriti in sporazumeti... Ali ni brezmejna »neumnost«, da se kristjani, organizirani v različnih Cerkvah, in verujoči v istega Jezusa Kristusa tudi danes, po dvatisočletni tradiciji in zgodovini, ne moremo sporazumeti za različno partnerstvo, za priznanje raznolikosti, za medsebojno spoznavanje služb... Kljub ekumenizmu pa se namesto tega govori o neki popolni enotnosti v veri in o veri Cerkve, ki mora biti obvezujoča. Vera namreč ni matematika. Vera spada v notranje, intimno človekovo področje. Zaradi tega Cerkev zame kristjana ne more »verovati« niti meni kristjanu predpisati vere. Cerkev mi lahko samo nudi pot, po kateri pa moram kot človek vernik hoditi sam. Ali ni brezmejna »neumnost«, da na svetu okrog 900 milijonov ljudi ne zna pisati in brati in da 100 milijonov otrok nima možnosti niti za osnovnošolsko izobrazbo predvsem zaradi denarja? Na drugi strani pa države tega sveta dnevno izdajajo skoraj tri milijarde dolarjev za oborožitev in vojsko?! Ravno zaradi tega si resni ljudje, pošteno delavni ljudje želimo, da bi bilo drugače, da bi nam in našim otrokom bilo jutri boljše. Kdor koli je na oblasti, sploh ni pomembno, kdo je to, pomembno pa je, ali je to človek, ki skrbi za malo manj slab svet, ki ga lahko gradimo le s poštenim in odgovornim delom, z veliko mero strpnosti in spoštovanja do vsakega človeka. Morda življenje potem ne bo »smrtno nevarno...'«. \ DELAVCEM REVOZA NE BO TREBA STAVKATI Odnosi med delavci in poslovodstvom Revoza so se zapletli po 18. aprilu, ko so delavci v enem oddelku spontano prekinili delo. Zaupniki obeh sindikatov so že takrat zaznali slabo razpoloženje med delavci zaradi njihove popolne neobveščenosti in povečanja delovne intenzivnosti. SKEI in KNSS, ki delujeta v podjetju, sta v štirih dneh opravila sindikalne sestanke z vsemi delavci, na tej podlagi sestavila zahteve in jih posredovala generalnemu direktorju Bernardu Coursatu. Delavci so zahtevali 30-odstotno povečanje plač, sprejem akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, podpis pogodb o zaposlitvi in regres v višini 80.000 tolarjev neto. Pogajanja so se pričela takoj po prvem maju in v enem tednu pripeljala do kompromisnega dogovora. Plače vseh delavcev se bodo povečale za 3 odstotke, toliko namreč dovoljuje nova tarifna priloga splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Proizvodni delavci, ki vsak drugi teden delajo v podaljšanem delovnem času in tudi ob sobotah, pa bodo dobili še okrog 7.000 tolarjev stimualcije. Oboje pripada vsem zaposlenim že za mesec april. Ker vse to pomeni spremembo sistema nagrajevanja, stavkovni odbor zahteva tudi sprejem novega pravilnika. Akt o organizaciji in sistemizaciji bo obema sindikatoma dostavljen do 13. maja. Pogodbe o zaposlitvi morajo biti podpisane najkasneje do 13. julija. Stavkovni odbor se je z generalnim direktorjem sporazumel tudi za boljšo ureditev prehrane med delom ter za postavitev avtomatov za tople napitke. Delavci, ki prejemajo plačo, nižjo od povprečja gospodarstva Republike Slovenije, bodo prejeli Svobodni Sindikati Slovenije regres v višini povprečne bruto plače, zmanjšan za dohodnino. Delavci z nadpovprečnimi plačami pa bodo prejeli regres v višini 80-od-stotne povprečne bruto plače. Vse to je vsebina kompromisnega dogovora, ki sta ga podpisala predsednik stavkovnega odbora Janez Jakša in generalni direktor Bernard Coursat. Predsednik stavkovnega odbora meni, da dogovor očitno zadovoljuje interese delavcev, saj se niso odločili za stavko, s katero so grozili pred začetkom pogajanj. Na tiskovni konferenci ki so jo v času pogajanj organizirali svobodni sindikati Dolenjske, pa smo slišali še marsikaj, kar bo treba urediti tako v interesu delavcev kot zaradi lastnikov kapitala. Sindikalni sestanki so dokazali, da proizvodni delavci niso obveščeni skoraj o ničemer. Za takšno stanje so nedvomno odgovorni zlasti poslovodni delavci. Problem so zlasti najvišji šefi iz Slovenije, ki se pogosto obnašajo bolj francosko kot šefi, ki so prišli iz Francije. Gre zlasti za Zdravka Slaka, Andreja Dularja in Andreja Bleivveisa. Delavci očitajo šefom tudi izjemno razsipnost pri službenih avtih. Revoz je lansko leto zmanjšal obseg proizvodnje in zaradi tega odpustil 400 delavcev. Preostalih 3.100 delavcev pa bi moralo letos narediti 71.000 avtomobilov oz. 9.000 več kot lansko leto. Znane Renaultove petke proizvajajo le še v Novem mestu. Ko so sindikalisti opozorili generalnega direktorja na skoraj 20-odstotkov večji obseg dela, jim je odgovoril, da delavcev nihče ni silil k večji intenzivnosti. Če bi delavci tako zahtevali, bi Revoz lahko proizvodnjo takoj znižal na lanskoletno raven. Ta odgovor generalnega direktorja so si v stavkovnem odboru lahko razložili le z že večkrat izrečeno grožnjo o postopni oz. hitri selitvi avtomobilske proizvodnje v druge dežele. Mogoče je prav zaradi tega stavkovni odbor javnost opo- zoril na neurejene obveznosti Republike Slovenije do Revoza. Stavkovni odbor ugotavlja, da njihovo podjetje posluje z izgubo verjetno zato, ker slovenska država ni izpolnila investicijskih obveznosti do nove lakirnice. Nekateri iz Revoza misijo, da se izguba prikazuje zgolj fiktivno, da delavci ne bi bili upravičeni do višjih plač. Podpisani pa ugotavlja, da se Renault, ki ima le 51-odstotni delež, kljub temu obnaša kot edini in stoodstotni lastnik. Stavkovni odbor je zato s posebnim pismom pozval ministra Maksa Tajnikarja, naj uredi državne obveznosti do Revoza. Sedanje nerazčiščeno stanje je namreč ovira za lastninjenje, zlasti zato, ker francoski lastniki delavcem ne nameravajo priznati pravice do vlaganja lastniških certifikatov. Zaostritev odnosov med delavci in poslovodstvom je obema sindikatoma omogočila, da sta se postavila na pravo mesto. To sklepamo po izjavi poslovodstva, da sta Potrjen proračun olajšuje odločitev o koaliciji_____________________________________ Tudi svobodni sindikati imajo v parlamentu »svojega« poslanca. Miloš Pavlica, funkcionar SKEI in poslanec Delavske stranke v državnem zboru bo na pobudo uredništva DE vsak teden pokomentiral, kaj tam državljanom m delavstvu posebej pripravljajo; oziroma kdo, kako in zakaj, saj tisto »kaj« zal vsi občutimo. Spoštovani bralci, vemo, da so vsi kanali vpliva v naši demokraciji na široko odprti in poslanci komaj čakajo, da bi vam ustregli. Toda če kljub temu mislite, da bi kazalo vašega poslanca o čem povprašati, mu kaj predlagati ali mu napeti nekaj gorkih - to le storite, na vaša vprašanja bo rad odgovarjal. Vprašanja pošljite v uredništvo DE ali zavrtite naš telefon. Po večmesečnem usklajevanju je državni zbor sprejel proračun za leto 1994. Koalicijski partnerji so vseskozi vztrajali pri omejevanju obsega javne porabe. To je bilo potrebno zlasti zaradi porabnikov, ki so prvotno zahtevali povečanje proračuna za sto milijard tolarjev. Razprava o proračunu je bila presenetljivo umirjena. Posamezne stranke so zagovarjale predvsem interese skupin, ki jih predstavljajo. Tako je Liberalna demokracija branila zlasti svoj monetaristični pogled na javno porabo. Združena lista si je prizadevala za več denarja v gospodarskih, socialnih in znanstveno tehnoloških resorjih. Slovenski krščanski demokrati so zagovarjali zunanjo politiko, kmetijstvo in promet. Opozicijska Slovenska ljudska stranka pa je nergala zlasti zaradi pomanjkanja denarja za kmetijstvo. Razprave so bile prav zaradi tega bolj politične kot strokovne. Najbolj pa je izstopala razprava vodje poslanske skupine Socialde- mokratske stranke Slovenije, ki je na naše presenečenje izjavil, da njihova stranka podpira predvsem resor za obrambo in prometno ministrstvo. K temu je dodal, da so socialdemokrati kritični do denarja za socialne namene, ker se na ta način poceni kupuje socialni mir. Pri glasovanju o vloženih dopolnilih so se poslanci odločili, da sto milijonov tolarjev dodatno namenijo za delo političnih strank (ki potrebujejo denar zaradi priprav na lokalne volitve). Teh sto milijonov so odšteli od milijona 900 milijonov, ki so jih prvotno z obrambnega področja prenesli na ministrstvo za gospodarstvo zaradi prestrukturiranja podjetij. Proračunske razprave so torej končane brez odločitve o usodi vladajoče koalicije. Sprejeti proračun pa bo to odločitev nedvomno olajšal. V državni zbor pa prihajajo zakoni, ki se ne bi smeli zatakniti. Miloš Pavlica Na clio, razstavljen na ljubljanskem avtomobilskem salonu, so lahko ponosni tako delavci kot njihovi šefi. prej nepotrebna sindikata postala nenadomestljiva. Spremenjen odnos do sindikatov je verjetno posledica strahu pred stavko, za katero so sindikalisti v enem dnevu zbrali podpise več kot polovice zaposlenih. Pred začetkom pogajanj so poslovodje za vsak primer pregledali dokumentacijo in se prepričali o izraženi volji zaposlenih. Oba sindikata sta že prej večkrat zahtevala pogodbe o zaposlitvi, s katerimi je poslovodstvo zavlačevalo skoraj tri leta. Šele po stavkovnih zahtevah, o katerih so se izrekli zaposleni, pa bo poslovodstvo sindikalnim zahtevam tudi ustreglo. Zdi se, da je takšen odnos do sindikata tudi posledica neposredne izvolitve članov stavkovnega odbora v oddelkih. Stavkovni odbor je vodil predsednik SKEI Revoza Janez Jakša. V njem je bil tudi predsednik KNSS iz Revoza Robert Yebuah in šef območne organizacije svobodnih sindikatov Igor Vizjak ter območne KNSS Vanja Ljubeč. Stavkovni odbor je za vsak primer sestavil celo stavkovna pravila, s katerimi je utemeljil pravico delavcev do stavke. Kompromisen dogovor med delavci in poslovodstvom je zelo verjetno posledica pripravljenosti obeh strani za dogovarjanje. Stavkovni odbor bo razrešen šele potem, ko bo poslovodstvo izpolnilo vse obljube. Če se to ne bo zgodilo, pa lahko v Novem mestu pričakujemo zelo črn scenarij za zaposlene v Revozu. Franček Kavčič ANGLEŠKI SINDIKATI SO BILI PREVEČ POVEZANI S STRANKO Kot smo že poročali,je Len Povvell, funkcionar britanskega sindikata železarjev in jeklarjev (ISTC) prejšnji teden obiskal kolege iz SKEI. Po dvodnevnem seminarju v Radovljici si je ogledal še železarno Jesenice in se pogovarjal s sindikalnimi funkcionarji te organizacije. Po končanem obisku je SKEI organiziral še tiskovno konferenco. Povzemamo nekatere vtise, ki jih je Powell na njej povedal, in njegove odgovore na naša vprašanja. Powell je izrazil presenečenje nad organiziranostjo SKEI in usposobljenostjo za sindikalno delo. Po njegovem mnenju bi se pri SKEI lahko učili tudi drugi sindikalisti. Gost iz Velike Britanije je pohvalil tudi sodoben videz železarne, ki je po njegovem mnenju podobna tistim iz Zahodne Evrope. V nadaljevanju je orisal posledice politike konzervativne vlade na železarstvo in jeklarsko industrijo v Veliki Britaniji. Angleški železarji danes delajo le še v nočni izmeni zaradi tarifne politike cene električne energije. Število delovnih mest se je izredno zmanjšalo zlasti v klasičnih indu- strijskih panogah. Po letu 1979, ko so konzervativci prevzeli oblast, se je število nezaposlenih povečalo z milijona na pet milijonov. Zaradi nove metodologije ugotavljanja nezaposlenosti pa je v Veliki Britaniji uradno le 2,8 milijona nezaposlenih. Powell meni, da je ukinjanje delovnih mest v veliki meri posledica privatizacije gospodarstva za vsako ceno in ne glede na posledice. Po njegovem mnenju pa uspeh oziroma neuspeh podjetja ni odvisen le od lastništva, ampak tudi od sposobnosti menedžerjev in delavcev ter od pjihovega medsebojnega sodelovanja. Delavci so lahko nasproti vladi in lastnikom uspešni le, če so organizirani v močne sindikate. Prav zato je konzervativna britanska vlada najprej napadla sindikate, ki so bili takrat zelo močni. Danes v Angliji ni mogoče govoriti o pravi demokratizaciji, saj vlada sindikatom ne priznava svobode, ki je potrebna za njihovo delovanje. Na vprašanje o možnosti sindikalnega nasprotovanja odpuščanju delavcev pa je Povvell povedal, da imajo sindikati Velike Britanije le pravico do pogajanj o višini odpravnin z lastniki posameznih podjetij. Skrb za presežne delavce v Veliki Britaniji temelji na dveh načelih. Najpomembnejša je državna skrb, ki temelji na delovni dobi in starosti odpuščenih delavcev. Starejšim od 41 let pripada odpravnina v višini ene in pol te- Len Povvell, funkcionar ISTC denske plače za vsako leto delovne dobe. Tistim, ki so stari od 21 do 40 let, pripada le po ena tedenska plača na leto delovne dobe, mlajšim od 21 let pa le pol tedenske plače na leto delovne dobe. Delavec, ki je dopolnil 62 let, lahko v najboljšem primeru dobi 30 tedenskih plač. Odpravnine se izračunavajo po tedenski plači 200 funtov in zato odpuščeni dobijo največ po 6.000 funtov oziroma 15.600 DEM. Kot smo že povedali, lahko sindikati v Veliki Britaniji priborijo delavcem še dodatno odpravnino na račun podjetij. Tudi ta odpravnina je odvisna od starosti in de- lovne dobe in v najboljšem primeru doseže eno letno plačo. Angleška vlada je leta 1993 ukinila dodatne ugodnosti, ki so jih imeli zaposleni po Pariški listini nekdanje Evropske gospodarske skupnosti. Po tej listini so imeli odpuščeni delavci pravico do preuspo-sabljanja in dokupovanja delovnih let. To pravico imajo še naprej delavci vseh dežel Evropske unije, odpravila jo je le konzervativna angleška vlada. Gost iz Velike Britanije, ki je slovenske kolege presenetil s svojo iskrenostjo, je odgovoril tudi na našo tezo, da je nazadovanje sindikatov v deželi, ki je zibelka sindikalizma, posledica prevelike povezanosti z laburistično stranko, ki je po letu 1979 v globoki opoziciji. Povvell je prepričan, da sindikati niso padli zaradi povezanosti s stranko, ampak zaradi protidelavske politike konzervativne stranke. Na naše vprašanje, zakaj so angleški volilci trikrat zapored zaupali oblast »grdim« konservativcem, pa je Povvell povedal, da je gospodarska kriza prizadela zlasti Walles in Škotsko. Od gospodarskih panog pa so bile prizadete zlasti tiste, ki so bile prej v državni lasti. Večina angleškega volilnega telesa pa ni iz dežel, ki so bile najbolj prizadete. Položaj večine prebivalstva Anglije, ki je najgosteje naseljena, se ni poslabšal. Iz Povvellovega odgovora sem razumel, da je konzervativna vlada obračunala s sindikati, ki so bili najmočnejši prav v podržavljenih podjetjih. Nazadovanje teh sindikatov je povzročilo nazadovanje celotnega sindikalnega gibanja. Len Povvell je tudi povedal, da dajejo Tradeunioni kar tri četrtine denarja, ki ga potrebuje proračun laburistične stranke. Iz tega je razvidno, da sta v Veliki Britaniji sindikat in stranka skoraj eno in isto in da o ločnicah ni mogoče govoriti. Podpisani menim, da je bila tako velika povezanost med sindikatom in stranko utemeljena le v enostrankarskih sistemih, ki jih pa večinoma ni več. Gost iz Velike Britanije je med obiskom v Sloveniji nestrpno pričakoval rezultate lokalnih volitev v svoji deželi. Po njegovih podatkih so laburisti pridobili veliko glasov in imajo oblast v večjem številu občin kot konzervativci. Lokalne volitve v številnih deželah so običajno dober pokazatelj volitev na državni ravni in Povvell upa, da bodo laburisti znova prišli na oblast. Tudi če se bo to zgodilo, pa laburisti ne bodo ponavljali napak iz preteklosti in ponovno nacionalizirali številnih industrijskih panog. Tudi če bodo laburisti prišli na oblast, verjetno ne moremo pričakovati ponovnega razvoja angleških sindikatov. Vzrok za zmanjšanje moči sindikatov v Veliki Britaniji so verjetno tudi vse številčnejši poklicni sindikati, ki v podjetjih otežujejo enotnost sindikalnega gibanja. F. K- TAMOVI DELAVCI SO S STAVKO PREBUDILI VLADO Delavci mariborskega Tama so s stavko uspeli doseči vsaj dvoje: dobili so akontacijo marčevske plače in v reševanje razvojnih problemov in perspektive tega naj večjega mariborskega podjetja s 4200 zaposlenimi so vključili ministrstvo za gospodarske dejavnosti, slovenska vlada, agencija za sanacijo bank, izvozna agencija, republiški razvojni sklad in druge ustanove. Brez njihove pomoči Tam ne bi mogel premostiti tekočih likvidnostnih problemov, čeprav ima za letošnje leto že za 320 milijonov mark naročil. Pred prvomajskimi prazniki je večina delavcev Tama dobila akontacijo plače za marec, delavci v družbah Gospodarska vozila, Metalurgija, Tehnološka oprema, Bus, STP, Informatika in poslovna logistika ter zaposleni v krovnem podjetju pa so ostali praznih rok. Zato je takoj po praznikih začelo stavkati okoli 1500 delavcev družbe Gospodarska vozila, nekoliko kasneje pa še 450 delavcev družbe Metalurgija in več kot 300 delavcev družbe Tehnološka oprema. Zaposleni v Metalurgiji in Tehnološki opremi naj bi dobili konec aprila 25 tisoč tolarjev akontacije marčevske plače, dobili pa niso nič. Delavci družbe Gospodarska vozila naj bi do konca aprila prejeli 30 tisoč tolarjev akontacije marčevske plače, dobili pa so 25 tisoč tolarjev in bon za 5 tisoč tolarjev. Hkrati delavci niso vedeli, kdaj naj bi bil poračun. Že prvega dne stavke so se stavkajoči v družbi Gospodarska vozila uspeli z vodstvom dogovoriti za poračun marčevskih plač do 13. maja, zato so stavko prekinili. Delavci Metalurgije in Tehnološke opreme pa so jo nadaljevali. Stavka se je razširila na vse družbe Naslednjega dne se je stavkajočim pridružilo še več kot 350 delavcev družbe Bus. Ti so skladno z dogovorom pričakovali do konca aprila 30 tisoč tolarjev akontacije marčevske plače, vendar je niso dobili. Že naslednji dan se je stavkajočim pridružilo še okoli 300 delavcev družbe STP. Ti naj bi akontacijo marčevske plače dobili že 26. aprila, kasneje so se z vodstvom družbe dogovorili, da jim jo bodo izplačali 29. aprila, in ker tudi to ni bilo uresničeno so 5. maja začeli stavkati. Zaposleni v krovnem podjetju - to je zaposleni v holdingu in poslovnih servisih - niso stavkali, ker so se vodilni in SKEI uspeli dogovoriti, da bodo akontacije marčevskih plač izplačane 6. maja. Če se to ne bi uresničilo, bi se stavka v tej družbi začela 9. maja. Hkrati s širjenjem kroga stavkajočih se je stopnjevala tudi zaskrbljenost in vznemirjenost v mariborski in sloven- ski javnosti. Kakor je v Tamu že navada, so sprva poskušali problem izplačila akontacij za večali fizični obseg proizvodnje in izvoz. Takrat smo v DE pisali, da je Tam morda prva lastovka, ki v mariborskem gospodarstvu napoveduje pomlad in ponovno rast. Izkazalo pa se je, da si je Tam s povečanjem proizvodnje nakopal kup novih težav, saj mu poslovne banke zaradi sanacije bančnega sistema niso bile sposobne zagotoviti kreditov za večji obseg proizvodnje za znane kupce. Tamovci imajo za letošnje leto sklenjenih že za 320 milijonov mark poslov, lani pa so imeli naročil za 250 milijonov mark. Po poslovnem planu nameravajo v Tamu letos proizvesti za 23 odstotkov več to- vornih vozil in avtobusov kakor v lanskem letu. Toda za to jim primanjkuje najmanj 15 milijonov mark dodatnega obratnega kapitala. Poleg pomanjkanja obratnega kapitala in likvidnih sredstev pestijo tudi finančna bremena iz preteklosti. Naš največji proizvajalec vozil je namreč utrpel veliko neposredno in posredno škodo v vojni za Slovenijo in močno ga je prizadel tudi razpad nekdanjega jugoslovanskega tržišča. Tam je imel svoje kooperante in kupce po vsej Jugoslaviji. V obdobju od leta 1991 do 1993 se je moral hitro prestrukturirati s kratkoročnimi marec rešiti za tovarniškimi zidovi. Je pa direktor delniške družbe Tam Maksimilijan Senica že dalj časa javno opozarjal, da Tam zaradi sklenjenih novih poslov in povečevanja proizvodnje nima dovolj zagonskih sredstev. Nezmožnost financiranja proizvodnje V Tamu so v zadnjih mesecih preteklega leta močno po- DIREKTORSKE IGRE Z DOLENJSKIMI DELAVCI Člani Svobodnih sindikatov se več ne pravdajo za malenkosti. Na sodišče gredo le še zaradi izgube delovnega mesta in osnovnih pravic iz dela. Številni delavci pa mislijo, da so tovarne še naprej njihove in popuščajo pred direktorji, ki vedno pogosteje namerno kršijo tudi zakone. Tako je razmere na Dolenjskem na nedavni tiskovni konferenci orisal Igor Vizjak, predsednik Svobodnih sindikatov na tem območju. Pravnico dolenjskih sindikatov je v letošnjem letu obiskalo že več kot 500 članov, veliko več kot v prejšnjih letih. Svobodni sindikati Dolenjske so pred sodiščem že sprožili 130 sporov, večinoma se nanašajo na prenehanje delovnih razmerij. Slabšanje položaja delavcev potrjujejo tudi podatki o denarni pomoči, ki jo je letos prejelo že 600 članov Svobodnih sindikatov iz novomeške in trebanjske občine. V letošnjem letu je bilo več stavk, čeprav se številni sindikalisti zavedajo, stavka lahko povzroči propad njihovega podjetja. Največ kršitev in velike gospodarske težave so v tovarnah v lasti Sklada. Svobodni sindikati Dolenjske tožijo v imenu 75 odpuščenih delavcev Iskro Tenel za lanskoletni regres. Tožijo tudi za premalo izplačane odpravnine 13 delavcem. Ta del tožbe je po Vizjakovem mnenju utemeljen, ker je vsaj en vodilni delavec tega podjetja dobil na račun odpravnine in neizkoriščenega dopusta 900.000 tolarjev. Vizjak meni, da bi denar moral biti tudi za delavce, če je za šefe. Sindikalne tožbe pa Igor Vizjak, predsednik Svobodnih sindikatov Dolenjske bodo zdaj tudi predmet stečajnega postopka saj je medtem Tenel prišel v stečaj. Svobodni sindikati Dolenjske so izračunali, da bodo skupne zahteve delavcev v stečaju Te-nela znašale več kot tri milijone mark. Dolenjski sindikati tožijo tudi Adrio Caravan zaradi premalo izplačane odpravnine 40 delavcev. Po izjavah odvetnika Adria Caravan, ki je v lasti Sklada, ne želi zunajsodne poravnave, ampak le preloži- tev obveznosti. Težko je tudi v zasebnih podjetjih. Zasebniki praviloma izdajajo delavcem pogodbe, po katerih jim pripada le zajamčena plača. Če pridejo v pravno službo, jim kljub temu svetujejo, naj takšne pogodbe podpišejo, saj se sicer nimajo na kaj pritožiti. Svobodni sindikati vse takšne spore praviloma dobijo, čeprav za delavce praviloma prepozno. Zasebno podjetje Dax, d.o.o. je najhujši primer izkoriščanja delavcev na dolenjskem območju. Zasebni podjetnik je od delavcev zahteval, naj delajo tudi v nezakurjenih prostorih zgolj za zajamčeno plačo in brez plačanih nadur, regresov in dodatka za delovno dobo. Delavci so plače dobivali le kot blagajniški izdatek in zato niso mogli uveljavljati pravic iz socialnega zavarovanja. Za nameček pa je podjetje Dax prejelo tudi precejšnja družbena sredstva za zaposlovanje brezposelnih in spodbujanje podjetništva. Svobodni sindikati so spore dobili po enem letu in dosegli zaprtje tega zasebnega podjetja. Igor Vizjak pravi, da se je z direktorji vedno teže pogovarjati in dogovarjati, čeprav so sindikalne tožbe na sodiščih 100-odstotno uspešne. Po novem zakonu pa sindikatom ne bo nič lažje; ovira za njegovo delo bodo lahko tudi visoke takse. Stavkali smo zaradi stiske in negotovosti delavcev Ko se je stavka v Tamu že končevala in so se delavci vračali za stroje, smo se pogovarjali s tamkajšnjim predsednikom SKEI Dragom Gajzerjem. Ta je skupaj z drugimi sindikalnimi zaupniki nosil naj večje breme tokratne dobro organizirane in uspešne stavke. »Delavci Tama razumejo težave in razvojne zagate, v katerih se je znašel celoten Tam, vendarle je bila njihova socialna stiska prevelika, zato je bila stavka neizbežna,« pojasnjuje Gajzer. Med stavko je bil interes delavcev vseskozi podjetju pomagati in ne škodovati. »V Tamu nismo nikoli tako napenjali loka, da bi počil, saj smo vsi sodelavci odvisni od podjetja, vendarle pa smo odvisni tudi od plač...« In kaj pravi Drago Gajzer na pripombe, ki jih je bilo kakor skoraj ob vsaki stavki v Mariboru mogoče slišati tudi tokrat: da so delavci preveč neučakani in da bi lahko še malo potrpeli? »Stavka je zrasla iz socialne stiske, saj je v Tamu povprečna plača 41.500 tolarjev. Izračun pove, da so delavci, ki so prejeli akontacijo marčevske plače do konca aprila, prejeli od konca lanskega decembra do konca aprila letos skupno nekaj več kot 160 tisoč tolarjev. Tisti, ki akontacije za marec niso prejeli, pa so v tem obdobju dobili skupno 120 tisočakov. Kdor pozna cene v Mariboru, ve, da s tem več kot štiri mesece ni lahko preživljati družine... Ob tem pa je treba upoštevati, da ima 70 odstotkov zaposlenih nižje plače od povprečnih. Sicer pa se v sindikatu SKEI prizadevamo 4300 zaposlenim v Tamu zagotoviti, kar jim gre po zakonu in kolektivni pogodbi. Drugače ne bi bili v sindikalni funkciji. Včasih nas zares sprašujejo, ali delavci na plače ne morejo počakati še pet minut, vendar ne gre za pet minut, ampak za 40 mesecev, odkar smo začeli podpisovati kolektivne pogodbe, ki se še vedno ne spoštujejo,« pravi Gajzer. »Tudi v Tamu prejemajo delavci v večini družb plače, ki za 20 odstotkov in več zaostajajo za kolektivno pogodbo. Delavci se zato upravičeno počutijo ogroženi.« »V podjetjih bi imeli veliko manj problemov z izplačevanjem plač, če bi državni zbor sprejel zakon o kolektivnih pogodbah, vendar ne takšnega, kakršen je sedaj v osnutku,« meni Gajzer. Opozarja, da samo z mandatnimi kaznimi ne bo mogoče zagotoviti rednega izplačevanja plač, saj bodo nekateri menedžerji še naprej kalkulirali, kaj se jim bolj splača - ali spoštovati kolektivno pogodbo ali plačati mandatno kazen... 11 »Tamu lahko pomagajo prebroditi sedanje razvojne težave samo agencija za sanacijo bank, izvozna agencija, sklad za razvoj, impulz za to pa mora dati vlada. Med Tamovimi delavci po zadnjih pogovorih vodstva našega podjetja pri ministru za gospodarske dejavnosti dr. Maksu Tajnikarju živi upanje, da Tam pri reševanju svojih razvojnih problemov, ki poleg 4300 delavcev v njegovih družbah zadevajo tudi 16 tisoč delavcev pri njegovih kooperantih, ne bo ostal sam,« je zaključil Drago Gajzer. krediti. Zanje je moral v zadnjih dveh letih odplačati skupno 141 milijonov mark obresti, kar je enkrat več, kakor je bilo predvideno v sanacijskem načrtu. Pri tem so mnogi na črnem trgu kapitala izkoriščali Tamovo stisko. Poleg tega ima Tam zamrznjenega veliko kapitala v drugih republikah bivše Jugoslavije. Ce bi Tam uspel dobiti dovolj obratnega kapitala za realizacijo letošnjega plana proizvodnje, bi lahko že v naslednjem letu obseg proizvodnje dvignil na 400 milijonov mark in s tem dosegel realizacijo iz leta 1989 in 1990. Vsi ti in drugi argumenti vodstva Tama niso veliko zalegli, dokler ni stavka delavcev začela ogrožati proizvodnje za znane kupce. TAM bodo reševala ministrstva Minuli četrtek zvečer se je pri ministru za gospodarske dejavnosti dr. Maksu Tajnikarju sestalo vodstvo Tama s predstavniki Agencije za sanacijo bank, bankami in drugimi odgovornimi. Dogovorili so se za ukrepe, ki bodo, če bodo tudi realizirani, Tamu pomagali pognati proizvodnjo na višjem nivoju. Ministrstvi za gospodarske dejavnosti in delo bosta vladi predlagali več ukrepov za sanacijo razmer v Tamu. Vlada naj bi svoje kredite iz preteklosti, ki so bili preneseni na republiški razvojni sklad, konvertirala v trajni vložek v Tam. Prav tako naj bi se v trajni vložek konvertiralo 407 milijonov tolarjev obveznosti do države iz leta 1990, ki jih Tam ni poravnal. Tamu naj bi subvencionirali tudi obrestne mere v okviru zakonskih in finančnih možnosti v sklopu programa za ohranjanje delovnih mest. Poleg tega naj bi Slovenska izvozna družba skupaj z bankami kreditirala izvozne posle Tama v višini 10 milijonov mark. Med drugim naj bi del starega dolga Tama v znesku prek 30 milijonov mark prenesli na Agencijo za sanacijo bank. Po vsem tem so Tamovi delavci 6. maja dopoldne, ko so jim zagotovili, da bodo akontacijo marčevskih plač dobili še istega dne, nehali stavkati. Kapital ne najde poti v podjetje Tamov primer je zgovoren. Kaže namreč, da v Sloveniji vendarle ni tako malo kapitala, da ga ne bi bilo mogoče aktivirati za naložbe v izvozno usmerjeno proizvodnjo, kakor nekateri želijo prepričati javnost. Prav tako je več kot očitno, da pri nas sploh nimamo sistema plasiranja kapitala v gospodarske panoge, ki nikjer v svetu ne poslujejo uspešno izključno z lastnimi obratnimi sredstvi. Zato ima Slovenija dve možnosti: ali nemudoma postaviti v pravo funkcijo v gospodarskem sistemu poslovne banke ali bo prišlo do katastrofe tudi v tistem delu gospodarstva, ki ima zanimive programe, trg in kupce. Ker kapital po normalnih poteh ne more v proizvodnjo, morajo pristojna ministrstva in vlada največje razvojne težave v gospodarstvu reševati z intervencijami. Te so trenutno edina in hvalevredna rešitev. Če se bodo spremenile v sistem, pa bomo pristali tam, od koder bežimo že štiri leta. Po Mariboru kroži še ena »razlaga«, zakaj so se pristojni tokrat tako hitro odzvali na zahteve Tamovih delavcev. V dneh, ko so tamovci stavkali, je državni zbor razpravljal in sprejemal republiški proračun. To pa je čas, ko ima vsaka vlada najraje socialni mir, saj se sicer lahko še kdo spomni predlagati drugačno razdelitev denarja iz državne blagajne... RADENSKA IMA TUDI DOBER SINDIKAT V Radenski so tudi po zaslugi sindikata v poslovnem sistemu uspeli rešiti najbolj temeljne probleme »preživetja«. Tako so pri njih sedaj v ospredju razvojna vprašanja. O dejavnosti, nalogah in ciljih sindikata v poslovnem sistemu Zdravilišče Radenska smo se pogovarjali s sindikalnim zaupnikom Stanetom Konradom. »Poslovni sistem sestavlja sedem družb Radenske: Tri srca, Steinle, Zdravilišče in Ekoss v Radencih, Jeruzalem v Ljutomeru ter Zvezda in Diana v Murski Soboti. Poslovni sistem daje kruh 1460 delavcem, od katerih je 83 odstotkov vključenih v sindikat,« je povedal Stane Konrad. Sindikat je organiziran v vseh družbah in v krovnem podjetju. V poslovnem sistemu deluje več sindikatov dejavnosti: sindikat gostinstva in turizma, sindikat živilsko-kmetijske dejavnosti in sindikat SKEI. Vsi pa se na ravni poslovnega sistema povezujejo v koordinacijo sindikatov družb in poslovnih funkcij. V Radenski imajo kolektivno pogodbo, ki so jo sklenili vsi partnerji v poslovnem sistemu že oktobra 1991. »V podjetniški kolektivni pogodbi, ki velja še danes, so navedene vse pravice in obveznosti delavcev ter opredeljeni vsi odnosi med delavci in podjetjem oziroma delodajalcem. Tako je v kolektivni pogodbi navedeno vse - od tega, na kakšen način delavec sklene delovno razmerje v Radenski, do tega, kakšna odpravnina mu pripada, ko odide v pokoj. Poleg tega imamo v Radenski tudi pogodbo o sodelovanju in o pogojih dela sindikata,« pravi Stane Konrad. »Od podpisa podjetniške kolektivne pogodbe do danes je bila dopolnjena samo z enim aneksom, sicer pa velja nespremenjena že tretje leto. To ver- jetno tudi nekaj pomeni, ali ne?« V podjetniški kolektivni pogodbi v Radenski morajo dopolnjevati tarifni del, ki ga prilagajo splošni kolektivni pogodbi. »Sicer pa sindikat kot eden od podpisnikov skrbi za izvajanje določil podjetniške kolektivne pogodbe in v zvezi s tem ukrepa,« pravi Konrad. Relacije med partnerji so znane in tudi v praksi na profesionalni ravni. Kolektivna pogodba ni samo za dobre čase Plače v Radenski so od družbe do družbe različne, v povprečju pa so nekoliko nad kolektivno pogodbo in za okoli 5 odstotkov nad republiškim povprečjem. V Radenski tudi nikoli niso odpuščali presežnih delavcev. Število zaposlenih so zmanjševali z mehkimi metodami z dokupi delovne dobe, s predčasnimi upokojitvami, s sporazumnim prenehanjem delovnega razmerja z odpravnino in podobno. Delavci Radenske imajo tudi številne druge ugodnosti. Imajo denimo možnost ugodnega letovanja po sprejemljivih cenah, možnost zdraviliškega zdravljenja, ugodnosti iz tako imenovane letne karte, PRED IZIDOM NOVA SPLOŠNA KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPODARSTVO S TARIFNO PRILOGO S KOMENTARJEM IN DOGOVOR 0 POLITIKI PLAČ V GOSPODARSTVU ZA LETO 1994 Cena v prednaročilu 1575 SIT s p. davkom. Brošuro lahko naročite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 321-255,1310-033 in 313-942, fax 311-956. SKEI sta ta teden obiskala Bert Thierron, generalni sekretar EMF (Evropske organizacije kovinarjev) in njegov sodelavec Hans Flu-ger. Gre za organizacijo, v katero so včlanjeni vsi največji in reprezentativni kovinarski sindikati iz dežel, povezanih v Evropsko unijo, EFTO in Višegrajsko skupino. Na naše vprašanje je Bert Thierron odgovo- zanost s političnimi strankami. Trenutno je vstop v to organizacijo zaprt le za portugalske in francoske sindikate, katerih politiko neposredno narekujejo politične stranke. EMF opravlja naloge s treh področij. Z izmenjavo informacij skuša pomagati nacionalnim sindikatom, zlasti na področju humanizacije dela, izobraževanja in skrajševanja delovnega ril, da je odločitev o sprejemu SKEI v njihovo z.astopa sindikate pred organizacijo odvisna zlasti od povezanosti ko- ev™Psk™*. institucijami, kot so: njena po-vinske industrije z industrijo drugih evropskih ^ komisija, parlament in svet ministrov, dežel. Odvisna pa je tudi od želje in pripravlje- Ev,r°pska ^Ja je edma^ ki lahko izdaja tud, unijo.Sl0venSlte drŽaVC “ SP'*iem ’ E"°PSk” nfrf^ijS^ tudi partner združenj delodajalcev. V multina-EMF povezuje vse demokratične in repre- cionalkah pa želi EMF ustanoviti nekakšen zentativne sindikate, ne glede na njihovo pove- evropski svet delavcev. dodatno zavarovanje in podobno. Lani so bile ugodno rešene vse vloge za kredite za individualno gradnjo in adaptacije in za socialne pomoči. Radenska organizira tudi srečanja upokojencev in podobno. »Vendar kolektivna pogodba ni samo za dobre čase, ampak tudi za težke,« pravi Stane Konrad. Tudi Radenska je imela težave zaradi izgube tržišč in splošnih gospodarskih razmer. »Zato smo plače ne samo povečevali, ampak tudi zniževali, toda vedno na način, dogovorjen v kolektivni pogodbi, ki zahteva pogajanja med partnerji. In pri pogajanjih je sindikat v Radenski vedno zelo aktiven; saj si nenazadnje tudi dober menedžment zasluži in želi močan sindikat...« V sezoni bodo plače poskočile Stane Konrad skromno ugotavlja, da je uspešnost sindikata v podjetju odvisna tako od ciljev, ki si jih zastavi članstvo, kakor tudi od korektnosti partnerjev v podjetju, od uspešnosti podjetja, od uspešnega dela sindikatov dejavnosti, od potez vlade, Gospodarske zbornice in parlamenta in še od mnogih drugih dejavnikov. »S čim se ukvarjamo? Sindikalno članstvo v Radenski je še kako zainteresirano za trajno zagotavljanje delovnih mest, naš interes pa je tudi povečana realizacija in poslovna uspešnost podjetja. Delavci v Radenski tudi soupravljajo in v okviru tega sodelujejo pri oblikovanju razvoja poslovnega sistema. O vseh bistvenih vprašanjih razvoja razpravljamo na sejah delavskih svetov, ki imajo status sveta delavcev. Ravno pred dnevi smo imeli skupno sejo delavskega sveta poslovnega sistema in odbora za poslovno politiko...« Sindikat v Radenski si je zadal tudi več konkretnih nalog. »Zavzeli se bomo, da bo cena dela v glavni sezoni, ki prihaja, višja, saj bomo delavci veliko prispevali k uspešnosti podjetja. Zato ne vidimo razloga, da našim zahtevam delodajalec ne bi prisluhnil...« Kakor kaže bodo delavci Radenske postali z interno razdelitvijo lastniki 20 odstotkov svojega podjetja. Pri tem bodo sodelovali zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci. Z notranjim odkupom s 50-odstotnim popustom pa želijo zaposleni v Radenski postati lastniki še 12 odstotkov vrednosti podjetja, in ta ni majhna. To pomeni, da bo v javni prodaji okoli 28 odstotkov delnic Radenske. Sindikat skrbi, da so delavci o lastninskem preoblikovanju in vseh drugih vprašanjih dobro obveščeni. Pri tem je posebej dragocen Informator in tudi Radenski Vestnik. »Sicer pa smo sindikalisti v Radenski ogorčeni zaradi poigravanja s 25. a členom zakona o lastninjenju in uredbo vlade, še bolj pa nad počasnostjo Ustavnega sodišča, ki že 6 mesecev ne sprejme odločitve o tako imenovanem neizplačanem delu plač po kolektivnih pogodbah.,Ali ne bi bilo prav, da bi tisti, ki so naše družbeno premoženje ustvarjali, sedaj dobili vsaj drobtinico od tistega, kar jim pripada,« razmišlja Stane Konrad. PRIROČNIKI ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE, SMUKNE SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjem in primeri praktične uporabe njegovih določil. Cena 520,00 SIT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednost in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 460,00 SIT • Stane Uhan PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače. Cena 400,00 SIT • Emil Rojc KARIERA KOT SPREMINJANJE Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT • Več avtorjev SOCIALNA DRŽAVA Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT • Aleksej Cvetko ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vseh oblik prostovoljnega zavarovanja občanov. Cena 580,00 SIT • ZAKON 0 LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij - Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij - Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja Razlage: mag. Tone Rop, Gregor Miklič, dipl. oec. Radovan Teslič in dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc. Cena 1.800 SIT • KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI S KOMENTARJEM Kolektivna pogodba s stališči komisije za razlago KP s komentarjem - Priloge: Sklep Izvršnega sveta R Slovenije o določitvi koeficienta za določanje OD - Sklep o določitvi kalkulativnih osnov za določitev obsega sredstev za plače v zavodih, ki se financirajo iz proračuna - Tarifni del KP za zdravstvo in socialno skrbstvo - Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno izobraževalnih zavodih - Pripravila: Nevenka Zaviršek in Vinko Kastelic Cena 950 SIT + 5% p. davek -----------------------M— NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ..... izv. • Moje pravice na ..... izv. • Stanov, razmerja ..... izv. • Delavci in uprav. ..... izv. • Zakon o last. .... izv. • Plačni sistem .... izv. • Kariera kot... .... izv. • Socialna država... .... izv. O Zdrav. zav... ... izv. • Kol. pog. za negosp... Od 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov: Ulica, poštna št. in kraj: Ime in priimek podpisnika: 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne: ........................ ........................................ Žig Podpis naročnika Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«. Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 1310-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 311-956. r V jj^^j 12. maja 1994 KAŽIPOT POCENIMO ŽIVLJENJE O tem, kako si bomo v prihodnje klestili osnovo za dohodnino, smo nekaj povedali že v prejšnji številki Delavske enotnosti. Pa še nismo rekli zadnje besede, saj si po novem zakonu lahko zmanjšamo osnovo za dohodnino tudi za: 1. sredstva, vložena v vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija in katerih vračilni rok je daljši od 12 mesecev; 2. sredstva, porabljena za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja za rešitev stanovanjskega problema zavezanca, za vzdrževanje teh objektov in odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir za invalida v teh objektih; 3. sredstva, ki jih lastnik naravne znamenitosti ali kulturnega spomenika vloži v njegovo vzdrževanje v letu, za katero se dohodnina odmerja, na podlagi dokumentacije izvajalca del, s katerim je strokovna organiza- DOHODNINA PO NOVEM (II.) cija za varstvo naravne in kulturne dediščine soglašala in na podlagi njene ugotovitve, da so opravljena dela prispevala k ohranjanju naravovarstvenih ali spomeniških lastnosti nepremičnine, ter sredstva, vložena v nakup likovnih del, leposlovnih knjig ter plošč umetniške vrednosti; 4. prispevke in premije, namenjene za povečanje socialne varnosti zavezanca na področjih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in zaposlovanja, plačane pravnim osebam s sedežem na območju Republike Slovenije, ter znesek sredstev, vloženih v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov; 5. sredstva za nakup učbenikov ter druge strokovne literature, namenjene pridobivanju izobrazbe; 6. plačane zneske za šolnine (na primer glasbeno, jezikovno in podiplomsko izobraževanje itd.); 7. plačane prostovoljne denarne prispevke in vrednost daril v naravi za humanitarne, kulturne, izobraževalne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene, kadar so izplačani osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi organizirane za opravljanje takšnih dejavnosti; 8. plačani znesek sredstev, ki jih zavezanec v skladu s pogodbo dodatno prispeva v okviru cene za telefonski priključek ali priključek za vodovod, kanalizacijo, plinovod, toplovod ali kabelsko televizijo, v celoti ali deloma zgrajen s sredstvi iz samoprispevka; 9. plačane zneske samoprispevka, uvedenega v skladu s predpisi o samoprispevku; 10. plačane članarine političnim strankam in sindikatom; 11. sredstva, vložena v nakup delnic zasebnih ali državnih skladov, ki so namenjena izključno razvoju znanosti in tehnologije; 12. znesek sredstev, ki jih lastnik vloži v obnovo denacionaliziranega premoženja do višine valorizirane zmanjšane vrednosti denacionaliziranega premoženja v primerjavi z vrednostjo premoženja ob podržav-Ijenju. Zavezancem, ki vzdržujejo družinske člane, se prizna posebna olajšava. Za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana se osnova zmanjša za znesek, ki znaša 10 odstotkov letne povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Za vsakega nadaljnjega otroka se olajšava poveča za 5 odstotkov navedene plače. Za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v telesnem in duševnem razvoju znaša olajšava 50 odstotkov letne povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Če ima vzdrževani družinski član lastne dohodke, se znesek olajšave zmanjša za toliko, kolikor so znašali letni dohodki tega elana. * . # POTROŠNIK IN POGODBE Vodič skozi pravne labirinte Kot potrošniki takorekoč vsak dan vstopamo v vrsto pravnih odnosov, ki se jih pogosto niti ne zavedamo. Ali ob nakupu v veleblagovnici, na bencinski črpalki ali ob popravilu televizorja kdaj pomislimo, da smo sklenili pogodbo? Tega pravzaprav ne vemo oziroma dojamemo šele takrat, ko slabe volje ugotovimo, da ima blago, ki smo ga kupili, napako ali da je bila storitev opravljena nekakovostno. Zviti zavarovalniški agenti nas lahko s še bolj zvito sestavljenimi poslovnimi pogoji privedejo do tega, da kljub plačilu drage premije sploh ne zavarujemo tistega, kar smo želeli. Kakšne pravice imamo v tem primeru, na koga se lahko obrnemo? Na ta in še številna druga vprašanja nam odgovarja priročnik Potrošnik in pogodbe, ki ga je pripravila Zveza potrošnikov Slovenije. Priročnik je razdeljen na osem poglavij: prodajne pogodbe, pogodbe o delu, banka (kreditne pogodbe, pogodba o tekočem računu, pogodba o sefu), zavarovalno pravo, stanovanjsko področje in potrošnik kot turist (dopustovanje in potovanje preko turistične agencije). S pomočjo priročnika Potrošnik in pogodbe se boste lahko izognili marsikaterim zankam, ki vam jih vsakodnevno nastavljajo. Priročnik je prvenec priroč-niške literature, ki jo Zveza potrošnikov Slovenije namerava razvijati in razširiti tudi na druga področja. U. ODKUP ZAVOD ZA 0 • VSE MOČNEJŠA INDUSTRIJA PONAREDKOV Trgovina s ponaredki, ki nosijo imena svetovno znanih blagovnih znamk, obsega po ocenah strokovnjakov kar pet odstotkov vse svetovne trgovine. Ta številka pa iz leta v leto raste. Najhitreje napreduje industrija ponaredkov v elektronski industriji, veliko ponaredkov pa se pojavlja tudi na drugih področjih. Potrošnikom so še posebej nevarni ponaredki v letalski in farmacevtski industriji. Na konferenci, posvečeni boju proti ponaredkom, bila je v Firencah, so britanski cariniki povedali, da imajo britanski proizvajalci po približnih ocenah na leto 75 milijonov dolarjev škode zaradi ponaredkov. Japonsko podjetje video iger Nintendo ocenjuje, da izgubi zaradi ponaredkov 10 milijonov dolarjev na leto. Vse kaže, da industrija ponaredkov še posebej uspeva sedaj, ko v svetu vlada gospodar- ska kriza in potrošniki radi posežejo po izdelku, ki ima na videz vse dobre lastnosti izdelka slavne blagovne znamke, le cena je precej nižja. Večina kupcev pa se sploh ne zaveda, da kupuje ponaredek. Pred meseci so italijanski cariniki na rimskem letališču zasegli pošiljko 20.000 parov kavbojk iz Azije, ki so bile vse označene z blagovno zmamko Levi Strauss. Britanci pa so pred kratkim odkrili več tovarn v bližini Londona, v katerih je na tisoče delavcev, med njimi veliko emigrantov, izdelovalo ponarejene parfume in konfekcijo. Evropska skupnost pripravlja zakonodajo, ki bo omogočala ostrejše kazni ob zaplembi ponarejenih izdelkov, vendar pa mnogi strokovnjaki menijo, da bo kljub temu proizvodnja ponaredkov še naprej nezadržno rasla. M. N. Bona sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 19 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, Žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni. Cena 41 DEM v tolarski protivrednosti, za 6 oseb 47 DEM v tolarski protivrednosti. Termini v maju in v času poletnih dopustov. 2. Rogla - apartmaji z opremljeno kuhinjo, bivalni prostor, kopalnica, skupno za 4 osebe. Cena 52 DEM v tolarski protivrednosti in 5 odstotni davek. Termini v drugi polovici maja. 3. Pokljuka - apartmaji za 4 osebe 54 DEM, za 2 osebi 35 DEM, prijavna taksa 1,5 DEM, turistična taksa 1,10 DEM v tolarski protivrednosti. Najkrajši termin tri dni. Prosti termini po 15. maju. 4. Počitniške hišice v Bohinju - UKANC - v idiličnem okolju pod Komarčo, tri spalnice, kmečka dnevna soba, kuhinja z jedilnim kotom, kopalnica, WC. Možnost bivanja za 7 oseb. Cena: po 2. maju 62 DEM v tolarski protivrednosti. TERMINI od 16. do 21. maja in od 16. do 20. maja. V mesecu juniju od 12. do 16. junija in od 7. do 10. junija. Sprejemamo informativne prijave za meseca september in oktober. 5. KOPE - garsonjera za 4 osebe, cena 42 DEM v tolarski protivrednosti. Možne rezervacije za čas dopustov. 6. POČITNIŠKA STANOVANJA V KRANJSKI GORI - za štiri osebe v naselju Čičare. Termini po dogovoru. Cena 41 DEM v tolarski protivrednosti. Zdravilišča 1. POČITNIŠKE HIŠICE V ČATEŽU - hišice za štiri ali šest oseb. Cene 87 oz. 105 DEM v tolarski protivrednosti. Posamezni termini v času dopustov Termini po 27. maju. 2. Atomska vas garsonjera za štiri osebe prosti posamezni termini. Cena 85 DEM v tolarski protivrednosti turistična taksa ni vključena. Morje 1. Enosobno stanovanje v Barbarigi pri Puli - opremljeno za 4 osebe: dnevni prostor s kuhinjsko nišo, spalnica, kopalnica. Cena 2300 tolarjev, po 25. 6. cena 2800 tolarjev. 2. Tristono stanovanje v Novigradu - opremljeno za 6 oseb: dve spalnici, otorška soba, kuhinja, kopalnica. Cena v sezoni 3.800 tolarjev. 3. Apartma v Barbarigi - za 6 oseb prost do 20. junija. Cena 2.000 SIT dnevno. Takse niso vključene. 4. Apartma na Pagu GAJAC - za 4 osebe, prosto do 20. junija. Cena 1.400 tolarjev. Takse niso vključene. PONUDBA MOŽNOSTI ZA LETNI DOPUST Borza sprejema prijave za letni dopust. Ob potrjeni rezervaciji se vplača 40% odstotkov, znesek pa mora biti v celoti poravnan 10 dni pred odhodom na dopust, v republiki Hrvaški 15 dni pred odhodom. Možnost plačila v dveh obrokih ali s turističnim kreditom. Zakupi posameznih enot za vso poletno sezono od 25. 6. do 30. 8. po posebnem dogovoru. 1. PENZIONI V FIESI - sobe za 3 do 4 osebe s kopalnico, predprostorom in teraso, penzion ali polpenzion od 26. junija do 26. avgusta. Cena penziona za odrasle 49 DEM za otroke do 12. leta 37 DEM v tolarski protivrednosti. Cena polpenziona za 4 DEM nižja. MOŽNA OBROČNA VPLAČILA. Termini po sedem dni: zamenjave vsako soboto. 2. POČITNIŠKE SOBE V FIESI - triposteljne sobe, etažni tuš, WC, penzion za odrasle 40 DEM, za otroke do 10. leta 35 DEM. TERMINI SEDEM DNI. 3. POČITNICE NA POKLJUKI V DVO- ALI ŠTIRIPOSTELJNIH APARTMAJIH - od 2. julija do 1. oktobra. Cene: veliki ap. 56 DEM, mali ap. 37 DEM v tolarski protivrednosti. Termini vsako soboto. Turistična taksa ni vključena. 4. POČITNIŠKI DOM PIRAN - sobe s kopalnico za 4 osebe, polpenzion, desetdnevni paketi od 3. maja do 6. junija po 35 DEM za odrasle in 30% popusta za otroke do 14. leta starosti. Prosti so tudi še termini po sedem dni od 18. 6. do 25. 6. in od 25. 6. do 2. 7. Cene: odrasli 39 DEM, otroci do 14. leta 33, do 7. leta pa 29 DEM. Turistična taksa ni vključena. 5. POČITNIŠKI DOM V BOHINJU - šest apartmajev za štiri in dva apartmaja za osem oseb, cena 60 oz. 120 DEM za večjo enoto. Termini 7 ali 10 dni po dogovoru. 6. APARTMAJI V LANTERNI, NASELJU PICAL, APARTMAJI LUNA OD 9. 7. DO 19. 8. App za 3 osebe za 4 osebe za 6 oseb LANTERNA (CENE) 70 DEM 82 DEM 111 DEM PICAL (CENE) SODEM 87 DEM 108 DEM LUNA (CENE) 80 DEM 90 DEM POLPENZION Hotel Kristal Hotel Diamant Hotel Neptun 2. 7. do 15. 7. 16. 7. do 18. 8. 2. 7. do 15. 7. 16. 7. do 18. 8. 2. 7. do 15. 7. 18. 7. do 18. 8. 48 DEM v 1/2 sobah 56 DEM v 1/2 sobah 49 DEM v 1/2 sobah 56 DEM v 1/2 sobah 41 DEM v 1/2 sobah 43 DEM v 1 /2 sobah Hotelsko naselje SPLENDID 2. 7. DO 15.7. 31 DEM 18. 7. DO 18. 8. 36 DEM 7. POČITNIŠKA STANOVANJA V MAREDI - dvosobna stanovanja, opremljena kuhinja, predsoba, kopalnica in dva balkona. TERMINI po 10 ali 7 dni. Cena dnevnega najema 51 DEM. Turisitčna in bivalna taksa ni vključena. 8. HIŠICE NA ROGLI - za štiri osebe, termini 7 ali 10 dni, cena dnevnega najema 58 DEM. Prosto še v avgustu. 9. Počitniške sobe v SAVUDRIJI - po štiri sobe v objektu s skupnimi sanitarijami. Desetdnevni termini 1., 11., 21., 31. julij in 1., 11., 21., 31. avgust. CENE informativne: penzion za odrasle 33 DEM, do treh let 5 DEM, do 7 let 23 DEM. Priajve bomo sprejemali po 15. maju. 10. Postavitev prikolic na VRANSKEM - brezplačna uporaba bazena. CENA; celoletna najemnina prostora 500 DEM. 11. Prikolica za 5 oseb, nameščena v ANKARANU - dnevni najem 72 DEM B SEJEMSKA PONUDBA 1. DELOVANJE ZAŠČITE IN GASILSKIH ENOT V PRIMERU NARAVNIH NESREČ ALI POŽAROV, HANNOVER, od 3. do 8. junija. Tridnevni program, potovanje z avtobusom - avionom ali avionom - avtobusom Odhodi 2. ali 4. junija. CENA 565 DEM. Industrijske gasilske enote še posebej vabljene. Cena programa s prevozom z avtobusom v obe smeri je 380 DEM. 3. WORLD DIDAC BASEL, mednarodni sejem učil knjig, šolskih potrebščin, avdiovizualnih pripomočkov, didaktičnih pripomočkov, igrač za vrtce, od 31. maja do 5. junija. Posamezni programi v času os 2. do 4. junija so še možni od 350 DEM dalje. Za skupine nad 40 oseb oblikujemo program obiska po vaših željah. ZAMENJAMO POČITNIŠKO ENOTO 1. Dvosobno stanovanje v počitniškem naselju MAREDA pri Novigradu opremljeno za pet oseb, zamenjam za enoto v Čateških toplicah, Atomskih toplicah ali v Moravcih za enoto za štiri osebe po sistemu tri mesece morja ze dva meseca toplic. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO 1. Počitniške hišice v ČATEŽU, ATOMSKIH TOPLICAH ali MORAVSKIH TOPLICAH 2. Počitniške zmogljivosti v Slovenskem primorju in v Istri. Ponudba je lahko penzionska ali pa najem opremljenih apartmajev. K ponudbi vabimo tudi lasntike vikendov od KANEGRE do KARIGADORJA. KUPIMO NEPREMIČNINO 1. V Vrsarju kupimo manjšo počitniško garsonjero v velikosti do 35 m2. PONUDBE POSREDUJTE NA ATRIS. 2. V Barbarigi kupimo dvosobni apartma z atrijem. Pričakujemo ugodno ponudbo. PRODAMO NERPEMIČNINO 1. Trisobno stanovanje v Ljubljani, 72m2 prodamo za 105.000 DEM. 2. Več dvosobnih počitniških stanovanj, popolnoma novih v turističnem naselju BARBARIČA pri Puli prodamo. Velikost enote 34,05m2 oz. 33,62. Večje enote imajo tudi 28 m2 atrija. Vse enote so v pritličju in niso opremljene. CENA 900 DEM za m2. 3. Počitniške hiše v NEREZINAH na otoku Mali Lošinj v Republiki Hrvaški. Enota z dvema spalnicama, dnevno sobo s kuhinjskim in jedilnim kotom, kopalnico, malo teraso in parkirnim prostorom prodamo za 58.000 DEM. Davek plača kupec. Manjšo enoto, garsonjero v manjšem bloku prodamo v naselju NEREZINE: dnevni prostor, kuhinjski kotiček, kopalnica, predprostor terasa. CENA 36.000 DEM. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40 % celotnega zneska. Pri odpovedi nad 15 dni pred odhodom za že rezerviran! termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krjaši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami razrešujemo sporazumno. ATRIS je povsod, kjerkoli ste Metod Zalar, direktor borze I 12. maja 1994 Sindikalna lista 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) ~ znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 2. Kilometrina (od 1. 4. 94 dalje) 3. Ločeno življenje 4. Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila v višini 5. Regres za prehrano 1.000 21,60 28.550 1.000 6.000 Kaj prinaša novi zakon o delovnih in socialnih sodiščih? (III) ORGANIZACIJA IN SESTAVA k DELOVNIH IN SOCIALNIH SODIŠČ ' Drugi del V prvem delu sindikalne liste smo objavili zneske materialnih stroškov. V drugem pa objavljamo povprečni osebni dohodek za obdobje od decembra 1993 do januarja 1994 kot osnovo za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu Slovenije od decembra 1993 do februarja 1994 znaša 52.190,00 tolarjev. 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 26.095,00 , -za 20 let 39.143,00 '’i -za30let 52.190,00 2. Nagrada ob upokojitvi 156.570,00 3. Solidarnostne pomoči 52.190,00 Vir: podatki zavoda RS za statistiko KAJ DELAJO ■ vnniiklielf'h odborih Sindikat upokojencev Slovenije Obisk iz Italije V Dom sindikatov v Ljubljani je v ponedeljek iz Rima prispela delegacija Sindikata upokojencev Generalne konfederacije dela - CGIL Italije. Vodila jo je generalna sekretarka tega sindikata Gabriela Poli, v njej pa sta bila še sekretar Sindikata upokojencev Benečije Gino Tonin ter odgovorni za mednarodne odnose CGIL Benečije Luciano Caon. Italijansko delegacijo, ki je predstavljala 2.600.000 članov, je najprej na krajši pogovor sprejel predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič (na sliki). Poudaril je pomen vzpostavitve tesnejšega sodelovanja med sindikatoma upokojencev Italije in Slovenije, ki imata pomembne naloge pri varstvu pravic in interesov upokojencev. V pogovoru delegacije s predsednikom Sindikata upokojencev Slovenije pri ZSSS Ivanom Kramerjem, Vilijem Pahorjem in Vando Rešeta ter sekretarjem sveta ZSSS Rajkom Lesjakom so se sodelujoči seznanili z razmerami in zakonsko ureditvijo položaja upokojencev v obeh državah. Naše sindikaliste je zanimala predvsem organiziranost italijanskega sindikata upokojencev, financiranje in naloge, ki jih opravlja ta sindikat. Dogovorili so se za skupne naloge na področju izobraževanja in medsebojnega sodelovanja, ki jih bodo uresničili še v tem letu. (P. V., slika: Sašo Bernardi) Sindikat komunalnega in stanovaniskega gospodarstva ■.Kdo je partner? h Sestala se je komisija za izvajanje panožne kolektivne pogodbe pri ROS komunalnega in stanovanjskega gospodarstva. Obravnavala je več pomembnih zadev. Najprej smo se seznanili s predlogom zakona o kolektivnih pogodbah in v celoti podprli pripombe Zveze svobodnih sindikatov. Pri oblikovanju teh pripomb smo namreč tudi sami sodelovali. Opozorili smo na problem opredelitve partnerja s strani delodajalcev za komunalno dejavnost. Kdo je to? Določilo, da v javnih službah ni mogoče s kolektivno pogodbo ugodneje urejati pravic iz delovnega razmerja, kot je opredeljeno v zakonu, za nas ni sprejemljivo. Zato smo zahtevali črtanje tega odstavka. Seznanili smo se tudi z novo tarifno prilogo SKP za leto 1994 in dogovorom o politiki plač v letošnjem letu. Da bi lahko ocenili učinke obeh dokumentov na položaj delavcev v naši dejavnosti, smo se dogovorili, naj vsi člani izdelajo zelo podrobne in konkretne izračune vsak v svojem podjetju ter ugotovitve z razlago pošljejo na republiški odbor sindikata. Končno smo se tudi odločili, da bo nosilec izdelave sprememb naše panožne kolektivne pogodbe Antonija Dodič, svetovalka na MVO, in da bomo s posebno akcijo med udeleženci panožne pogodbe - komunalnimi in stanovanjskimi podjetji - zbrali v namenski sklad denarna sredstva, potrebna pa zagotovitev strokovnega dela. O tem pa kaj več naslednji teden. Miloš Mikolič, sekretar »BREZ NAŠEGA SOGLASJA NE BO USODNIH ODLOČITEV« Kot smo na kratko že poročali, je bila 20. aprila konstitutivna seja 27-članskega sveta delavcev PTT podjetja Slovenija, na kateri so na tajnih volitvah izmed treh kandidatov izvolili za prvega predsednika 42-letnega elektrotehnika Milana Fujsa, zaposlenega v PTT Maribor kot vodja skupine za vzdrževanje javnih telefonskih central, v »prostem« času pa tudi predsednika svobodnega sindikata v PE Maribor. O tem, kaj je vodilo slovenske poštarje, da so izkoristili zakonsko možnost in ustanovili svoj svet delavcev (ki ni obvezen!), smo se s predsednikom Fujsom pogovarjali med njegovim nedavnim obiskom v pisarni republiškega odbora Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije. »Kot veste, se je s 1. oktobrom 1993 slovenski PTT sistem preoblikoval iz devetih podjetij v enovito javno organizacijo - PTT podjetje Slovenije. Od tega dne naprej naši,domači’ direktorji nenadoma niso bili več naši pogajalski partnerji, pač pa je to vlogo začela graditi vlada, oziroma upravni odbor, ki nam seveda ni bila pripravljena rezati takšnega kosa kruha, kot smo si ga priborili v zadnjih letih. Zagotovljeno smo imeli visoko socialno varnost, delili smo dobičke, imeli smo soliden družbeni standard. Vsemu temu se seveda nismo nameravali odreči. Zato smo se pod vodstvom predsednika konference sindikata PTT Slovenije Janeza Kardoša ogreli za ustanovitev sveta delavcev, ki bi nam po novospreje-tem zakonu o soupravljanju delavcev lahko omogočil ohranitev vseh teh pridobitev.« - Ta odločitev je »padla« lansko jesen, volitve v svet delavcev pa so bile šele 15. marca letos. Zakaj je moralo preteči toliko časa? »Najprej smo morali dobiti sklep, da gremo v volitve sveta delavcev, kar z drugimi besedami pomeni, da smo potrebovali okoli 4.000 glasov ali soglasje več kot polovice zaposlenih. Tega pa ni bilo tako preprosto zagotoviti, če vemo, da imamo pošto skoraj v vsakem večjem kraju. Tako smo imeli od začetka decembra do konca januarja delne zbore delavcev in sestanke po sindikalnih skupinah širom po Sloveniji. Vse niti teh aktivnosti so bile v rokah svobodnih sindikatov, zato bi izkoristil to priložnost tudi za iskreno zahvalo Milanu Utroši in Hildi Žežko, ki sta nam pri tem zelo pomagala.« - Ste med »agitiranjem« naleteli na kakšne pomisleke med ljudmi? »To ne, smo pa praviloma porabili največ časa za tolmačenja, da ne gre več za nekdanji delavski svet, pač pa za svet delavcev, ki se ne meša v poslovne odločitve, temveč skrbi predvsem za socialno in materialno varnost ter standard zaposlenih.« - No, zbrali ste dovolj glasov in za 15. marec razpisali volitve. Kakšni so bili izidi? »Volilo je 6.566 (od 7.832) zaposlenih, vsak izmed 27 kandidatov pa je dobil v povprečju prek 5.000 glasov, kar dokazuje, da so delavci v svojih okoljih za člane sveta delavcev kandidirali zaupanja vredne ljudi. Iz vsake od devetih poslovnih enot sta prišla na kandidatno listo po dva delavca - po eden iz poštnega, po eden iz telekomunikacijskega dela -, Maribor in Ljubljana pa sta zavoljo svoje velikosti dobila pet oziroma sedem mest. Konstitutivno sejo sveta delavcev smo imeli 20. aprila. Na njej smo sprejeli poslovnik in opravili volitve. Mene so na tajnih volitvah izvolili za predsednika, Edka Pribaca iz Kopra pa za podpredsednika.« - Katere problematike se bo svet delavcev PTT podjetja Slovenija najprej lotil? »Pred nami je pomemben, lahko bi rekel celo zgodovinski trenutek: delitev PTT podjetja Slovenija na dva dela - na pošto in na telekomunikacije. To bodo usodne odločitve, zato nikakor ne bodo mogle mimo nas. Pri Milan Fujs vseh pa bomo imeli pred očmi predvsem zahtevo delavcev, da se delovni pogoji in socialni položaj delavcev ne smejo poslabšati in da moramo zadržati vsa delovna mesta in to predvsem po posameznih regijah. Po združitvi so namreč v Ljubljani mislili za nas, zato tako poudarjam regijo, ki naj bi dobila večjo avtonomijo. Druga pomembna naloga, ki je pred nami, pa je lastninjenje. Do danes še nimamo nobene zanesljive informacije, kaj se bo lastninilo. Mi se svojim vložkom nikakor ne mislimo odreči. Nasprotno: vztrajali bomo, da se pošteno lastnini vse, kar smo ustvarili. Ko bomo dobili gradivo v zvezi z lastninjenjem in reorganizacijo, bom sklical 2. sejo. Na tej pa se bomo že šli pravi svet delavcev...« - Ali boste funkcijo predsednika mariborskega poštnega sindikata še naprej opravljali? »Ja, še naprej ostajam predsednik sindikata PTT Maribor, ki je s 1.400 zaposlenimi ena najmočnejših PTT enot v Sloveniji, s 1.300 člani ZSSS pa tudi najmočnejši poštni sindikat. Na ravni PTT enote nameravam še naprej oblikovati in sprejemati zahteve svoje baze in jih posredovati konferenci sindikata PTT Slovenije, ki združuje pet različnih sindikatov: ZSSS, Neodvisnost, Svet kranjskih sindikatov, Obalne sindikate in samostojni sindikat PTT uslužbencev iz Ljubljane.« - In kako boste razmejili obe funkciji? »Meje pravzaprav ni, ker je po mojem globokem prepričanju svet delavcev nadgradnja sindikata. Kot sindikat nas država ,ne šmirgla’, kot svet delavcev pa nas bo morala, saj se brez našega soglasja nič ne bo moglo spremeniti...« Damjan Križnik DE KANAL - DE ŽIVEL 9- MAJ! Deveti maj je bil in ostaja velik -praznik, kljub prizadevanjem mnogih, da bi okupatorja v drugi svetovni vojni in njegove kolaboracioniste prikazali v drugačni luči. Deveti maj Evropa in ves svet še danes praznujeta kot dan zmage nad nacistično Nemčijo. Gigantski spopad poštenih in hrabrih ljudi z nacizmom je zahteval skoraj 60 milijonov žrtev. Zato ni naključje, da Zahod tudi pol stoletja po koncu vojne obravnava ta dogodek kot eno ključnih zmag v razvoju civilizacijskih vrednot. Mi se teh svetlih trenutkov človeštva in slovenskega naroda med drugim spominjamo s tradicionalnim »Pohodom po poteh partizanske Ljubljane«. Po novem se ta množična spominsko-rekreativna prireditev imenuje »Objemi naše mesto«, ob samem rojstvu, to je bilo pred 38 leti, pa smo jo krstili s »Pohodom ob žici«. Majski sprehod okoli slovenske prestolnice je ob sončnem dnevu pravo doživetje, zato je privlačen za vse generacije, tudi naše najmlajše. Letos je bil obroč pohodnikov, s katerim so objeli Ljubljano, nekoliko manj strnjen kot prejšnja leta, pa tudi zastav in govorov je bilo manj. Nič hudega, saj imamo konec koncev pravico, da po svoje praznujemo, pa čeprav gre za nepozabni deveti maj. (Andrej Ulaga; slika: Sašo Bernardi) | I $ $ - 1 i I 8 8 I Delovna in socialna sodišča se organizirajo kot sodišča prve stopnje in sodišča druge stopnje (pritožbeno sodišče). Sodišča prve stopnje sodijo na sedežu sodišča in na zunanjih oddelkih. Delovna sodišča prve stopnje so: 1. Delovno sodišče s sedežem v Celju se ustanovi za območje sedanjega sodišča združenega dela Celje, celjsko delovno sodišče nima zunanjih oddelkov. 2. Delovno sodišče v Kopru se ustanovi za sedanja območja sodišč združenega dela Koper, Nova Gorica in Postojna. Sedež ima v Kopru, zunanje oddelke pa v Novi Gorici in Postojni. 3. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani se ustanovi za območje sedanjih sodišč združenega dela Ljubljana, Brežice, Kranj in Novo mesto. Sedež sodišča je v Ljubljani, zunanji oddelki pa so v Brežicah, Kranju in Novem mestu. 4. Delovno sodišče v Mariboru se ustanovi za območje sodišč združenega dela Maribor in Murska Sobota. Sedež sodišča je v Mariboru, zunanji oddelki pa so Konec marca je državni zbor sprejel težko pričakovani zakon o delovnih in socialnih sodiščih, ki bo začel veljati 13. maja 1994. Že pri pripravi osnutka, nato pa v vseh fazah sprejemanja je pri njegovem oblikovanju sodeloval Gregor Miklič (na sliki), ki bo v nekaj zaporednih sestavkih novi zakon raztolmačil tudi našim bralcem. v Murski Soboti, Slovenj Gradcu in Ptuju. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani sodi kot edino socialno sodišče prve stopnje v Sloveniji. Socialno sodišče opravlja naroke in obravnave tudi na sedežih drugih delovnih sodišč in na vseh zunanjih oddelkih delovnih sodišč. Socialno sodišče opravi narok in obravnavo na sedežu in zunanjih oddelkih delovnih sodišč, na katerega območju ima stranka stalno prebivališče in če se tako zmanjšajo stroški postopka. Drugostopno oziroma pritožbeno sodišče je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani, kjer ima svoj sedež. Višje sodišče odloča v delovnih in socialnih sporih na drugi stopnji za območje cele države. Delovna in socialna so- dišča praviloma sodijo v senatih. Kdaj sodi sodnik posameznik in kdaj senat, določa zakon o pravdnem postopku, ki sedaj velja za postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči. Kadar v individualnih delovnih sporih in v socialnih sporih sodi sodišče prve stopnje v senatu, je senat sestavljen iz sodnika predsednika senata in dveh sodnikov porotnikov. En sodnik porotnik mora biti iz liste kandidatov delavcev, drugi porotniki pa iz liste kandidatov delodajalcev. Kadar v kolektivnih de- lovnih sporih sodi sodišče prve stopnje v senatu, je ta sestavljen iz petih sodnikov, in sicer iz sodnika predsednika senata in štirih sodnikov porotnikov - dva sta iz vrst delavcev, dva pa iz vrst delodajalcev. Višje delovno in socialno sodišče vedno sodi v senatu treh sodnikov. Sodnike delovnih in socialnih sodišč in sodnike porotnike teh sodišč voli državni zbor. Sodniki delovnih in socialnih sodišč opravljajo sodniško funkcijo praviloma trajno, sodniki porotniki pa pet let in so lahko ponovno izvoljeni. Kandidate za sodnike porotnike iz vrst delavcev predlagajo reprezentativni sindikati za območje države v sorazmerju s številom njihovih članov. Kandidate za sodnike porotnike iz vrst delodajalcev pa predlagajo organizacije delodajalcev, organizirane za območje države, in vlada, v sorazmerju s številom zaposlenih pri delodajalcih oz. v državnih organih. Voli se enako število sodnikov porotnikov iz vrst delavcev in iz vrst delodajalcev. Kandidatne liste za izvolitev sodnikov porotnikov so zaprte. fSc nadaljuje) i;!: 1 I I I Ne čakaj na maj Maj je mesec prebujanja, nemira, cvetja, ljubezni. Maj je praznik dela, ki pa ga danes ne praznujemo več s tako vnemo kot včasih. Maj je tradicija, je spomin. O prazniku dela bo gledalcem Križkraža osvežil spomin Lev Kreft. Boris Cavazza bo zapel svojo pesem o tem, kako je na dan zdelanih ljudi, igralec celjskega gledališča Bojan Umek bo zapel pesem iz Beraške opere o tem, da le tisti, ki mu je dobro, zares živi. Spomnili se bodo Voran-čeve Ptice o prvem maju, ki je kot velika literarna mojstrovina pustila sled o moči rdečega nageljna. Maj nas spominja na cvetoče češnje in ljubezensko poezijo. O pomladi, ki jo sluti Ivan Minatti, bo prepevala Jerca Merzel, o češnjevem cvetu igralec tržaškega gledališča Stojan Colja. Poezija pa je mesec maj in vse »ljubezenske težave«, ki jih nosi s seboj pomlad, velikokrat opisala tudi vedro, z zdravo ironijo in distanco do solz, ki lahko poplavljajo, če jih je preveč. Maju bo posvečena oddaja Križkraž, ki bo na sporedu v soboto, 14. t.m. ob 20.30 na TVS 1. Vpliv gama žarkov na rast mesečkov Režiserju Paulu Nevvmanu je skupaj z igralko Joanne Wo-odward uspelo ustvariti impresiven film o osamljenosti, o izgubljenih iluzijah in utesnjujočem provincionalizmu, ki s svojimi malomeščanskimi konvencijami utesnjuje. Beatrice Hunsdorfer je vdova srednjih let. Z dvema ncerkama, Ruth in Matildo, živi v leseni hiši v predmestju, na povsem napačni strani mesta. Svoje življenje vidi kot neuspeh, kar v bistvu po tolikih napačnih potezah tudi je. Uspeha z moškimi nima; imeli bi jo za v posteljo, nikakor pa ne za resno zvezo. V svoji zagrenjenosti postaja Beatrice nekoliko zanemarjeno staromodna, malo zapita, nezadovoljstvo se ji vidi že na obrazu in ure plesa po telefonu pač ne morejo biti zadovoljujoče opravilo. Starejša hčerka Ruth je sebičnica, strastna cherle-adorka, ki hoče iz svojih športnikov potegniti čim več, mlajša Matilda pa je vase zaprta in živi predvsem za svojega angora zajčka, ki ga je dobila v dar od svojega profesorja, in za znanstveni preizkus o vplivu gama žarkov na rast mesečkov, kar je njena letna šolska naloga. Ko ob koncu leta razglasijo najboljše, je Matilda med petimi nominiranimi. Podelitve se udeleži tudi njena mama Beatrice, ki ne samo, da je prepozna, v svoji pijanosti napravi sceno, ki bo tudi za Matildo pomenila konec iluzij. Film tedna Vpliv gama žarkov na rast mesečkov bo na sporedu v sredo, 18. t.m. ob 20.35 na TVS 1. Neverjetne zgodbe Če ste v kritičnem trenutku sami, vam pogosto lahko pomagajo le na številki 94. Vsi, ki radi spremljate zgodbe neverjetnih četrtkov, boste v oddaji Neverjetne zgodbe - na pomoč spet videli resnične zgodbe ljudi v stiski in tistih, ki so jih poskušali rešiti. Wendy bo treba rešiti pred vlomilci, od mimoidočih bodo odvisna življenja na avtocesti daleč od najbližjega mesta, zračna pomoč pa bo odločilna pri iskanju deklic v gorah. Neverjetne zgodbe si boste lahko ogledali v četrtek, 19. t.m. ob 20.35 na TVS 1. i š I 1 :č I I I 8 $ ;s I 8 & m $ :?s 8 8 8 AS S £ 8 8 $ 8 As AS :š :?s :?s ;?s :?s AS ijs As I 1 1 I 1 I POZOR, ODPRTI TELEFON! 313-942 Vprašanje: Stanujem v tristanovanj-ski hiši, v kateri sem lastnica do ene tretjine idealnega deleža. Ta svoj del hočem sedaj prodati. Je pa bila hiša s sklepom nepravdnega sodišča razdeljena na tri stanovanjske enote. Zanima me, kako se za prvi in za drugi primer prepiše moj idealni delež oz. moje stanovanje, kar se tiče zemljiškoknjižnega prepisa. Odgovor: V vašem primeru lahko storite dvoje. Kot prvo lahko s prodajno pogodbo prodate svoj enotretjinski idealni del hiše kupcu, vendar morate najprej svoj enotretjinski delež hiše ponuditi ostalemu oz. ostalim lastnikom hiše (ki imajo ostali dve tretjini), ki imajo v tem primeru predkupno pravico. Če predkupne pravice ne uveljavljajo, lahko svoj enotretjinski delež prodate kupcu in se kasneje, ko se plača prometni davek, pogodba overi na sodišču in predlaga vpis v zemljiško knjigo po eno-tretjinskem idealnem deležu. V drugem primeru pa morate najprej zahtevati, da se sklep nepravdnega sodišča vpiše oz. realizira v zemljiški knjigi. V tem drugem primeru gre namreč za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo, kateremu je treba priložiti še načrt vseh prostorov in skupnih delov hiše, ki ga lahko izdela samo za to pooblaščeno podjetje, pogodbo o upravljanju stano- Potrebujete kakšen nasvet, ki ni le delovnopravne narave, ampak se tiče tudi temeljnih lastninskih razmerij in civilnega prava nasploh? Pomislili smo tudi na vas! Odslej boste lahko vsak četrtek od 16. do 18. ure na našo telefonsko številko 313-942 priklicali odvetnika Janeza Keka iz Ljubljane in mu povedali, kaj vas teži! Odgovore bomo objavljali tudi v DE. Ne pozabite torej na številko 313-942 vsak četrtek med 16. in 18. uro! vanj v hiši in pogodbo o medsebojnih razmerjih med lastniki v hiši. Ko je to izvedeno v zemljiški knjigi, predlagate vi ali vaš kupec, da se, ko svoje stanovanje prodate, le-to prepiše na kupca, ki v tem primeru dobi na prodanem stanovanju etažno lastnino. Vprašanje: Svoje podjetje želim v skladu z zahtevo zakona o gospodarskih družbah »dokapitalizirati«. Slišal sem, da mora biti po novem vsaj 500.000 tolarjev osnovnega kapitala v denarju. Odgovor: Ker ste imeli ustanovljeno podjetje že pred uveljavitvijo zakona o gospodarskih družbah, lahko svoje podjetje »dokapitalizirate« do zneska 1.500.000,00 SIT, kolikor po novem zakonu znaša minimalni osnovni kapital za družbo z omejeno odgovornostjo, samo ali izključno s stvarnimi vložki, tako da s kapitalom, ki ga že imate, in z vrednostjo vloženih stvari dosežete znesek 1.500.000. 00. V podjetje se lahko vloži vsaka stvar, ki ima kako vrednost. Lahko pa »dokapitalizacijo« opravite na nominalen način - z bilančno dokapitalizacijo, ki se izpelje na podlagi nerazporejenega dobička družbe ali na podlagi rezerv, tako, da se doseže znesek 1.500.000. 00 SIT. Seveda je možno tudi efektivno povečanje osnovnega kapitala, tako da na račun družbe vplačate znesek 1.500.000,00 SIT oz. manjkajoči znesek do 1.500.000,00 SIT, upoštevajoč že vloženi osnovni kapital v vaše podjetje. Vaša informacija, da mora biti najmanj 500.000,00 SIT oz. 750.000,00 SIT, kakor to omenja zakon o gospodarskih družbah, vplačanega osnovnega kapitala v denarju, pa velja za d. o. o., ki se na novo ustanavljajo, po uveljavitvi zakona, ne pa za družbe, obstoječe že prej, za katere velja, kot je bilo navedeno zgoraj. Vprašanje: Nedavno sem kupila stanovanje na podlagi stanovanjske pravice. Zanima me kako je z vpisom takšnega stanovanja v zemljiško knjigo. Odgovor: Večina stanovanj v blokih in stolpnicah dosedaj še ni vpisanih v zemljiško knjigo, če pa so, so vpisana kot etažna lastnina. Za vpis etažne lastnine pa je potrebno zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti še pogodbo o upravljanju stanovanj, pogodbo o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki, načrt delov in skupnih prostorov in naprav stanovanjskega bloka oz. stolpnice in potrebno se je izkazati z nepretrgano verigo pogodb, če se je lastništvo stanovanja že zamenjalo. To bi bili vsi potrebni pogoji za vpis etažne lastnine na stanovanju v zemljiško knjigo. Postopek je precej zapleten, še posebno je vprašljiv po- : goj, da se je potrebno izkazati z nepretrgano verigo pogodb oz. pravnih naslovov, s čimer naj bi se dokazoval pravni naslov pridobitve lastninske pravice, posest pa naj bi zadoščala kot način pridobitve, ker pri teh stanovanjih dosedaj še ni bil izvršen zemljiškoknjižni prepis. Je pa v pripravi nov zakon o zemljiški knjigi, ki bo uredil tudi vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo. KAJ DELAJO * repub ||i| lili Ih .. odborih Sindikat državnih in družbenih organov Možnosti za napredovanje niso enakovredno razporejene Republiški odbor državnih in družbenih organov je sklical posamezne konference sindikata, ki so oblikovale pripombe in stališča k osnutkom pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi in k pravilniku o napredovanju zaposlenih na sodiščih. Republiški odbor je pripombe poslal komisiji za pripravo pravilnika o napredovanju. Na pobudo ROS je bil 6. maja razgovor pri generalnem sekretarju vlade, ki se ga je udeležil tudi minister za pravosodje. Na tem razgovoru smo predstavili pripombe in stališča republiškega odbora k pravilniku o napredovanju. Ocenjujemo, da možnosti za napredovanje niso enakovredno razporejene glede na vse zaposlene, izobrazbeno strukturo zaposlenih in da so primerljivi dosežki ovrednoteni z različnim številom točk na primerljivih delovnih mestih. Komisija za pripravo pravilnika je 10. maja obravnavala pripombe k pravilniku, oblikovala predlog in opredelila način za prvo prerazporeditev. Drago Ščemjavič, sekretar i!|jl s* »BI org ili liiah Podravje Prijetno s koristnim Tradicionalna prvomajska srečanja so za nami. Organizirali smo jih v Rušah, Ormožu (Jeruzalem), na Boču (skupno z Območno organizacijo Celje) ter v Mariboru (Brestemica). V Mariboru smo celotni prireditvi nadeli ime »Pomagajmo pomoči potrebnim« in izvedli vrsto akcij, s katerimi smo pridobili znatna sredstva za solidarnostni sklad. Zlasti odmeven je bil srečelov, za katerega so 2000 dobitkov prispevala številna podjetja iz Podravja, tudi od drugod po Sloveniji. Glavna sponzorja prireditve sta bila Avto Tabor Cajger in Avto Diskont Strahinec, ki sta darovala glavni dobitek - vespo v vrednosti 260.000 tolarjev. Sodelovala je še vrsta sponzorjev, ki so prireditev tudi denarno podprli. V območni organizaciji smo z izvedbo prireditev zadovoljni. Predvsem pa smo zadovoljni ob misli, da sta solidarnost in medsebojna pomoč še vedno med nami. Vekoslava Krašovec vodja strokovnih služb Problemi TSN Elinga z zornega kota SKEI Značilna formula »za ohranjanje« zdravih jeder v podravskem gospodarstvu — mati v stečaju potaplja svojo hčer — je na žalost uporabljena tudi v družbi TSN Eling. Kljub temu pa zaposleni v tej družbi, družbi brez lastnih proizvodnih prostorov, brez lastnih sredstev za delo (vse navedeno je v najemnem odnosu z ELKOM TSN v stečaju) bijejo boj za obstanek - za ohranitev firme in delovnih mest. Vse to počno za ceno nizkih in neredno izplačanih plač. To je kruta realnost v naši družbi. SKEI skupaj s kolektivom išče vse možne rešitve, zavedajoč se, da splošnega recepta, kako iz težav, ki bi se ga poslužili, NI. Pred kolektivom in za sindikat sta več ali manj samo dve smeri. Prva je poizkusiti storiti vse za ohranitev podjetja tudi s pomočjo pristojnih ministrstev v naši državi. Tako se je SKEI že angažiral za pridobitev sredstev za ohranjanje delovnih mest. TSN ELING je že prejel v ta namen 10 milijonov tolarjev. Sedaj tečejo aktivnosti za rešitev materialnega položaja 77 trajno presežnih delavcev, ki so še vedno delavci TSN ELINGA, so pa v 6-mesečnem odpovednem roku. Za te delavce zahtevamo izplačilo nadomestil in odpravnin v skladu s panožno kolektivno pogodbo, česar pa podjetje ne zmore realizirati. Edina možnost je, da se ta problem razreši v dogovoru z Ministrstvom za delo, družino in socialno politiko. Prizadetim delavcem smo pošteno povedali, kaj pomeni druga skrajnost, to je stečaj ali likvidacija. V tem primeru bo TSN ELING brez imetja, kar pomeni, da v primeru stečaja ali likvidacije ne bo možno niti odstotno poplačilo njihovih terjatev, saj ne bo potrebne stečajne mase. Zato je ta način razreševanja materialnega položaja prizadetih za SKEI nesprejemljiv. Edi Ozimič, sekretar odbora SKEI za Podravje ■lili lil ______. - ■ ■■ .__... ... samostojn-'- ih _ — w,-. «>■■■ sindikati!! Konfederacija sindikatov Slovenije »KOLEKTIVNA POGODBA ZA $ ^NEGOSPODARSKE $ ^DEJAVNOSTI V REPUBLIKI 5 ^SLOVENIJI s komentarjem in stališči J komisije za razlago kolektivne pogodbe š Js S Poleg kolektivne pogodbe s komentarjem in stališči brošura^ ^vsebuje še: ^ £ - Tarifni del KP za zdravstvo in socialno skrbstvo - Sklep IS^ J* Republike Slovenije o določitvi koeficienta za določanje OD^ Jj- Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavo-^ ^dih - Sklep o določitvi kalkulativnih osnov za določitev obsegaj ^sredstev za plače v zavodih, ki se financirajo iz proračuna. ^Cena 950,00 SIT. Brošuro lahko naročite na naslov: ČZP ENOT-^ £ NOSI, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 321-255, 110-033, faks5 >311-956. $ Odprto pismo dr. Janezu Drnovšku Predsedstvo Konfederacije sindikatov PERGAM je na svoji seji dne 3. 5. 1994 med drugim obravnavalo tudi višino zajamčenega osebnega dohodka. Sedaj veljavni zakon o zajamčenih osebnih dohodkih (Ur. 1. RS št. 48/90) določa v svojem četrtem členu, da se korekcija opravlja, če je mesečna rast cen osnovnih življenjskih potrebščin v dveh zaporednih mesecih večja kot pet odstotkov. Zavod za statistiko RS v svojih statističnih informacijah mesečno objavlja višino oziroma stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin. Tako je objavil, da so se cene življenjskih potrebščin v januarju povečale za 1,9%, v februarju pa za 1,3%, kar je skupaj 3,2%. Po informacijah, ki jih imamo, lahko tem podatkom upravičeno oporekamo, saj je znano, da so bili januarski izračuni narejeni na podlagi starih ponderjev, in to na podlagi izrecne zahteve vlade! Preprosto izračun pokaže, da je bil zato izračun inflacije za dve odstotni točki nižji, kot bi bil sicer. To pa pomeni, da je takšno »sfrizirano« računanje zaposlene oškodovalo za ustrezno povišanje zajamčenega osebnega dohodka! Zato sindikati, združeni v Konfederacijo sindikatov PERGAM, predlagamo in zahtevamo: 1. da se takoj določi nova višina zajamčenega osebnega dohodka glede na zakon; 2. da se uredi takšen sistem financiranja Zavoda za statistiko RS, ki bo omogočil njegovo resnično samostojnost. Ministrstvo za finance ne sme imeti v rokah vzvodov, ki omogočajo vplivanje na delo Zavoda za statistiko; 3. da se takoj spremeni zakon v tistem delu, ki določa način določitve zajamčenega osebnega dohodka. Ni več nobenih pravih strokovnih ali razdelitvenih razlogov (ni več nobenega tako velikega primanjkljaja, ki bi ga morali na ta način pokrivati!), ki bi opravičevali usklajevanje na podlagi inflacijskih kazalcev, Slovenska valuta je dandanes tako stabilna, da omogoča vsakoletno usklajevanje na podlagi gospodarske uspešnosti. Sedanje stanje ni v korist ne delavcem ne podjetjem, še manj pa nezaposlenim; od njega imajo lahko koristi le tisti, ki imajo moč razporejanja tako ustvarjenih preseškov. Sami lahko ugotovite, kdo je to* Sindikat cestnega prometa Slovenije Sindikat papirne dejavnosti Slovenije Sindikat grafične dejavnosti Slovenije Sindikat časopisno-informativno dejavnost Slovenije Sindikat založniške dejavnosti Slovenije in drugi sindikati, ki so vključeni v KSS Pergam Koreni krize Piše: Franci Križanič Na Slovenskem je verjetno lani dosegla dno dolgoletna gospodarska kriza, kije spremljala zaton fordizma (izrazje uvedla francoska šola »regulacij«) oziroma njegove slovenske različice — samoupravnega socializma. To je bila po-sebna tehnoekonomska paradigma, v kateri so podjetja producirala v glavnem s standardiziranimi tehnologijami (zato je bilo donosno kupovati nove tehnologije z licencami), v kateri se je produktivnost in z njo konkurenčnost povečevala zaradi ekonomije obsega (zniževanja stroškov na enoto produkta pri rasti obsega produkcije), v kateri so se podjetja financirala z najemanjem kreditov, kupna moč potrošnikov pa je rasla zaradi tesne povezanosti profitov (pri nas dohodka podjetij) s plačami, in pri kateri je država skrbela zlasti za zadostno povpraševanje (pri nas za to niti nismo potrebovali države, saj so dolžniki z »jugo menico« sami ustvarjali nov denar za nove nakupe). Do krize oziroma težav pri regulaciji gospodarskih odnosov v tej tehnoekonomski paradigmi je prišlo v sedemdesetih letih s podražitvijo cen surovin na svetovnem trgu in sledečo stagflacijo (stagnacijo ali celo upadanjem produkcije in rastjo cen). Pri nas se je kriza najprej pokazala z naraščanjem zunanjetrgovinske zadolženosti in nato plačilnobilančnih težav ter sledečim pomanjkanjem blaga in uvoza; sledila sta pospešena inflacija ter upadanje realnih plač, končno pa še zniževanje gospodarske dejavnosti in zaposlenosti. Glavni vzrok, da je kriza v Jugoslaviji in z njo Sloveniji trajala kar dvajset let (utegne pa se še nadaljevati) je bil v napakah gospodarske politike, ki je na spremenjene okoliščine namesto z omejitveno monetarno in aktivno zunanjetrgovinsko politiko v sedemdesetih letih reagirala z zadolževanjem v tujini, v prvi polovici osemdesetih z monetarno ekspanzijo, konec osemdesetih s povečano državno regulativo (»zamrznitve«), nato pa z do skrajnosti privedeno »stop-go« politiko monetarnega razmaha in hiperinflacije v letu 1989 ter omejitvene monetarne in zlasti boleče pasivne zunanjetrgovinske politike v letu 1990. Jugoslavija je s svojo zgrešeno gospodarsko politiko povzročala toliko škode, da je bila izguba južnih trgov za slovensko gospodarstvo manjši problem od sodelovanja v tej gospodarski integraciji. Po monetarni osamosvojitvi Slovenije se je žal zgrešena gospodarska politika nadaljevala. Ponovila se je napaka s pasivno zunanjetrgovinsko politiko, ki je preprečila hitro zaustavitev upadanja produkcije ter zaposlenosti, kar bi bilo, ob umiritvi inflacije in temu sledečem manjšem tveganju ter povečevanju realnih dohodkov in porabe, vsekakor pričakovati. Gospodarska rast, z njo pa tudi povečevanje zaposlenosti (najprej zlasti povečanje števila prostih delovnih mest in razmah pogodbenega dela) se je povrnila šele 1993, in to zaradi: - nekoliko aktivnejše zunanjetrgovinske politike (ta izgubljenega - 42-odstotnega zaostanka rasti deviznega tečaja za inflacijo in z njo plač, obresti in drugih pogodbenih obveznosti slovenskih podjetij - med oktobrom 1991 in junijem 1992 še zdaleč ni uspela v celoti nadomestiti); - antidepresijske socialne politike (veliki zneski za državno pomoč brezposelnim); - dosledne stabilizacijske monetarne in aktivne proti monopolne politike ter - zametkov sodobne razvojne oziroma industrijske politike, ki temelji na spodbujanju podjetništva oziroma pospeševanju ustanavljanja novih in spreminjanju programov starih podjetij. PRORAČUNSKI VRTILJAK Proračun za leto 1994 je po nekajmesečnem usklajevanju končno sprejet. Prihodki proračuna so ostali na ravni 349,8 milijarde tolarjev. Odhodki proračuna bodo znašali 407,6 milijarde tolarjev, kar pomeni, da bo primanjkljaj znašal 12,8 milijarde tolarjev. Primanjkljaj znaša 0,8 odstotka družbenega bruto proizvoda in je po besedah ministra Gasparija na zgornji meji tistega, kar si država lahko še privošči. Proračunska poraba se bo realno povečala nekaj nad 5 odstotkov ali približno za toliko kot je predvideno, da se bodo zmanjšali realni osebni dohodki. V tem trenutku se nam zdi pomembno pohvaliti vlado za vztrajanje pri uravnoteženem proračunu in finančni trdnosti. Ni se mogoče izogniti dejstvu, da je v majhni državi zaradi institucionalne zgradbe parlamentarne demokracije in socialne varnosti potrebna večja javna poraba kot v veliki državi. To ne pomeni, da zagovarjamo sprejeto raven financiranja države, ki za svoje storitve porabi skoraj polovico tega, kar realizira gospodarstvo v enem letu. Hkrati se ni mogoče izogniti dejstvu, da so majhna gospodarstva veliko bolj občutljiva za makroekonomska pravila. Že nekaj trdnih, uspešnih večjih in srednjih podjetij lahko pomeni začetek oživljanja. Lahko pa nas nekaj zgrešenih gospodarskih odločitev hitro popelje v stagnacijo in nazadovanje. Govoriti le o proračunski porabi in ne imeti pregleda nad gospodarsko in tudi politično situacijo, zato pomeni sprijazniti se z »bo kar bo«. Sklepamo, da prihodki proračuna niso bili sporni, da pa je bila poraba proračunskih sredstev predmet širitve in novih zahtevkov. Zdi se nam, da so mnogi preslišali svarila uvodničarjev in mnogih ekonomistov o nujnosti uravnoteženja proračuna. Jasno je, da bodo kuhinje in kupčkanje o večji proračunski porabi plačali davkoplačevalci, ne glede na lepe POLICIJA Pavle Čelik Nova knjiga Avtor, magister sociologije in miličnik, je policiji bil in je še zapisan z dušo in telesom; bil je komandir policijske postaje, ravnatelj kadetske policijske šole, načelnik slovenske policije. V knjigi Policija, demonstracije, oblast opisuje svoja opažanja in ocene, kako je policija ravnala v minulih 30 letih, predvsem v Ljubljani, ob demonstracijah, zborovanjih, ustanavljanju strank, še posebej v prelomnih časih slovenske republike in države. V tej knjigi riše portrete posameznikov, opisuje dogodke in njihova ozadja. Kot rdeča nit se v 30-letnem loku njegovega angažiranja v policiji nehote izpisuje zgodba o policistu, ki ne sme zbujati strahu, ampak mora biti tudi in predvsem človek. Cena knjige je 2.600 SIT, 5-odstotni prometni davek je vključen v ceno. Knjigo lahko naročite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon: 061-321-255 1310-033, faks 311-956. NAROČILNICA M- Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) DEMONSTRACIJE, OBLAST. Naročeno pošljite na naslov: ______________________________ Ulica, poštna št., kraj: __________________________________ izvod(ov) knjige POLICIJA, Ime in priimek podpisnika: Naročeno dne: ____________ 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju Podpis naročnika besede in zavzemanja za in v imenu volilcev. Vsako povečanje nosi dodatne finančne obremenitve, ki pa se bodo prevalile na davkoplačevalce. Ne glede na to ocenjujemo, da so zavzemanja za večjo porabo nabiranje točk za jesenske lokalne volitve. Prepričani smo, da delavci le zaradi prejete proračunske porabe ne bodo boljše živeli. Ce se ne bo utrjevala politika gospodarske rasti, če ne bo večje proizvodnje in izvoza, ni pričakovati dviga splošne življenjske ravni in zmanjšanja brezposelnosti. Pri sprejemu proračuna za leto 1994 je področje prihodkov bolj ali manj potrjeno. To je dokaz, da se nadaljuje bitka za porabo, ustvarjanje pa je stvar in problem drugih. Zagotovo bi se z ustreznejšim pobiranjem davkov bolj prilagajali državam z večjim finančnim redom. Dokler bo večina davkov porabila SDK, ostali pa bodo nepobrani davki v razbohoteni sivi ekonomiji in novodobnem podjetniškem zasebništvu. Vse to terja pravičnejšo razdelitev davčnih bremen, na kar v ZSSS opozarjamo že nekaj časa. To terja nadzor in krepi- tev davčnih inštitucij. Vse dokler davčni organi ne bodo imeli pooblastil pri večjih nakupih terjati dokazila o premoženju in plačanih davkih, bo grenak priokus in dvomi o malverzacijah, ki se splačajo. Poleg tega je nujen nadzor nad porabo sredstev. Ne zadošča razdeliti denar po posameznih ministrstvih, pomembno je, ali se ta denar porabi namensko in racionalno. Za sindikate ostaja grenak priokus delitve proračunskega kolača. Saj so se sredstva za prestrukturiranje in ohranjanje delovnih mest zmanjšala od predvidene milijarde devetsto milijonov na milijardo 737 milijonov tolarjev. Nič zato, saj bo brezposelni delavec lahko hodil po novih cestah. Proračunska idila je končana. Bitka za večjo porabo in naklonjenost volilcev, čeprav so to tudi davkoplačevalci, je za nami. Proračun je sprejet. Ostaja nam še sedem mesecev časa, da se porabi, kar je sprejeto v proračunu. Kljub temu pa bitka za novo porabo ni končana. Cel kup obveznosti je prenesen v leto 1995. Koliko bodo znašali stroški novona- stalih občin, je uganka. Zato je treba proračun za leto 1995 začeti pripravljati že sedaj. Spremeniti kaže strukturo prihodkov. V ZSSS se odločno zavzemamo za postopno nadomeščanje direktnih davkov iz plač v indirektne davke. Stalno govorjenje o previsokih plačah, brez analize njihove strukture, je bolj škodljivo kot koristno. Prispevki za pokojnine in zdravstveno zavarovanje so še vsaj 20 odstotkov previsoki glede na primerljive prispevke v drugih državah. Prav tako se še vedno in obremenitev delavskih plač preliva del denarja za druge socialne strukture. Davčna politika se mora v sistemskem prehodu od neposrednih na posredne davke izkazati za učinkovito predvsem v spodbujanju gospodarskega razvoja namesto golega polnjenja proračunske vreče. Če se ne zavemo teh zahtev, bo glede na velik prenos obveznosti za oblikovanje proračuna za leto 1995 obseg javne porabe eksplodiral čez vse razumne meje, pleča gospodarstva in davkoplačevalcev pa se bodo še bolj upognila. Brane Mišič AVTOMOBILSKE SANJE POVPREČNEGA SLOVENCA Ljubljanski sejem je ves minuli teden gostil 18. Slovenski avtomobilski salon, prireditev, ki je kljub dokajšnji starosti (prva avtomobilistična razstava v Ljubljani je bila 1957. leta), šele letos pridobil dva važna atributa. Prvikrat je vpisan v mednarodni koledar tovrstnih prireditev in je tako postal »uradni« salon združenja avtomobilskih konstruktorjev, pridobil pa je tudi naziv »salon«, ki nekako pritiče povečanemu pomenu prireditve. S polnim nazivom »Slovenski avtosalon« pa vidno opozarja, kot močerad z rumenimi lisami na črni koži, vse druge domače sejmarje, da je ta, ljubljanska prireditev v Sloveniji lahko edina takšnega mednarodnega slovesa. Udeležba avtomobilskih tovarn je bila na letošnjem salonu kar dobra, razstavljene so bile vse aktualne novosti na avtomobilskem trgu, no, skoraj vse. Žal na sejmu ni bilo razstavljenega nobenega avtomobila, ki bi ga lahko kupil tudi povprečno plačani Slovenec. Pri tem namenoma izvzemamo iz konkurence za naslov »avto, ki ga lahko kupi Slovenec« vse zastarele modele iz vzhodnoevropske proizvodnje. Tako je bil prav ves sejem v znamenju »sanjskih avtomobilov«, čeprav je bil po merilih avtomobilskih proizvajalcev razstavljen en sam sanjski avto, Renaultov »argos«. Naj bralcev ne zavede podatek, da so lani v Sloveniji registrirali več kakor 60.000 avtomobilov in da smo bili skorajda edina dežela, v kateri se je prodaja jeklenih konjičkov povečala glede na leto poprej. Naj ne zavedejo niti znaki o skorajda enako dobri prodaji v letošnjem letu. Prodajajo se namreč v veliki večini samo avtomobili s spodnjega konca rang lestvice. To pa pomeni, da je Slovencem avto še vedno bolj prestižnega kot praktičnega pomena, in avto je pač treba imeti, pa čeprav zaradi njega malo stradaš. Glede na povprečni življenjski standard v Sloveniji je avto pač lahko samo luksuzni predmet. Kljub temu je bil sejem zanimiv tudi za slovenskega povprečneža, in če bi gledali razstavo z očmi človeka, ki si realno ne more kupiti nobenega avtomobila, bi ne- mara kot najbolj zanimiv razstavljeni model izbrali Chryslerjev, se pravi ameriški avto »neon«. S tem modelom skuša ameriški Chrysler vrniti udarec ne le japonski konkurenci na domačem trgu, ampak šarmirati tudi Evropejce. Vredno si je bilo ogledati, čemu pravijo Američani »mali avtomobil« in kako so pri njih mali avtomobili opremljeni. In za kakšno ceno: za 9000 dolarjev lahko v ZDA kupite limuzino z 2000ccm, 132 KM, serijsko vgrajenimi zračnimi blazinami, ABS, jeklenimi prečkami v vratih, električno premikanimi zunanjimi ogledali, deljivo klopjo itd. Pri nas bo tak avto stal predvidoma 30.000 mark. Ali bo Chry-sler dosanjal sanje mnogih o »poslu stoletja«? B. R. MEDNARODNA SEJMA V MARIBORU Na začasnem sejmišču v športnem parku Tabor v Mariboru so v torek odprli kar dva sejma: mednarodni sejem »Energetika 94« in mednarodni sejem »Terotech-Vzdrževanj e 94«, ki sta naj večja tovrstna sejma pri nas. Oba sejma prizadevni mariborski sejmarji, zbrani okoli podjetja STEP, organizirajo letos že tretjič zapored. Sejma je odprl državni sekretar za energetiko mag. Boris Sovič. Na njiju sodeluje 800 razstavljalcev iz 20 držav (Hrvaške, Slovaške, Češke, Avstrije, Nemčije, Velike Britanije, Italije, Madžarske, Švice, Danske, Nizozemske, Belgije, Švedske, Norveške, Francije, Južne Koreje, Japonske, ZDA, Brazilije in seveda Slovenije). Svoje proizvode so razstavili na 16 tisoč kvadratnih metrih pokritih in 14 tisoč kvadratnih metrih odprtih sejemskih površin. Med razstavljale! je tudi veliko podjetij iz Maribora in vse Slovenije, zato oba sejma veliko prispevata tudi k promociji mariborske in slovenske industrije, še zlasti pa energetikov in vzdrževalcev v njej. Ob otvoritvi sejmov je državni sekretar mag. Boris Sovič povedal, koliko primarne energije smo v lanskem letu proizvedli in potrošili v Sloveniji. Lani je Slovenija na prebivalca proizvedla 1682 kWh hidro energije, 1881 kWh jedrske energije, lOOOkg tekočih goriv, 351 kubičnih metrov zemeljskega plina in 2700kg premoga. Potrošnja te energije pa je povzro- čila emisijo 86kg žveplovega dioksida, 27kg dušikovih oksidov, 6111 kg ogljikovega dioksida in 547 kg pepela na prebivalca. Po Sovičevih besedah kažejo primerjave, da Slovenija porabi na prebivalca v povprečju četrtino manj primarne energije in šestino manj končne energije kot države Evropske unije, hkrati pa je slovenski bruto proizvod na prebivalca za tri četrtine manjši, kar je dokaz, kako neučinkovito trošimo energijo. Mag. Boris Sovič je opozoril, da je slovenska vlada že sprejela energetsko strategijo do leta 2010. Ta predvideva za šest milijard ekujev naložb v energetiko, od česar naj bi petino te vsote namenili za sanacijo že obstoječih objektov in četrtino za obnovljive vire. Že do konca tisočletja naj bi se zato emisija žveplovega dioksida zmanjšala za skoraj tretjino, s čimer bi Slovenija postala po tej plati primerljiva z državami Evropske unije. V okviru sejemskega programa bodo v tem tednu v Mariboru organizirali tudi vrsto mednarodnih strokovnih posvetovanj o aktualnih problemih s področja energetike in vzdrževanja. Še posebej veliko zanimanje velja tokrat za strokovna srečanja na področju energetike, saj so sejem »Energetika 94« vzele pod svoje pokroviteljstvo ustrezne komisije Organizacije združenih narodov. Prebrali smo za vas ISKRA: CILJI DOSEGLJIVI, A SE HITRO ODMIKAJO Okupacija počitniških domov Ta čas, ko se v javnosti pojavlja vprašanje, kdo je kriv za sesutje poslovnega sistema Iskra, se v Holdingu Iskra pripravljajo na izdelavo nove poslovne strategije, ki naj bi nekdanjega jugoslovanskega giganta pripeljala v vode moderne elektroindustrije. Temeljna ugotovitev raziskav Iskrinih podjetij in svetovne elektro in elektronske industrije je, da bi Iskra še lahko ujela tovrstno industrijo v razvitem svetu, vendar pelje vlak vse hitreje. V projektu Nova strategija Iskre, ki ga izvaja Inštitut za ekonomska raziskovanja, sodeluje 38 Iskrinih podjetij. Projekt sofinancirata Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Ministrstvo za znanost in tehnologijo, zato ker je projekt v slovenskem prostoru »pilotski«. Z njegovo pomočjo naj bi dobili odgovor na vprašanje, kako revitalizirati velike gospodarske sisteme, ki združujejo veliko število različnih programov. Nedavno tega je vodja projekta Rado Faleskini predstavil rezultate podrobnih analiz upravnega odbora Holdinga Iskra, s katerimi so ugotavljali dejanske zmogljivosti sodelujočih Iskrinih podjetij v neposrednih primerjavah s svetovno konkurenco ter opredeliti, s katerimi tehnologijami in na katerih trgih je mogoče tekmovati. Svetovna gibanja znotraj dejavnosti v elektro in elektronski industriji, kažejo, da majhna industrija, kar Iskra je, lahko v svetovni konkurenci preživi na dva načina: da se ozko specializira ali pa poveže v mrežo. Trg in razvoj v tej dejavnosti obvladujejo tako velike firme, ki imajo več prometa kot Slovenija bruto proizvoda. V Iskri se je doslej v mrežo velikega sistema povezala samo ena tovarna, Is-kratel s Siemensom. Za velike sisteme je značilna tudi visoka uporaba tujega znanja in kupovanja li- cenc. Za elektronsko industrijo so napovedi o bodočem razvoju ugodne, trg bo rastel še naprej, zlasti v ZDA, Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji in Italiji. Vzhodnoevropske države bodo za proizvajalce elektronike postajale vse bolj zanimive šele v drugi polovici tega desetletja, takrat pa se bo trg tam razvijal hitreje kot v razvitih državah. Za Iskro je pomemben podatek denimo ta, da Nemčija kupuje letno za 12 milijard dolarjev elektronskih komponent in sestavnih delov, torej približno toliko, kolikor je vreden slovenski bruto proizvod. Rado Faleskini je povedal, da analiza velikih slovenskih izvoznikov kaže, da so med najbolj uspešnimi tisti, ki so se pravočasno odločili za prodor na trge razvitih dežel, saj beležijo največjo dodano vrednost na zaposlenega. Tovrstno evropsko povprečje je 30 do 40 tisoč ekujev na zaposlenega: V Iskri se temu povprečju približujeta le Iskratel in Iskra sistemi, vsa druga podjetja pa so dosegla bistveno nižje vrednosti. Ocena je, da v Iskrinih podjetjih še vedno proizvajajo s prevelikimi stro- Pismo iz Beograda Banket Mlada Belgijca iz Bruslja, zdravnika, člana nevladne organizacije za pomoč žrtvam tretje balkanske vojne, sta se odpravila na pot v Beograd. Med zdravstvenimi institucijami, ki jim je najbolj potrebna medicinska in humanitarna pomoč, sta izbrala beograjski Zavod za otroke s slušnimi, govornimi in psihogenimi napakami. S seznama zdravil in opreme ter potresnega blaga, ki ga tej zdravstveni ustanovi najbolj primanjkuje, sta izbrala najpotrebnejše, napolnila kombi in se podala na pot. Vnaprej sta javila približen čas prihoda v Zavod, kjer so jih čakali, veseleč se kot otroci dedka Mraza. Toda naneslo je tako, da sta se dolgoletni snažilki v Zavodu, Bosiljka in Milosava, prav takrat odpravljali v zasluženi pokoj. Direktorju sta že večkrat prej omenili, da ne bosta zadovoljni samo s poslovilno kavo, kot se je zgodilo dr. Zelenoviču, ko je pred kratkim tudi odšel v pokoj, ampak da pričakujeta slovo, ki ga ne bosta pozabili. Obljubili sta tudi svoj delež pri pokritju stroškov. Direktor in zdravniški kolektiv so se čudili. Zdravniki specialisti so dobili za aprilsko plačo 110 novih dinarjev (1 »super dinar« je še vedno 1 DEM), in ko so pokrili osnovne stroške, jim je ostalo morda še dovolj za kruh in margarino. Kljub temu je kolektiv zbral zavidljivo visoko vsoto za priljubljeni snažilki Boso in Milo. Kupili so jima zlata prstana in še je ostalo za precejšnjo odpravnino. Bosa in Mila sta izpolnili obljubljeno. Na poslovilni dan se jim je ob koncu dela in po mrzličnih pripravah nudil že dolgo pozabljeni prizor: mize, pregrnjene z belimi prti, na njih pa pečeni odojki, pečena jagnjetina, obilica ruske solate, domačih specialitet, sezonskih solat, torta in drobno pecivo. Kajpak tudi veliko pijač, celo brezalkoholnih. Z eno besedo - sanjski banket. Seveda se je, kmalu oglasila muzika, zavrteli so se v kolo, in res ne vem, kaj bi še bilo treba dodati za dobro razpoloženje. Ko je zabava dosegla vrhunec, ko je vse spominjalo na prizore iz enega od »tistih« čeških filmov, sta se utrujena in preznojena prikazala naša Belgijca. Škoda, da ni bilo zraven Menda, Formana ali Kusturice, da bi posneli izraz na njunih obrazih, ko sta stopila v sobo. Če zapišemo, da sta bila osupla, je to preblag izraza za opis njunih čustev. Minilo je kar nekaj časa, preden ju je direktor Zavoda prepričal, da sta prišla na pravi naslov. Lep čas se nista mogla vživeti, hotela sta takoj opraviti primopredajo in poiskati hotel, kjer bi se lahko stuširala in naspala. Kajpak tako preprosto ni moglo iti. Vključili so ju v zabavo, Bosa in Mila sta žareli od navdušenja. Ko so ugotovili, da sta oba še samca, so jima takoj povedali, koliko »za zakon godnih« žensk je na zabavi. Neki duhovit član kolektiva je terjal, naj Belgijcema ne povedo razloga za zabavo, sam pa jima je razložil, da je to njihov običajni topli obrok in da zares dobro jedo šele doma. Skratka, bil je čudovit dan in odlična zabava. Bosa in Mila sta se težko poslovili od simpatičnih Belgijcev, potem ko so jima po številnih izrazih hvaležnosti končno dovolili oditi. Lahko samo ugibamo, o čem sta Belgijca razmišlajal med vračanjem domov. Morda o tem, v kakšen del sveta sta zašla, ali morda o čudnem razmerju med sankcijami in mentaliteto. Morda jima je bilo vse skupaj celo všeč, saj sta obljubila, da se bosta še vrnila. ški, izdelki pa zaradi slabše kakovosti od konkurenčne ne dosegajo enake cene. Iskra je v minulih štirih letih doživela občuten padec, saj se je razbila na množico malih podjetij, število zaposlenih pa se je prepolovilo. Primerjava stopnje tehnološke in programske intenzivnosti ter stopnje dodane vrednosti kaže, da je Iskra v teh letih padla pod povprečno raven slovenske industrije. Male Iskrine tovarne same tudi ne obvladujejo dovolj dobro razvoja, pa tudi trženja ne. Osrednja ugotovitev analize Iskre je naslednja: v preteklih letih je bila Iskra preveč zaverovana vase, v njenih razvojnih usmeritvah je prevladala samozadostnost, namesto da bi tako kot nekatera druga slovenska podjetja sprejela izziv odprtega, liberalnega gospodarstva in se mu začela prilagajati. Temu ustrezna je tudi struktura trgov Iskre v preteklosti. Bila je pretežno usmerjena na trg bivše Jugoslavije in Vzhodne Evrope. Kaj torej storiti? Avtorji projekta Nova strategija Iskre menijo, da bi holding v naslednjih treh do petih letih lahko marsikaj nadomestil. Kajpak, če se bo Iskra povezovala v svetovne mreže, uporabljala tuje znanje, poiskala strateška zavezništva. Faleskini je to takole orisal: tekmovati bo treba začeti globalno, v svetovni ligi, ker lokalni trgi izginjajo. Naloga je seveda zahtevna in obsežna, med drugim tudi zato, ker bo moralo vzporedno prav tako uspešno potekati prestrukturiranje v celotnem slovenskem gospodarstvu, dvigovanje ravni kakovosti in s tem tudi boljšega sprejemanja slovenskih izdelkov. Faleskini pravi, da bo potrebno izpolniti vsaj še en pogoj: o naložbah naj bi po vzoru velikih svetovnih korporacij odločalo vodstvo Holdinga. O strateških povezavah pa meni, da je v svetu že davno preživelo načelo zvestobe enemu samemu partnerju. Vsak se povezuje z vsakim, ker se tako zmanjšuje poslovno tveganje in zagotavlja polno izkoriščanje zmogljivosti. (Po glasilu Iskra, št. 2/94, povzel B. R.) Ko smo med Slovenijo in Hrvaško zarisali državno mejo, smo od tega dejanja pričakovali predvsem oziroma izključno koristi. Pa smo se krepko ušteli. Že na samem začetku, ko smo začeli riti po zemlji, da bi postavili mejne prehode, so se vneli prepiri. Slo je za piškave metre, za prestiž in predvsem - kdo bo koga. Nesporazumi so se širili na morje, vprašanje nadaljnjega ribolova v nekoč skupnih vodah, hudo se je zapletlo okoli nuklearke, pa tudi v zvezi s slovenskim dolgom hrvaškim varčevalcem. Sicer pa je kamnov spotike med obema mladima državama še veliko več. Med tiste, kijih slovenska javnost gotovo bolje pozna kot hrvaška, sodijo tudi naše počitniške zmogljivosti ob morju. Slovenci imamo namreč na hrvaški obali zavidljivo veliko število počitniških domov, ki predstavljajo pravo bogastvo. Pa ne le zaradi njihove tržne vrednosti. Predvsem zato, ker so domovi - vsaj doslej so bili - pravzaprav edina realna, možnost, da gremo vsaj enkrat na leto na morje, na pošten dopust. Sedaj za mnoge slovenske delavce te možnosti ni več, ker so si hrvaške oblasti prenekatere naše počitniške zmogljivosti prisvojile in vanje naselile begunce iz Bosne in Hercegovine. To so napravile povsem na svojo roko, čez noč in brez soglasja lastnikov. V Monseni pri Rovinju, kjer je imela Počitniška skupnost Murska Sobota eno najsodobnejših letovišč, bo tako letošnje poletje ob morje in sonce spet vsaj 10.000 ljudi. Tam gospodarijo Vukovarčani, ki nočejo nič slišati o tem, da počitniško naselje ni njihovo. Hrvaške oblasti pa ne ukrepajo. Očitno se jim to ne zdi potrebno in jim je zamera Slovencev malo mar. To seveda nima nič skupnega s poštenostjo in dobrimi med-sosedskimi odnosi, saj gre v Monseni za velike zmogljivosti - za okoli 600 ležišč. Podobno je v Pineti. Tudi tu begunci vztrajajo, oblasti pa se očitno nočejo »prepirati«. V primerjavi z rovinjsko Mon-seno ni vprašanje Pinete nič manj zaskrbljujoče. Morda še bolj, saj Pineta premore 1.000 ležišč in ima nekatere svoje zmogljivosti posebej prilagojene za invalide. Begunci se tu na vse načine upirajo preselitvi. Ne prosijo več za to, da bi ostali tudi do konca šolskega leta, temveč do dne, ko bi se vrnili na svoje domove v okolici Kaknja. Povedano z drugimi besedami: izigravanju in izsiljevanju tudi v tem primeru ni videti konca. Pa hrvšaka vlada? Ta je lastnikom slovenskih počitniških domov zagotovila, da bo domove še pred pričetkom turistične sezone spraznila, pregnancem pa - če se bodo upirali preselitvi - vzela status beguncev. Pa nič. Ne glede na vse to pa tisti, ki bi morali poskrbeti za pravni red na svojem ozemlju in se zavzeti za tujo lastnino, še vedno vztrajno zagotavljajo, da obljube ne bodo prelomili. Toda glede na to, kolikokrat so jo že, jim kajpak ne gre verjeti, mar ne? Na prednovoletnih pogovorih delegacij obeh držav so se gostje s Hrvaške opravičili v imenu svoje vlade za »proceduralne« napake, do katerih je prišlo v »posebnih okoliščinah«, ko zaradi »izjemne prostorske in časovne stiske« ni bilo moč namestiti vseh beguncev drugam kot v naše počitniške domove. Predstavniki hrvaške delegacije so tudi obljubili, da bodo begunce nemudoma preselili in Slovencem vrnili, kar je njihovega. Pa, kot smo pričakovali, iz tega ni bilo nič. Seveda, ko pa so se prenekateri pogovarjali s figo v žepu. Kot tolikokrat doslej. In kdo naj bi končno napravil red na tem področju? Naša vlada oziroma obe vladi, naša in hrvaška. To bi bilo v prid obeh držav, saj bomo, hočeš - nočeš, še dolgo živeli drug ob drugem. Nerodno je le to, da v številnih medsebojnih nesporazumih - omenili smo na primer slovenski dolg hrvaškim varčevalcem - Slovenci nismo povsem nedolžni. Počitniški domovi so torej resen problem, še zdaleč pa ne edini, ki tare ljudi na obeh straneh državne meje. Knjiga, ki razkriva ozadje ob sprejemanju lokalne samouprave Naročite jo pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, po telefonu (061) 321-255 ali telefaksu (061) 311-956 V BULDOŽERJE ŽE »TANKAJO« NAFTO Kot vemo, so se v Sloveniji v letih po 2. svetovni vojni - zaradi vsemogočne politike in nemočne stroke - najbolj razbohotile črne gradnje na kmetijskih zemljiščih, v nezazidljivih naravnih in krajinskih parkih, na kulturnih spomenikih (pri predelavah in rušenju le-teh), na javnih zgradbah v mestnih središčih, v mestnih zelenih pasovih in na obrobjih mest. Zastavo pri posegih v najlepša nezazidljiva zelena okolja nosijo priseljenci, ki so delno z barakami iz pločevine, lesa in kartona, delno z zidanimi stavbami zasedli zaščitene, najbolj kakovostne bregove mestnih vodotokov in zelenice, namenjene rekreaciji. BODIMO LJUDJE Javnost je pričakovala, da bo slovenska država krajino, »za nazaj« v nezazidljivih območjih kakovostno izboljšala: odstranila naj bi črne objekte neposredno ob vodotokih, na zelenicah, barake in druge takšne zgradbe, medtem ko bi bolj strnjena stanovanjska in počitniška območja, ki niso v posebej zavarovanih okoljih, zaokrožila in legalizirala. V zazidljivih območjih pa naj bi »za nazaj« (razen pri navedenih zgradbah), strokovne službe pomagale pridobiti dokumente in nudile strokovno pomoč pri morebitni »zeleni«, finančno in gradbeno neboleči sanaciji. Nikakor pa v zazidljivih območjih, razen v navedenih primerih, ne bi smeli (zaradi muh enodnevnic projektanta ali ministra) rušiti nobene stanovanjske hiše ali dela te hiše. Zakaj? Ker ne v prejšnjem sistemu, ne danes, ni bilo in ni celovitega pravnega in ne strokovnega urbanističnega reda. Ker državljani niso mogli do dokumentov, ali pa so eni dobili dovoljenje, drugi ne; saj so primeri, da sta dva prosilca - soseda dobila povsem različni, strokovno nevzdržni dovoljenji. In zato, ker so prav danes številne družine in mladi na robu lakote, nezaposleni in bi jim rušenje še strehe nad glavo (zaradi »muh« v pravnem neredu) spodkopalo zadnjo življenjsko oporo. Ministrstvo za okolje in prostor pa se je črnih gradenj lotilo na zelo sporen način. Enim naj bi hiše podirali, tujim priseljencem (Rakova Jelša pri Ljubljani - ki je kar cela »črna« krajevna skupnost), pa naj bi - čeprav so zasedli mnoga najboljša zaščitena območja - »v imenu sociale« pogledali skozi prste. A črnih gradenj, ki nanje letos čakajo občinski buldožerji, ni malo. Ob koncu lanskega leta so imeli urbanistični inšpektorji v Sloveniji v postopku 4443 črnih gradenj, za katere ni bilo izdano lokacijsko dovoljenje. Razpisali so 3036 odločb za prisilno odstranitev na črno zgrajenih objektov - skoraj osemkrat več kot leta 1992. Prisilno je bilo odstranjenih 340 objektov. Pri tem je treba povedati, da je bilo vloženih veliko število vlog za odložitev izvršbe (vplačanih je bilo približno 10.000 depozitov), veliko črnih gradenj pa je bilo tudi legaliziranih. Oglejmo si, kako se nameravajo črnih gradenj lotiti v Ljubljani (najbolj črnih) in v Piranu, kjer (turistični razvoj) najbolj motijo. V ljubljanskih občinah je bilo do izteka roka vloženih 2608 prijav nedovoljenih posegov v prostor, največ (63 odstotkov) na območju občine Vič-Rudnik, najmanj pa na območju občine Center. Bežigrajska občina je z 255 prijavljenimi posegi na četrtem mestu. V bežigrajski občini so vse »nedo- voljene posege« v občini razdelili v naslednje skupine: v prvo skupino sodi 18 posegov, predlaganih za rušenje. Konkretno: gre za lesen konjski hlev, ki spada v osrednji del rekreacijske cone Tomačevo. Zemljišče je zaenkrat še v lasti države, konje pa bo potrebno preseliti na druge »ustrezne rekreacijske površine«. Sem spadata tudi kioska Rondo na Žalah in bife pri Stadionu, ki sta že odstranjena, in trije posegi (prizidki v atrijih in na skupnih zelenih površinah) v sicer enotno oblikovani zasnovi naselja Nove Stožice. Osem posegov je takih, kjer gre le za odstranitev s časovnim odlogom, ker se nahajajo na območjih, kjer podrobni program gradenj še ni določen oziroma je časovno še zelo odmaknjen. V piranski občini pa bodo, kot kaže, veliko bolj odločni. Pravijo, da kar 241 črnih gradenj ali tri petine vseh prijavljenih ni mogoče legalizirati. Enaindvajset odstotkov ali 82 gradenj bi lahko dovolili »pod pogojem sanacije«, le za 57 gradenj ali 15 odstotkov prijavljenih pa ni možna takojšnja legalizacija. Če bodo v Piranu res (po)rušili 241 črnih gradenj in če k njim prištejemo še tiste, katerih lastniki se niso prijavili in bi jih morali rušiti, potem bo to nedvomno močna spodbuda za podobno odločitev tudi v drugih krajih in predelih Slovenije. Vedeti pa je treba, da občine v lanskih proračunih niso zagotovile denarja za prisilno odstranjevanje črnih gradenj. Največkrat so se izgovarjale, da čakajo na novo lokalno samoupravo, župan ene od občin pa se je odločil celo za skrajnost, in je v javnih občilih oznanjal, da v njegovi občini ne bo padla nobena črna gradnja, dokler bo on župan. Kakor da veljajo zakoni le za ene župane, za druge (v drugih strankah) pa ne. Sicer pa ga je moč razumeti, saj se zgleduje po ljubljanskem, ki že lep čas vlada - brez podpore mestne skupščine. V. O. Jutro je bilo neprijazno, oblaki so se obesili čez; nebo, deževalo je. Proti poldnevu so izza oblakov pokukali sončni žarki. Dežne kaplje so še vedno padale, vendar vse redkeje. Sedela sem pri oknu in opazovala naravo. Naenkrat se je iz sivega, tumomega dne naredil prekrasen sončen dan. Narava kot da se je prebudila in zaživela. Ljudje so začeli prihajati iz svojih hiš, tu in tam se je zaslišal lajež psa in ptički v grmovju so ponovno zapeli hvalnico življenju in soncu. V prostoru, kjer sem sedela, je vladala popolna tišina. Bila sem sama s svojimi mislimi. Začutila sem nemir in željo po pisanju. Napisala sem pesem, kar vrela je iz mene. In postalo mi je lažje, kot da sem se otresla bremena, ki me je težilo. Velikokrat sem si že postavila vprašanje, kaj je sreča in kaj pomeni biti srečen. Ko je človek sam, se v njem poraja veliko vprašanj. Vsaj meni. Razmišljam o sebi in drugih. Nekako se usode prijateljev, znancev ali drugih ljudi prikradejo vame. Že mnogokrat sem razmišljala, da bi pisala o srečnih trenutkih, a mi gre »težko od rok«. V meni je občutek, da je takšno pisanje krivično do tistih, ki sreče ne občutijo, ki so žalostni ali obupani. Sicer pa se o sreči ljudje malokdaj pogovarjajo. Vse več je pogovorov o politiki, o delu, o stiski, ki tare vse več ljudi. O sreči kot da ne želimo govoriti, kot da se bojimo, da bi jo prehitro izgubili, da nas ljudje ne bi razumeli, da bi nam srečo zavidali. Življenje je pravzaprav čudno. Če bi rekla, da sem srečna, bi me morda težko razumela prijateljica, ki jo tare žalost in obup, ki ne ve, kako bo preživela jutrišnji dan. Kako ravnati? Meni pomeni sreča nekaj globljega, nekaj, kar čutim v duši. Jaz ne vidim sreče v denarju, kopičenju materialnih dobrin in v tekmovanju, kdo bo imel več in bolje. Srečo iščem v drobnih stvareh, dogodkih, ki plemenitijo in osrečujejo dušo. Zame je to ljubezen. In ljudje, ki ljubijo in so ljubljeni, premagajo marsikatero težavo. Iz ljubezni same črpaš moč in voljo. V ljudeh, kjer ni ljubezni, kjer je le »gonja« za denarjem in drugimi prestiži, je njihovo življenje prazno, le na videz polno. Šum ljudi okoli njih in razni dogodki jim ustvarjajo predstavo, da niso sami, preganja jim nezadovoljstvo in ustvarja nepotešene iluzije. Iz nobene knjige se ne moremo naučiti ljubiti. To je v nas, v vsakem posamezniku, v njegovi notranjosti ali pa tudi ne. Bogastvo duha je sprejemati ljubezen, veselje ali žalost in jo deliti. Pa naj bo to samo nasmeh ali bolečina. Tudi, ko človek zajoče, marsi- koga solze ne ganejo. A morali bi vedeti, da so solze velikokrat izraz nemoči, da so pa tudi izraz velike bolečine. Če vse to razumemo, smo bogati v duši. Vsakdo se bori za svoj obstoj, vsakdo želi in upa zase, za svoje najbližje najboljše. Želje pa se žal mnogokrat ne uresničijo tako, kot bi hoteli. Zato bodimo vsaj pozorni drug do drugega, spoštujmo se, bodimo prijazni. To je tako zelo malo in hkrati tako veliko za vsakega med nami. Vem, da ne morem pomagati ljudem, ki jih tare obup, ki jim je življenje iz dneva v dan muka. Toda vprašujem se, koliko nas je takih, ki smo jim pripravljeni podariti vsaj nasmeh in prijazno besedo. Mislim, da nas je zelo malo, tako zelo, da me ob takem razmišljanju zaboli pri srcu. Čutim, da se vedno bolj od-tujujemo drug od drugega. Nikar tako, ljudje! Tako razmišljam jaz, nekdo drugi drugače. A nekaj zagotovo velja za vse nas: bodimo ljudje! Če bi življenje lahko obrnili kot list v knjigi in izbrisali poti, ki jih moramo prehoditi ali prebroditi, bi bilo za vse nas lahko. Pa žal ne gre tako. Moramo, moramo se truditi, vsakdo izmed nas, da ostanemo ljudje s srčno kulturo, da bo naše življenje znosnejše in prijaznejše. Ne pozabite, bodimo ljudje! Breda »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE« Spoštovani prijatelji, lani smo v ČZP Enotnost za Vas založili zbirko romanov in avtobiografskih pričevanj znanih slovenskih in tujih piscev. Njihova umetniška dela in pričevanja Vam želimo še bolj približati z nagradno akcijo »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«. Vabimo Vas, da se dosedanjim prijateljem pridružite tudi Vi z vključitvijo v klub prijateljev knjige DE. PAKET DOBRIH KNJIG, odličen tudi za darilo! Raket sestavljajo knjige: Peter Božič ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST On, Radenko Radenkovič, ga je povabil na hrano. Na pijačo in na hrano te Slovenci ne povabijo nikoli. On to zelo dobro ve, ker ga še noben Slovenec razen na pijačo ni nikoli kam povabil. KOJEMEOBLMf i- (0 o N N O .SP £ a c o O Da bi ga pa kdaj kak Slovenec povabil na pičko, ne, tega pa pri Slovencih ne boš doživel nikoli. In zato ga Radenko tudi ne vabi na Cico Orienta!. Radenko Radenkovič je bil toliko in toliko časa pri vojaških arestantih in tam seveda sploh ni pičk in zato Radenko nujno potrebuje Cico Oriental samo zase, za danes. Drugič mogoče, je pribil Radenko. In pri tem je ostalo in Niko je moral sam nazaj v kasarno. In ko je prišel tja, je bila ura ravno šest zjutraj in »smotra« in trubač je pravkar zaigral »mirno«, ker se je na »krugu« prikazal general, komandant brigade, in šel naprej proti svoji pisarni. In ko je vsa brigada stala na »krugu« mirno kot pribita, je komandant brigade opazil Nika, ki se je prestopal z noge na nogo in lovil ravnotežje, pijan in izmučen od celonočne hoje. Rudi Čačinovič MED DVEMA CERKVAMA Moja generacija je živela ob žerjavici in plamenih dveh svetovnih morij. Srce in možgane so nam pretresale revolucije: oktobrska iz 1.1917, različne »povojne« po 1945., zmagovite »od spodaj« ali »od zgoraj«. Dvajseto stoletje se bliža koncu. Bilo je polno svetlih upanj človeštva, bilo pa je tudi v znamenju krvavih diktatur. Bilo je stoletje Hitlerja in Stalina. Po tolikih izkušnjah bi se stoletje moralo končati brez lažnih iluzij in utopij, dokončno zavrniti vse lažne preroke, ki obljubljajo splošno srečo in zveličanje, pri tem pa hočejo osrečevati človeštvo s'svojimi ideološkimi prisilnimi jopiči. Komunizem je razpadel, ker se je izrodil v nehumano, strogo disciplinirano organizacijo izoliranih vojščakov, ki niso zaupali ljudem in so jih hoteli prisilno osrečevati po svoji meri. Kljub težkim izkušnjam iz svoje preteklosti, kljub neposrednim zgovornim zmotam komunizma, skuša »stara cerkev« stopati po poti, ki ga je zrušila. Hotel je iz enega centra gospodariti nad celotno komunistično resnico. Poskusi reform so bili prepočasni in prepozni. Knjige lahko dobite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 321-255, 1310-033 faks 311-956 Miroslav Jančič GLASNIK PEKLA LinII. I. Umreti s Sarajevom II. Umreti brez Sarajeva Kadar se z njim srečam - Bog oziroma Alah vesta, kolikokrat počnem tisto, kar mi je bilo že od nekdaj mrzko - preštevam, koliko je okrog mene Muslimanov, koliko Hrvatov, koliko Srbov in koliko drugih, med katere spadam tudi jaz. Razmerje je približno takšno kot na republiški ravni, nekateri bi celo rekli, da je inscenirano - 40:15:30:15. Ko so Srbi iz tistega dela mesta, ki je v njihovih rokah, začeli izganjati Muslimane, in to brez prtljage, sem prestregel, kako neka muslimanska soseda drugi pravi: »Nič drugega ne ostane, kot da tudi mi izženemo njihove!« Matej Bor JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA Avtor sporoča v čas in prostor ujeto in z njima tudi opredeljeno zgodbo prek (...) Jernovega rokopisa, v katerem pripovedovalec skuša razjasniti eno samo uganko: kdo je v ključnem trenutku povzročil smrt njegovemu prijatelju Martinu. Jem namreč nosi breme krivde skozi povojno življenje, in da bi se očistil ali vsaj problem razjasnil, napiše zgodbo od otroškega zavedanja do razpleta, ki se konča z Martinovo smrtjo. Bistveno pa je, da je blodni Martin umrl, vrača pa se v Jernov rokopis, kot bi se njegova duša selila vanj. Vladimir Kavčič STEBRI DRUŽBE Psihosocialni portreti sodobnikov Res smo dobili svojo državo, a zdaj ne ljudstvo ne politiki ne vedo, kaj bi počeli z njo. To je posledica predhodnega neznanja, kajti te države niso izsilili amaterji, temveč diletanti, tisti, ki mislijo, da vedo in znajo, a se v resnici ne zavedajo niti meja svoje nevednosti. Vodijo jih oholost, prestiž, bolestne osebne ambicije. Več kot polovica sedanjih političnih akterjev samo nadaljuje kariero, ki jo je začela pod prejšnjim režimom, za njih je torej osebna promocija na pravem mestu. Druga polovica so razni frustrirani tipi, ki spominjajo na jecljavca, ki je hotel postati televizijski napovedovalec, zdaj pa zatrjujejo, da ni uspel, ker ni bil v partiji. Ugodnosti, ki Vam jih pri vključitvi v klub nudimo, so: izredni popust, plačilo v treh obrokih (nakup nad 3.000 SIT) in možnost sodelovanja v naši nagradni akciji »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«. Pa še to: ČLANI KLUBA BODO IMELI 30% popusta pri vseh novitetah založbe - po lastni izbiri - neobvezno. Vrednost vseh šestih knjig je 10.740 SIT, vendar vam jih nudimo za 6.950 SIT. Če naročite pet knjig, jih prejmete za 6.200 SIT, če naročite štiri knjige, jih prejmete za 5.000 SIT, tri knjige pa za 4.000 SIT. Pri naročilu dveh knjig prejmete knjigo Jožeta Smoleta: PRED USODNIMI ODLOČITVAMI brezplačno! P*" ^ ' 11 ....... NAROČILNICA - Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA I. izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA II. izvod(ov) knjige JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA izvod(ov) knjige STEBRI DRUŽBE Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: Ime in priimek podpisnika: Stroški dobave in 5-odstotni davek so vključeni v ceno. Vse naročilnice, ki nam jih boste poslali bodo vključene v žrebanje in uvrščene v klub »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«. 1 2 3 4 1. Račun bom(o) plačal(i) v enkratnem znesku v zakonitem roku (velja za DO) 2. Račun bom(o) plačal(i) v treh obrokih 3. Knjige mi pošljite po povzetju 4. EMSO za ind. naročnike in telefon, če ga imate ..................................... Po podatkih Republiškega zavoda za zaposlovanje se je v letošnjem prvem trimesečju večletno obdobje nenehnega naraščanja števila brezposelnih začasno ustavilo. Gibanje brezposelnosti je imelo v vseh treh mesecih negativen predznak. V prvem trimesečju je bila namreč povprečna mesečna brezposelnost 133.278 oseb. Na mesec se je v povprečju znižala za 2185 oseb, v marcu pa je upadla za 3.336 brezposelnih. Ob koncu marca je bilo tako 130.587 brezposelnih, kar je 2,5 odstotka manj kot mesec poprej in 4,8 odstotka manj kot ob koncu lanskega leta. Do znižanja brezposelnosti je v marcu prišlo prvič tudi v mariborski občini. V primerjavi z lanskim decembrom so se v marcu znižale vse kategorije brezposelnih, razen brezposlenih trajnih presežkov, ki jih je vedno več. Starejši delavci, ki zgubijo delo, le redkokdaj najdejo novo zaposlitev. Lahko bi rekli, da ravno njim najbolj trda prede. Povprečna čakalna doba za zaposlitev se je v marcu podaljšala na eno leto in 9 mesecev. Razveseljivi so podatki, da naraščajo potrebe po delavcih. Pri Republiškem zavodu za zaposlovanje je bilo v marcu prijavljenih 33.940 potreb po delavcih in pripravnikih, kar je za 69 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Žal je povpraševanje po pripravnikih zelo majhno. Na manjše zanimanje delodajalcev za zaposlovanje pripravnikov je vplivala predvsem začasna omejitev subvencioniranja pripravništva. Večje povpraševanje po dru- gih delavcih pa je predvsem zaradi za ta čas običajnih sezonskih del pa tudi obdavčitve pogodbenega dela. Zaradi obdavčitve so začeli delodajalci pogodbena razmerja spreminjati v delovna razmerja za določen čas. Na eno potrebo po delavcu ali pripravniku je v prvem trimesečju letos prišlo 11,6 regi- prve in druge izobrazbene stopnje, to je nekvalificirani in polkvalificirani delavci. Številčno najbolj iskani so bili delavci brez poklica in pomožni delavci ter delavci gradbene, trgovske, gostinske in ekonomske stroke. V marcu se je zaposlilo vsega skupaj 9.908 delavcev in pripravnikov, v letošnjih treh mesecih STRUKTURA AKTIVNEGA PREBIVALSTVA (januar 1994) ZAPOSLITVE DELAVCEV IN PRIPRAVNIKOV V OBDOBJU MAREC 93 - MAREC 94 0 1 <0 Julij September November Januar 94 Marec Meseci f§§jZa določen čas [TTjZa nedoločen časi Rag brezposelni (15,20%) Samozaposleni (11,81%) Zaposi pn obrtnikih (4,62%) Zaposl v negospod (15,85%) ' Zaposl j gospod (52,52%) pa 23.659 delavcev in pripravnikov. V primerjavi z enakim obdobjem lani pomeni to za 114 odstotkov več delavcev, pripravnikov pa za skoraj 15 odstotkov manj. Denarna nadomestila in denarne pomoči je v marcu prejemalo prek 60.000 brezposelnih ali 46 odstotkov vseh. Zaradi pomanjkanja denarja je bilo v prvih treh mesecih ukinjeno enkratno izplačilo denarnega nadomestila, prav tako so bili močno okrnjeni programi na zaposlitev, sofinanciranje pripravništva in sploh vsi programi aktivne politike zaposlovanja. Zaskrbljujoč je podatek, da narašča število brezposelnih invalidov. V mesecu marcu se je njihovo število dvignilo na malone 5.000 oseb. To pomeni, da invalidi vse težje konkurirajo za nova delovna mesta. Marija Frančeškin Poslovna žilica Gorenjcev Ugodna gibanja na področju zaposlovanja, zaposlenosti in brezposelnosti na Gorenjskem se v letošnjem prvem trimesečju kažejo v upadanju brezposelnosti, bistveno večjih potrebah po delavcih in večjem zaposlovanju kot leto poprej. V primerjavi z lanskim letom se je okrepil nasprotni, ugodnejši tok - iz brezposelnosti v zaposlitev. Delo je v letošnjih prvih treh mesecih dobilo okrog 2.300 brezposelnih. Ocenjujejo, da so poleg oživljanja gospodarske dejavnosti v gorenjski regiji k temu prispevali tudi spremenjeni davčni predpisi, to je večja davčna obremenitev pogodbenega dela. V začetku marca so na zavodu spet začeli izvajati večino programov zaposlovanja (javna dela, sofinanciranje pripravništva, pri- prava na zaposlitev, kapitalizacija denarnega nadomestila). Konec marca je bilo na Gorenjskem 11.000 brezposelnih. V primerjavi z decembrom lani je brezposelnost padla za 7,5 odstotka. Gorenjski delodajalci so v prvih treh mesecih letos prijavili 3.328 potreb po delavcih in pripravnikih. Za pripravnike vlada tako kot drugod zelo majhno zanimanje. Med potrebami po delavcih je bilo 62 odstotkov potreb po zaposlitvi za določen čas, kar pomeni, da podjetja vse manj zaposlujejo za nedoločen čas. Na Gorenjskem je še ena posebnost, ki je drugod v Sloveniji ni: gre za štiri delodajalce, ki se ukvarjajo s posredovanjem plesalk in glasbenikov, ki zvečine prihajajo iz Rusije in Romunije. Ni kaj, poslovna žilica Gorenjcev ne pozna meja. striranih brezposelnih, kar je nekoliko manj kot v lanskem letu. Žal delodajalci še vedno največ povprašujejo po slabše izobraženih kadrih, po poklicih tretje in četrte izobrazbene stopnje, sledijo poklici KAKO PO STOPNICAH NAVZGOR OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Še o poklicnem raku Če kje kdaj zboli za rakom več ljudi, kot je povprečje, upravičeno sumimo, da je povzročitelj zunanji. To so lahko fizikalni, kemični ali biološki dejavniki. Fizikalni dejavniki so bolj ali manj raziskani (sevanja, tako ultravijolična kakor tudi ionizirajoča), o bioloških dejavnikih pa še razpravljajo. Kemičnih dejavnikov, ki bi lahko bili kancerogeni, je izredno veliko. Pravijo, da danes na svetu uporabljajo 70.000 kemikalij, letno pa se te povečajo še za 600 do 800 novih. Strokovnjaki trdijo, da so nekatere snovi že same po sebi karcinogene, druge pa postanejo šele po encimski aktivaciji. Na te procese vplivajo tudi druge kemične snovi, starost človeka, prehrana, hormoni in tudi dednost. Razvoj karcinogene snovi je večstopenjski proces, ki se konča s spremembo dedne snovi v celici. Ta proces poteka v teh fazah: sproženje, spodbujanje in rast malignega tkiva. Naštel bom karcinogene dejavnike, ki so jih leta 1987 ocenili, da sodijo v skupino 1, med dokazano karcinogene za človeka. Kemikalije in skupine kemikalij: • 4 aminobifenil deluje na sečni mehur pri izdelavi barv. • Arsen in arsenove spojine vplivajo karcinogeno na pljuča, ple-vralni in peritonaelni mezeteliom v rudnikih, proizvodnji in uporabi izolacijskih materialov; v ladjedelništvu, pri izdelavi in popravilu zavor. • Benzen je nevaren zaradi možne poklicne levkemije, ki lahko nastane pri čevljarski in gumarski industriji ter pri rafineriji surove nafte. • Benzidin je lahko vzrok raka na sečnem mehurju pri proizvodnji barv. • Bisklorimeter in klormetileter povzročata raka na pljučih pri proizvodnji teh dveh kemikalij. • Šestvalentne kromove spojine povzročajo raka na pljučih pri proizvodnji in uporabi kromatnih pigmentov, kromovih prevlekah, proizvodnji kromovih zlitih in nerjavečega jekla. • Katranova smola in katran sta kriva za celo varsto rakavih obolenj: na koži, grlu, pljučih, ustni votlini, sečnem mehurju in ledvicah. Glavni industrijski viri pa so pri destilaciji katrana, goriv, prekrivanju in asfaltiranju. • Nepredelana in delno predelana mineralna olja pri predenju, strojništvu in predelavi jute povzročajo kožnega raka. • Iperit (bis 2-kloretil sulfid), ki nastaja pri proizvodnji teh kemikalij, lahko povzroča raka na pljučih. • Z naftalamin je vzrok raka sečnega mehurja pri izdelavi barv. • Nikelj in njegove spojine povzročajo raka v nosu in pljučih. • Radon je kriv za raka na pljučih pri miniranju in rudarstvu. • Oljni Skrilavci povzročijo raka na koži v oljni industriji. • Že dolgo je znano, da so saje krive za kožnega raka pri dimnikarjih. • Talk, ki vsebuje azbestiformna vlakna, je kriv za raka pljuč, plevralni mezeteliom pri njegovi proizvodnji in uporabi prav tako. • Vinilklorid povzroča jetrni angiosarkom pri proizvodnji in polime-rizaciji. Na področju negospodarstva se spet zatika. Tokrat zaradi pravilnikov o nagrajevanju, ki jih sindikati zavračajo. Pravilniki so izvedbeni akt zakona o razmerju v javnih zavodih, ki je začel veljati 23. aprila, v 15 dneh pa bi morala vlada sprejeti pravilnike o napredovanju. »Sindikat zdravstva in socialnega varstva je dosegel, da je v zakonu zapisano, da morata obe ministrstvi, tako za zdravstvo kot za delo, poprej o tem dobiti naše mnenje,« je povedala Nevenka Lekše, sekretarka sindikata. »Naša ocena obeh pravilnikov je negativna.« Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije in Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva pri Svobodnih sindikatih nasprotujeta sprejemu pravilnikov, ki ne zagotavljajo enakopravnega položaja zaposlenih v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva in ki ne motivirajo delavcev k boljšemu delu. Zahtevajo, da se upošteva načelo enakosti delavcev pred zakonom. Zakon določa, da je na istem delovnem mestu moč napredovati največ za pet plačilnih razredov oziroma zdravnik največ za sedem plačilnih razredov. Pravilniki pa uvajajo različen razpon možnega napredovanja po tarifnih skupinah. Pri tem je za tarifne skupine od ena do tri določen razpon za dva plačilna razreda, za tarifni skupini štiri in pet dosega razpon tri plačilne razreda, za šesto tarifno skupino pa je določen razpon štirih plačilnih razredov. Razpon, kakršnega dovoljuje zakon, je torej zagotovljen le tarifnim skupinam od sedem do devet. V sindikatu zdravstva in socialnega varstva menijo, da ni prav nobenih argumentov, ki bi opravičevali uvajanje takšnih razlik. Prav tako niso zadovoljni s pogoji za napredovanje, ki jih določa pravilnik. Gre za sistem zbiranja točk, pri čemer so merila, ki prinašajo točke, vnaprej določena. Tako na primer za najnižji plačilni razred, kamor sodijo Brskanje po smetnjaku snažilke, upoštevajo tako nemogoča pravila, kot je denimo udeležba na seminarjih. Za napredovanje v višji plačilni razred bi se morala snažilka udeležiti petih seminarjev, kar bi ji prineslo za 1.378 tolarjev bruto višjo plačo. V sindikatu so tudi izračunali, da bi po vladnem predlogu zdravstveni tehnik iz naslova napredovanja dobil le nekaj več kot 8.000 tolarjev bruto za 35 let dela. Če so zdravnikom priznali sedem plačilnih razredov, bi po mnenju sindikata morali tudi drugim zdravstvenim delavcem, ki sodelujejo v timu, omogočiti napredovanje do pet razredov, če za to izpolnjujejo pogoje. Po zadnjih vesteh je vlada prisluhnila na eno uho argumentom sindikatov in zdaj potekajo dogovori v okviru strokovne grupe, kjer iščejo konsenz med vladnim predlogom in predlogom sindikatov negospodarstva. V sindikatu zdravstva in socialnega varstva vedo, da vlado zavezujejo določila, da mora v 15 dneh po sprejetju zakona sprejeti tudi ustrezne pravilnike, zato predlagajo vladi, naj prestavi rok sprejetja tega pomembnega dokumenta in pravilnik dogradi v korist zaposlenih v negospodarstvu. • Sistem napredovanja je po predlaganem pravilniku za področje zdravstva grajen na principu »zbiranja točk« vsakega zaposlenega. Kriteriji, ki prinašajo točke, so vnaprej postavljeni. Zato predlagatelj pravilnika seveda ni zajel vseh možnih relevantnih kriterijev, kaj šele da bi kriterije prilagajal posameznim tarifnim in poklicnim skupinam. • Kriteriji za napredovanje so skoraj izključno vezani na najvišjo tarifno skupino, pa tudi tu so premalo neposredno vezani na delo (pretežno so točkovani seminarji, predavanja, recenzije in prevodi knjig, itd.). 9 Iz tega izhaja, da zaposlenim v nižjih tarifnih skupinah praktično ni omogočeno napredovanje, saj jim sistem vnaprej postavljenih in točko-vanih kriterijev tega ne dopušča. Brez opravljenih seminarjev za te zaposlene po takem pravilniku napredovanje ni možno. Na področju zdravstva še vedno ostaja nerešeno vprašanje podvrednotenega dela zdravstvenih delavcev in posebnih delovnih pogojev, kar se izraža tudi v pomanjkanju srednjih in višjih medicinskih sester. Pobuda sindikata za uveljavitev dodatka pri deficitarnih poklicih v zdravstvu je še vedno brez odziva. M. F. Nonet Certus iz Maribora že štirinajst let razveseljuje poslušalce Če eden manjka, so še vedno oktet Na nedavnem prvomajskem sprejemu, ki ga je ob mednarodnem delavskem prazniku pripravila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, je program s petjem popestril tudi nonet Certus iz Maribora. Glede na dejstvo, da kulturna dejavnost v sindikalnih organizacijah in še zlasti v podjetjih v zadnjih letih hudo usiha, nas je zanimalo, kako nonetu Certus uspeva še naprej opravljati svoje kulturno poslanstvo in kako deluje. Že dejstvo, da smo se le malo pred nastopom mirno pogovarjali s predsednikom noneta in še dvema članoma, ki so čakali, da se do Ljubljane skozi predpraznično gost promet z drugim vozilom prebijejo še ostali člani noneta, priča, da gre za stare mačke. Predsednik noneta Pavli Križovnik je povedal, da delujejo že štirinajst let - oktobra bodo proslavili obletnico - v praktično isti postavi pa pojejo že enajst let. Pevci so zaposleni v Certusu, le dva njihova člana nista več v podjetju, vendar sta nanj vezana od prej. Na vprašanje, kako da pojejo v dokaj neobičajnem nonetu, so humoristično odgovorili, da so na nastopu še vedno oktet, četudi kdo od članov ne more sodelovati. Kot oktet so nastopili tudi na ljubljanskem nastopu, zato so prosili, da - ko že pišemo o njihovem nonetu - ne objavimo fotografije z nastopa, marveč pravo devetčlansko zasedbo. V Certusu so imeli včasih bolj razvito kulturno dejavnost, delovalo je tudi kulturno umetniško društvo, ki je vključevalo tudi folkloro. No folkloristi so se pozneje razšli, KUD še obstaja, toda danes imajo samo še svoj nonet. Če bi pa ta razpadel, bi bilo kar preveč škoda. Za seboj ima namreč že več kot 450 nastopov. No pa ni nevarnosti, da bi razpadli, saj pevce druži velika ljubezen do petja, pa še Štajerci so in kako bi vendar ti brez petja. Tako se člani noneta dobivajo enkrat na teden in vadijo, pred pomembnej- šimi nastopi tudi dvakrat tedensko. In kot smo omenili, je bilo nastopov res veliko; ko so naštevali kraje po Sloveniji, svinčnik kar ni mogel slediti, pa saj so bili tako povsod, veliko je bilo nastopov tudi po bivši Jugoslaviji. Precej so gostovali tudi po zahodni Evropi, koncertirali so po Nemčiji, Švedski, Avstriji, bili so pogost gost pri klubih naših državljanov v teh državah, peli so na Avstrijskem Koroškem, izdali so svojo kaseto... Imamo izredno raznolik repertoar, pove Pavli Križovnik. Pojemo tako renesančne pesmi kot naše narodne in umetne, imamo vrsto pesmi za posebne priložnosti - za gasilce, lovce, jubilante pojemo sakralni program in vinske napitnice. in Franci Divjak, ki je hkrati tudi zborovodja noneta. Na vprašanje, zakaj pojejo in kako da tako dolgo vztrajajo skupaj, je odgovor seveda preprost, enostavno radi pojejo. Je pa še druga razsežnost tega petja, povejo. Po tolikih letih prepevanja in nastopanja čutijo tudi določeno zavezanost svojemu občinstvu. Več nastopaš, bolj odgovorno moraš delati, se glasi ta njihova logika. In če imaš tudi po petdeset nastopov na sezono, potem to pomeni tudi veliko odgovornost. Ko se pogovarjamo o tem, da kulturna dejavnost v sindikalnih organizacijah in podjetjih nasploh zamira, posebej želijo, naj poudarim imenitno sodelovanje noneta Nastopimo tam, kamor nas pokličejo, povabijo, naj bo to samostojen koncert ali samo sodelovanje z nekaj pesmimi v programu. Pesem in kulturna dejavnost nasploh se jim zdita izredno pomembna za dobre odnose med ljudmi. In tega nam manjka. Očitno so pevci ljudje dobre volje, za nikogar ne najdejo slabe besede. Posebej še povedo, da jim tudi vodstvo podjetja namenja veliko razumevanje, pa naj gre za proste ure, pomoč pri prevozu ali nakup garderobe. Da imajo člani noneta Certus vse okoli sebe radi in da ima tudi okolica rada te pevce, dokazuje tudi njihov predpraznični program. Tisti dan so torej peli sindikalistom v Ljubljani; ko so se vrnili na- Nova knjiga Franca Šetinca_________________ Pri založbi ČZP Enotnost je izšla nova knjiga Franca Šetinca, povest z naslovom Smrt in upanje. Delo, ki so ga predstavili na konferenci za novinarje, govori o ljubezni med partizanom in na smrt obsojeni gestapovki ter o razpetosti med disciplino in zvestobo ideji ter ljubeznijo in upanjem. Avtor je knjigo napisal po resnični zgodbi, posvetil pa jo je tragični usodnosti Suhe krajine in njenih ljudi. Bomo pristali v Cukrarni? Nonet Certus iz Maribora Pa naj jih še poimensko predstavimo: prvi tenor pojeta Vili Jaušovec in Mirko Je-nuš, druga tenorista sta Danilo Šibila in Jože Škof, prvi bas Franci Gradin in Pavli Križovnik, drugi basi pa so Franci Temet, Stane Bradač s sindikatom v njihovem podjetju. Posebej so želeli izpostaviti naklonjenost sindikalne organizacije do njih, pa tudi zgledno sodelovanje s sindikatom prometa in zvez pri Svobodnih sindikatih na ravni republike. zaj v Maribor, so zapeli tehničnemu direktorju podjetja, ki je odhajal v pokoj; proti večeru jih je čakalo še petje ob Abrahamu prijatelja. Da o prvomajski proslavi v Mariboru v naslednjih dneh niti ne govorimo ... /Qo'' Žitnik Tokrat je bil proračun sprejet po precej idilični razpravi, v kateri so verjetno zaradi bližnjih lokalnih volitev dominirale lokalne ceste. Kako jo je odnesla kultura, bomo v kratkem spoznali in občutili na svoji koži in v denarnicah. Zaenkrat pa, kot je videti, nihče ne zganja viharja, jeze ali evforije, tako da me vse bolj preveva občutek, da je »koža skoz in skoz podplat postala«. Kot običajno se je zataknilo pri knjigi, kjer je celo resorna komisija odstopila, ko je spoznala svojo nemoč, in v takšnem stanju ni želela s svojim ugledom botrovati stanju, ki prihaja. Resnica o knjigi pa ima veliko obrazov. To, da je sredstev za subvencije premalo, je znano že od nekdaj, kako pa kdo s knjigo gospodari, kaj z njo dobiva in kam vse to usmerja, pa je že vrsto let nejasno vprašanje. Če boste pogledali na državni strani prihodke proračuna na račun avtorskih honorarjev, boste onemeli, kajti ti so precej večji kot sredstva, namenjena knjigi. Če boste petodstotni davek na knjige in revije pretopili v denar, boste znova ugotovili, da je država po tej plati do knjig in revij precej drzna mačeha. Če boste pogledali kriterije za subvencioniranje literature, boste hitro ugotovili, da je treba knjigo izdajati nekako v tisoč izvodih, in potem je ta prava tako po vsebini kot po nakladi. Če jo boste izdali v 3000 izvodih, kot je izšla Dalmatinova Biblija, boste spoznali, da gre za tržno blago, s katerim liberalna država noče imeti ničesar razen seveda davka. Povrhu vsega pa se za skromen kupček državnega denarja, namenjenega knjigi, poteguje množica založnikov državne in zasebne sorte in seveda tudi samozaložnikov. Po vsem tem sodeč smo izjemno pismen narod, ampak kaj ko nas neprestano znova silijo s kuharicami in priročniki za to in ono, da bi postali čimbolj uspešen sam svoj mojster. Tistega kar naj bi knjiga zares bila kot duhovna hrana, pa je menda vse manj. Prihaja čas poletja in knjige bodo znova ostale zaprašene v raznih kotih, na jesen bo tako ali tako zmanjkalo denarja, mi pa bomo bogatejši za nekaj novih priročnikov. Ta državno-davčno-bančniški primer pa bo slej kot prej začel temeljito odmevati v slovenskem prostoru, kajti na koncu koncev gre za stanje našega duha. Začelo se bo z učbeniki in njihovimi cenami in končalo s položajem slovenske literature. Če k temu dodamo še najavljene spremembe statusa samostojnih kulturnikov in občutno znižanje že uveljavljenih ugodnosti, je v slovenskem kulturnem programu zares treba nemudoma obnoviti in usposobiti Cukrarno za njeno znamenito literarno funkcijo. Milan Bratec Cvetko Zagorski: Posestnica I. Iz daljše knjige zgodb Cvetka Zagorskega z naslovom Podobe časa objavljamo prvo od dveh najznačilnejših. To je zgodba z naslovom Posestnica I. Pisatelj je zgodbe napisal v različnih letih, vse pa imajo korenine v prelomnih časih pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. Mnoge moralne dileme ostajajo ne glede na čas enake, nekatere pa se nam glede na čas in zorni kot relativizirajo. Vsekakor delo zanimivo prikazuje razmere, ki so za nekatere tuje in odmaknjene, vendar tudi danes aktualne (7. nadaljevanje) Kadar se ji je posrečilo, da se je izvila iz začaranega kroga, se je ovedela, da sta tesnoba in strah le posledica bivanja v celici in da bi namah ozdravela, brž ko bi se ji odprla vrata in bi svobodno stopila na cesto. Toda to so bili le kratki počitki in spet sta se ji zapičili v glavo kakor kakšna iver moreča misel in z njo združena bolečina, ki se je ni mogla znebiti. Želela si je kakršnokoli spremembo, vsaj zaslišujejo naj jo, četudi obsodijo. Nazadnje je le dočakala, da je prišel ponjo isti skremženi paznik in jo po neskončnih hodnikih odpeljal k zasliševalcu. Ža mizo je sedel isti mladi častnik. Uprl je vanjo modre, skoraj deške oči in mimo vprašal: »Ste premislili?« Gospa ga je vprašujoče pogledala, ni vedela, kaj odgovoriti: saj je premišljala, neprestano premišljala, toliko da se ji ni zmešalo. užaljeno pogledal, se premaknil v naslanjaču in hladno nadaljeval: »Vrniva se k stvari. Se res ničesar ne spominjate? Tudi gosta iz Hrvaške ne?« Ni odgovorila, oblila jo je mrzlica, zbala se je, da se bo začela tresti, da ne bo vzdržala, se sesedla. Umaknila se je vase kot jež med bodice, a oči ni mogla umakniti pred zasliševalčevimi. »Kaj pa, če ga pokličem?« je vrtal častnik naprej z enako hladnostjo. Zbrala se je v upanju, da je zanka, in rekla: »Pa ga pokličite.« Zasliševalčev obraz je postal znenada čudno Ijudo-mil, kotički ustnic so se mu skodrali v nagajiv smehljaj. In tisti hip, kakor na neviden ukaz, so se odprla vrata in na prag je stopil paznik. »Pripeljte ga,« je rekel zasliševalec. Paznik je odprl vrata na stežaj in pred seboj spustil v zasliševal-nico gospoda iz Zagreba. Le-ta je ob pogledu na žensko obstal sredi sobe, in njegov okrogli, testeni sljcua, TOLIKO aa se ji m zmesaio. Qbmz • spreietei vdan, ljubezniv smehljajček, kakor »Izpustite me,« je spravila po kratkem premolku da M M zveselil srečanja s staro znanko. Bil je bolj tiho iz sebe, čeprav m verjela, da bi se lahko zgodilo. urexen kakor takrat na kozolcu, bil okrtačen, nizko »Hm,« je bil zasliševalčev odgovor, stisnil je ust- .J-- r,hr,t L- j v.^ , v v , J — — — - — — — J ------- »Hm,« je bil zasliševalčev odgovor, stisnil je ustnice in zapičil vanjo oster pogled, kakor da ji hoče sneti naličje in ji prodreti do bistva. »Vsemu se odrekam, ničesar več nočem zase, ne zemlje ne hiše, samo izpustite me,« se ji je izluščilo iz duše. »Nimam ne družine ne ničesar, niti lastnine mi mi „ io m n d ni ionnl n morftprn Jen in ič> rnul.TSiP.vnlp.C. ostrižen, gladko obrit. letnica je uprla vanj prediren pogled, da je povesil oči. Ta hip ga je zasovražila bolj kakor karkoli na svetu, celo bolj kakor ljudsko oblast. »Poznate to žensko?« je vprašal zasliševalec. »Poznam,« je odgovoril moški ponižno in se spet duše. »Nimam ne aruzme ne ničesar, mn lasimne mi „p0znam « je odgovoril moški ponižno in se ni treba,« je nadaljevala, medtem ko jo je zasliševalec kušal 0pravičujoče nasmehniti. Obrnil se je k opazoval in ji pustil govoriti. Poslušala je svoje be- ^ m rekel skesano: »Pogrešili smo, draga gi L* u/ t/ VV v J ^ *-* > »v v, * J — — — — J — sede, kakor da niso njene, ampak neke tuje ženske. »Ali pa me ubijte,« je zaječala. Mladi moški onkraj mize ni niti trznil, ostal je enako nepremičen, nedosegljiv, njegov pogled je bil samo še kot modra, opazujoča modra leča. Ženska seje ovedela, daje klonila - ni ostala spoštljivo hladna, kakor je bila sklenila: samo da ji ne bi bilo treba več nazaj med štiri ozke stene, kjer je bila izročena najhujšemu mučitelju, sama sebi. »Mar zares verjamete, da ubijamo,« jo je narejeno zenski in rekel skesano: »Pogrešili smo, draga gospa. Priznajmo in prosimo ljudsko oblast milosti,« je mehko dodal, kakor da bi molil zdravamarijo. 9 Z zaslišanja se je vračala zmedena, z občutkom premaganosti. Visoke stene hodnikov, paličasta železna vrata, hodniki levo in desno, vrste linic in zapahov na vratih, povsod grobni mir, snaga in red - vse je bilo tako ubijajoče in brezizhodno, da se je opotekla in se komaj ujela za zid. Začutila se je med vsem tem betonom m železom preneznatno, da bi lahko še vzdržala. Medse jo je stisnila mrzla, brezčutna snov, ki nima ne ušes ne oči za človeka pa ji zdaj tare srce in glavo. Samo da bi bilo vse že pri kraju, da ne bi bilo več ne nje ne ničesar več. Spet so tekli dnevi in tedni, zmeraj isto loputanje vrat in neskončnost dni, loputanje, škrtanje kovinskega mačjega očesa na vratih, loputanje in neskončnost noči. Zmeraj isti obrazi paznic in paznikov. Kakor da je planet obstal, čas okamnel. Samo misel še živi, mučna, bolna misel jetnice, da do blaznosti boli glava. Čutila je možgane, to prečudno kepo krvi in sokov med čelom in temenom kakor težko, svinčeno gmoto. Pogubljena je, to je njen konec, kar bi še nekako prenesla, težje kot to pa dejstvo, da je šlo življenje tako ravnodušno mimo nje. Samo trčilo je obnjo, jo pregazilo in odhitelo naprej. Kdaj pa kdaj je še prisluhnila pod oknom, če že ne grmi šem od severa. Iz obrazov paznic je skušala razbrati kakršnokoli novico o tem, pa so ostajali tuji kot prvi dan, togi, kakor da ne živijo osebnega življenja in ne poznajo osebnega razmerja do okolice. Prislanjala je uho na vrata, pričakujoč, da se bo zgodilo v hiši, na hodniku kaj posebnega, ali ne bo kdo že zaklical odrešilne besede. Vendar ne - samo loputanje z vrati, rožljanje s ključi, neslišni koraki gumastih čevljev. Ničesar drugega. Ne danes, ne jutri, nikoli več. Nikoli ničesar več. Le iz vroče možganske gmote nenehno gnetena pekoča, vrtajoča lastna misel. Čutila se je, kako izgoreva sama iz sebe, v prazno. In kolikor večje je bilo to pustošenje, tem jasnejša je bila zavest o tem. Zdelo se ji je, da ni več enovita osebnost, marveč razpolovljena v dvoje: v svojo opazujočo, zmeraj budno zavest, in v včerajšnjo gospo, ki se pred očmi te zavesti razkraja. V tem samouničevanju pa je poleg trpljenja na svoje začudenje čutila nekaj privoščljivega, kakor sovraštvo do same sebe, ki je mejilo celo na slast. Tega ni mogla več prenašati. Samo ena želja jo je prevzela: zbežati sami sebi. In se ji je posvetila rešilna misel. Kako da že prej ni pomislila nanjo, zadnje orožje obupancev in maščevalcev. Srkala je iz strupenega studenca, ki ga je odkrila v puščavi svoje duše. Pomirjal jo je kakor močan opoj. Po dolgem času je pomirjena obsedela ob mizici pod oknom in vzdignjene glave, zazrta v droben izsek neba, trezneje premišljala. Želela je le še pošteno obračunati s seboj in s svetom, razvozlati zadnjo neznanko zapletene naloge, ki se ji pravi življenje. Zakaj je taka usoda doletela prav njo? Je mar slabša od drugih? Je mar večja sovražnica ljudske oblasti kakor toliko drugih, ki so le previdnejši, pre-računljivejši, hinavski in strahopetni? Je človeško mar kaj slabša od njenega nekdanjega hlapca, od Jerneja? Je mar slabša od Matičetovega? V njej se je vzdignil star ponos. Boljša je od vseh, pa če morda niti nima prav, čeprav je ravnala nespametno, ko se je tako gnala za svojo lastnino, ko se ni hotela podati. Ko je skrivala tistega ničvrednega ustaškega farja. Saj je ravnala tako na koncu koncev le v lastno škodo, na lastni račun. Bila je odkrita, sovražnik proti sovražniku. Ko pa je padla zastava, naj pade še zastavonoša! To se ji je zdelo še najbolj pošteno in vredno nje, ki je sama sebi zmeraj toliko pomenila. Zdelo bi se ji sramotno zdaj, ko je igra izgubljena, vdana čakati na sodbo, prositi morda celo usmiljenja in živeti naprej po milosti zmagovalca. Začela se je razgledovati po celici. Presojala je križe na oknu, bili so previsoko, rebra centralne kurjave, ki ni nikoli grela, železni okvir ležišča. Hladno, trezno, kakor da išče orodje za delo. Lotila se je brskanja po svoji borni lastnini. Medtem ko je pripravljala trak iz spodnjega krila, je premišljala, kdaj bi bilo najbolj varno. Vedela je, kdaj se menjavajo pazniki in kdaj najraje pogledujejo skozi mačje oko. Odločila se je za čas brž po večernem odnašanju in ropotanju pločevinaste posode. Tedaj je v hiši še najbolj mirno. Nič več ni premišljala o preteklosti ne o sebi. Najmanj o bodočnosti. Bodo že drugi opravili, kar ni uspelo njej. Kaj bi še premišljala? Bilo bi nesmiselno. Po smrti ni več ne ljubezni ne hrepenenja, ne bolečine ne razočaranja. Ničesar več. Mir in pokoj. Najhuje je pretrpela, slovo od upov in pot do odrešenja, kakor poje pesem: zabitj tak skoto, bože moj... Ža kaj pa naj bi še živela? Za koga? To poslednje opravilo bo le logičen zadnji člen v verigi dogodkov preteklih let, naraven konec. Po vseh vznemirjenjih je bila zdaj čudno mirna. Zbogana. Vprašala se je, ali se tudi obsojenci poslavljajo tako mimo, vdano. V primeri z njimi se je čutila na boljšem, kajti veliko hujše se ji je zdelo, umreti od tuje roke kakor od svoje: pričakovati dan, uro, minuto, trepetati pred hipom, ko natakne rabelj zanko in spodmakne pručko. Ona se je odločila sama, sama je določila uro in način in nikomur nič mar! Kot vsak dan je vzela večerjo, jo zlila v kiblo in vrnila prazno menažko. Naj si mislijo, da se ji je vrnil tek. Za njo so se zaprla vrata, zadnjič zarožljali ključi, zaškrtal zapah. Poslednji opravek s človeško družbo. (Se nadaljuje) Lastninski posel stoletja se spreobrača v bankrot DRHAL IN POLITIČNI DILETANTIZEM MORA. X SANJAL SEM POMOTO '-x jjACIOMALIZACMO ] Po podatkih SDK naj bi bilo 2a zdaj neposredne škode od divjega lastninjenja kakih 20 "hlijard tolarjev. Vendar pri lem ne gre pozabiti, da so inšpektorji doslej opravili revirje zgolj v 30 odstotkih predlaganih podjetij, tako da utegne biti številka »neposrednega oškodovanja družbene lastnine« krepko večja °d milijarde mark. Toda pri leh številkah si velja biti na eistem: gre le za neposredna odkritja inšpektorjev, kar nikakor ne pomeni, da v tem Primeru lahko že govorimo 0 celotni škodi, ki jo bo slovensko narodno gospodarstvo Otrpelo zaradi lastninskega ''Projekta stoletja«. Dokončna škoda bo šla gotovo proti 10 railijardam DEM, še zlasti, če 'rnamo v mislih vračanje naci-prializiranega premoženja, Izropane poslovne sklade podjetij, temu primerno zmanjšanje poslovne aktivnosti in aa desettisoče izgubljenih delovnih mest. Da bi bila stvar se bolj paradoksalna, bo velika škoda nastala tudi zaradi samih postopkov revizije, saj ae gre prezreti, da se ljudje v podjetjih z revizijo pretežno ukvarjajo le z listinami in inšpektorji, da se postopki vle-cejo, da se z lastninjenjem tako zavlačuje, kar vse se bo aa koncu seveda poznalo na fonanjšanih) ekonomskih učinkih. Slovenijo bo torej zaradi "neorganiziranega« pristopa k lastninjenju in odsotnosti pravne države v letih 1990/91 še hudo bolela glava. Politični spopad glede ciljev privatizacije, ki smo ga prepoznavali v različnih zakonskih osnutkih in v katerih je šlo na verbalni ravni za relacije med pravičnostjo delitve in ekonomsko učinkovitostjo privatizacije, v resnici pa za ekonomski kolač, ki so si ga skušale prisvojiti posamezne politične opcije, kaže na diletantizem slovenske postsocialistične oblasti. Njeno neobvla-dovanje tehnologije oblasti in vladanja pa bomo v naših žepih čutili še desetletja. Ali drugače povedano: državljani Slovenije razen naslajanja nad mastnimi naslovi rumenega tiska in prislovičnega zavistnega zadoščanja ne bodo imeli popolnoma nič od tega, če bodo »lopovi« odkriti in kaznovani, o čemer pa že vnaprej dvomimo. Ne gre namreč pozabiti, da so bili zakonski kriteriji revizije sprejeti post festum, kar pomeni, da »pravna« država z njimi posega retroaktivno kar je pravno hudo problematično. To pa je že okoliščina, ki »lopovom« z dobro odvetniško pomočjo samo po sebi ponuja veliko manevrskega prostora. Tembolj, ker je določba o obvezni pripravi programa uskladitve lastninskih razmerij v podjetjih, ki so se lastninila še po Markovičevi lastninski zakonodaji v nasprotju s 155. členom ustave, saj posega v že pridobljene pravice. Bržda je prav zaradi tega »gostovanje SDK v Kompas Consultingu menda podobno računovodski mori«, kot je zapisal samostojen časnik, ki se je tudi šel by-pass prenos družbenega kapitala. Posebej značilna pa je (ob)tožba pooblaščenih v tem podjetju, ki »ne dajo od sebe nikakršnih papirjev« in ki kontrolorje obtožujejo, da je »povzročanje motenj edini rezultat njihovega bivanja v hiši«. To je lahko celo res, čeprav na drugi strani ne gre spregledati, da je bivanje kontrolorjev v hiši predvsem posledica kompromisne želje zakonodajalca, da zagotovi čimbolj pravično in enako štartno osnovo vsem družbenim podjetjem pri lastninski reformi, četudi za ceno relativizacije pravne varnosti. Vidimo torej, da slovenska postsocialistična oblast skuša z napako odpravljati napako. Ta je bila predvsem v tem, da so se pred njenimi očimi odvijale lastninske aktivnosti dvomljive pravne narave, ki so najbolj podjetnim in drznim (znanilcem sprememb) prinašale največje dobičke. HIT, DZS, KOMPAS... so najbolj značilni primeri lastninjenja na meji legalnosti, pri čemer jih nihče ni opozoril, da je njihovo početje vprašljivo s stališča legitimnosti. Prav nasprotno: znana so stališča direktorja Sklada za razvoj, ki je javno brez zadržkov spodbujal direktorje k lastninskim transformacijam po Markovičevi zakonodaji. Vrhunec državnega diletantizma pa nedvomno prepoznamo na področju denacionalizacije oziroma pri popravljanju nekdanjih (lastninskih) krivic z novimi krivicami. Znani so številni primeri, ko so delavci zaradi takšne (krivične) zakonske naravnanosti izgubili delo. V zadnjem času pa so se izkazale za hudo problematične tudi tiste zakonske določbe, ki določajo plačilo odškodnine v primerih, ko tako imenovana primarna denacionalizacija (vračanje premoženja v naravi) ni možna. Kaplja čez rob je na primer občina Trebnje, ki je po (raz)-sodbi tamkajšnjega sodišča dolžna plačati trem dedičem - denacionalizacijskim upravičencem kar 51 milijonov tolarjev, kar pomeni enomesečni proračun občine, in zaradi česar je prišlo aprila do blokade njenega računa. Če bo v prid upravičencem rešenih še preostalih sedem tožb, pa bo to v finančnem pogledu pomenilo vrednost celoletnega proračuna občine Trebnje. Seveda je odveč poudarjati, da bo v tem primeru razvoj občine popolnoma zastal, saj bodo brez denarja ostali vsi proračunski porabniki. Državni diletantizem je tu več kot na dlani. Slovenska postsocialistična država je kot pravna naslednica svoje komunistične predhodnice sprejela zakone, s katerimi posledice svojih pravnih dejanj prelaga na druge, nič krive subjekte. Ker je iz vseh nacionalizacijskih listin popolnoma na dlani, da je nacionalizirala država, se pravi, da je ona storila krivice, bi bilo po logiki obče veljavnih civilizacijskih pravnih norm normalno, da država zdaj breme popravljanja teh krivic prevzame na svoja ramena, ne pa da jih je naložila nič krivim delavcem v podjetjih in drugim zakonskim »zavezancem«. Torej lahko z vso odgovornostjo ugotovimo, da ta država s svojo inačico popravljanja krivic ni nič drugačna od tiste, ki jih je zakrivila. Prav to pa je škoda, ki se je ne da izmeriti. To je (mogoče namerno sklenjen) začarani krog, v katerem se stare vsebine odevajo v nove celofane (volilni izidi na Poljskem, Madžarskem in tudi v Sloveniji so prav značilni), in v katerem se nam pospešeno odmikajo cilji, zaradi katerih je sploh prišlo do globalnih političnih sprememb. Ivo Kuljaj C/J co Cerkev sv. Magdalene v Gornjem Gradu. To je prva slovenska knjiga o diplomaciji. Njen avtor je znan družbenopolitični delavec, publicist in doajen slovenske diplomacije. Knjiga v prvem delu govori o razvoju, teoriji in praksi diplomacije, drugi del pa je zgodo- Osrednja junaka sta mlad partizan in na smrt obsojena vohunka, ki jo mora predati štabu divizije. Odlika tega dela je poglabljanje v samo tkivo sveta in pisateljeva odpoved slehernemu opredeljevanju, ki bi bilo nad njim. Obe knjigi lahko naročite pri CZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 321-255, 1310-033, 313-942, faks 311-956. vinski pregled dela in deleža Slovencev v diplomatski dejavnosti do danes. Cena knjige 2.000 SIT, s prometnim davkom 2.100 SIT. V dogajanje je močno vpeta Suha krajina s svojo tipično problematiko in znano tragiko. Cena 2.400 SIT, s prometnim davkom 2.520 SIT. Izvajanje novih pooblastil: ODKUP PREDMETOV Na dan zmage leta 1991 je začel veljati spremenjen in dopolnjen zakon o notranjih zadevah. Glede uporabe posebnih operativnih metod in sredstev, kot se pravniško reče, je predpis povsem izenačil dve službi, varnostno-in-formativno in kriminalistično. Med temi pooblastili je bil tudi odkup predmetov. Obe službi sta ga poznali že davno prej, le da javnost zanj ni vedela; navedenega dne je torej dobil le javnopravno veljavo. Še več, v obeh službah so vsako leto predvideli določena denarna sredstva za te namene, ki so bila v proračunu skrita pod drugo označbo. Zato ne moremo reči, da pri uporabi tega pooblastila ni bilo domačih izkušenj. Največkrat so kriminalisti iz tega skritega sklada odkupili predmete, ki so bili »udeleženi« pri kaznivih dejanjih. Po domače rečeno, šlo je za mamila, orožje, ponarejen denar, pri službi državne varnosti pa tudi za različne obveščevalne dokumente iz tujega ali domačega podtalnega političnega delovanja. Ob zadevi Depala vas smo prvič izvedeli iz tiska, naj bi kriminalist od nekdanjega pripadnika brigade Moris odkupil dokumente, ki so bili sestavni del redne dejavnosti obrambnega ministrstva. Po dosedanjih spoznanjih je šlo za dokumente, ki niso zvezani z raziskovanjem domnevnih kaznivih dejanj, ki naj bi jih bili storili posamezniki v vojaški uniformi. Nihče pa še ni povedal, da bi samo obrambno ministrstvo delovalo tako, da bi to pomenilo kaznivo ravnanje, ki bi v tem primeru bilo lahko le protiustavno delovanje, za kar pa (še) ni prav nobenih dokazov. Zato je najbolj verjetna domneva, da je kriminalist prekoračil navedeno pooblastilo o odkupu predmetov, ki morajo biti ali predmet kaznivega dejanja ali pa ko z njim nastali. Za tak ukrep mora dati odobritev sam notranji minister. Šlo naj bi - enostavno povedano - za zbiranje obveščevalnih podatkov v eni od zakonitih ustanov naše države. V pravni in demokratični državi takega početja ne bi označili kot čudno, marveč bi nosilce takih teženj po kratkem postopku odstavili s položajev. Povsem nemogoče si je namreč zamisliti, da bi v Zahodni Evropi notranje ministrstvo na tak način delovalo do kolegov v obrambnem resorju. Ali smo tudi na tem področju postali izjema? Zanimivo se mi zdi, da smo za nekatere vpletene osebe iz Štefanove ul. št. 2 v Ljubljani izumili smešno krilatico: Zakaj se ti fantje vozijo v službo z bogatimi limuzinami, last ministrstva? Zato, da jih na avtobusni postaji ne bi pobral šolski avtobus! Razčiščevanje ozadja dogodka v navedeni domžalski vasi bo moralo odgovoriti tudi na navedena vprašanja. Če se bo naša domneva pokazala za resnično, ne bo mogoče brez odstopov oziroma odstavitev. Izvajanje posebnih operativnih metod in sredstev v kriminalistični službi bo zahtevalo ustrežen nadzor, sicer se bo lahko zgodilo, da bo v nekaj letih prišlo do slovenskega brionskega plenuma. Ne gre le za zelo občutljiva in kočljiva pooblastila, ki jih lahko izvajajo le moralno povsem neoporečne in zrele osebnosti, marveč tudi za velikanske denarne vsote za te namene. Tudi slednje bi utegnile postati predmet zlorab ali zasebnih teženj po meri politične stranke vsakokratnega notranjega ministra. Pavle Čelik Rubriko »X-25 javlja« je posthumno odlikoval condubator Causescu z Odlikovanjem junaka socialističnega dela Soc. rep. Romunije. m Registered trade mark (r) Marca registrada 1 994 Na tiskovni konferenci neke socialdemokratske stranke je njen predsednik, sicer bolj poznan kot odstavljeni obrambni minister Ivan (Janez) Janša izjavil naslednje: »Če bi krščanski demokrati sprejeli Omanov predlog o pogajanju za sestavo vlade iz LDS, SKD, SLS in SDSS, bi o njem naša stranka resno razpravljala, sploh če bi SKD s tem pogojeval vztrajanje v vladi.« Opozicijska drža SDSS torej ni bila ravno dolgotrajna. Janšo so odstavili 28. marca. Tiskovka, na kateri je isti J. J. podal zgoraj citirano izjavo, je bila točno mesec dni po njegovi odstavitvi. Seveda pa je Janševa zahtevnost visoka, tako kot je bila vedno. Če je že Peterle zahteval za svoje sodelovanje pri Janševi odstavitvi izključitev Združene liste iz sfere oblasti, Janša zahteva od Peterleta še več, namreč še njegovo lastno abdikacijo. Na desnici je ven- dar samo eno lidersko mesto in Lojze si ga je zaenkrat pridobil tako z vztrajnostjo kakor tudi s kooperativnostjo, da ne govorimo o Bizjakovi toliko opevani korektnosti. Če bi Peterle privolil v zahteve, za katerimi očitno stoji neki črni gremij iz ozadja, bi to bil njegov politični konec, saj bi postal ujetnik strank, ki jih Janša (in Oman kot njegov govorec) lepo naštevata: SLS + SDSS. Š črnim plusom vmes, seveda. Vsaj nekaj pa je jasno — Janša, ki je bil ves čas svojega ministrovanja v Drnovškovi vladi hkrati tudi lider opozicije, to ne želi več biti. • Parlamentarna večina je z 49 glasovi proti 39-im dokončno uresničila njegove opozici-onalne sanje. Sedaj jo milo prosi, če bi ga lahko vzeli nazaj v toplo naročje vladne večine... „ , , Hokus pokus, to bo pravi fokus, sporoča posebej za DE vedno budni X - 25 LBQENI)/\t LD5 fOLF PA VID NO VB OBČINSKE umirviE .siovmoB., 'N" Horoskop Slab zgled Ker cesar Karl VI. ni imel moških potomcev, je s pregmatično sankcijo za dedinjo habsburških dežel naredil svojo najstarejšo hčer Marijo Terezijo (rojeno 13. maja 1717). Vendar pa so mladi vladarici neposredno po očetovi smrti začeli sosedje odrekati dedno pravico. Pruski kralj je vdrl v Šlezijo, bavarski kralj s pomočjo Francozov pa v Avstrijo. Vendar se je plemstvo postavilo za svojo vladarico in v osemletni vojni, imenovani avstrijska nasledstvena vojna, je uspela obdržati skoraj vso svojo posest. Izjema je bila le Šlezija, ki je ostala pruska. Poleg tega Marija Terezija ni mogla dobiti naslova rimskonemškega cesarja, ker je ta naslov nosil lahko le moški. Zato je ta naslov dobil njen mož Franc Lotarinški, ki je, da se je lahko poročil z Marijo Terezijo, svoje vojvodstvo Lotaringijo moral prepustiti Franciji, dobil pa je v zameno Toskano. Cesarski naslov (resda le formalen) in tudi vladarska hiša se je od tedaj naprej imenovala Habsburško-Lotarinška. Mož Marije Terezije se ni izkazal kot velik državnik niti kot vojskovodja, bil pa je vseeno ljubeč soprog, dober upravitelj in ji je bil vsaj na tem področju v veliko oporo. V politiki in vojnah pa se je Marija Terezija naslanjala na kneza Kaunitza, grofa Ha-ugvvitza in grofa Chotka. Po moževi smrti je bila zelo prizadeta, za novega sovladarja in cesarja pa je bil postavljen njen sin Jožef II. Marija Terezija je uvajala centralizirano oblast, reorganizirala upravo in davčni sistem, uvedla spremembe v vojski in izobraževanju. V sedemletni vojni je poiskusila zopet pridobiti Šlezijo, vendar ji je tudi tokrat spodletelo, sodelovala pa je v prvi delitvi Poljske leta 1772 in takrat dobila lep del poljskih dežel. Njene reforme so se počasi uvajale, vendar so bile trajnejše od radikalnejših in hitro propadlih reform njenega naslednika Jožefa II. Po moževi smrti je vedno pobožna vladarica postala še pobožnejša in strožja v morali. Nekoč je rekla svojemu ministru in glavnemu vojskovodji knezu Kaunitzu, naj prepreči, da bi razuzdani oficirji, ki zahajajo v javne hiše, napredovali v višje čine »Če bi tudi oče Vašega Veličanstva tako menil,« je pripomnil Kaunitz, »bi bil jaz še zmeraj podporočnik.« Deni Janez Kocijančič, šef ZLSD Slovenije, je na javni tribuni z naslovom »Čas je za levo alternativo« glede sodelovanja Združene liste v veliki koaliciji dejal, da za njih oblast ni cilj, temveč sredstvo za dosego ciljev. Lepo, ni kaj! Konec koncev tudi (ne)slavni predhodnici ZSLD (beri: KPS in ZKS) oblast nikoli sama po sebi ni bila cilj, temveč vedno le sredstvo za dosego njenih (revolucionarnih) ciljev. Se razume, da je bila potem ta oblast kot sredstvo zlorabljena za dosego ciljev. Kocijančič bi torej kot šef politične in pravne naslednice nekdanje partije moral hudičevo precizno razmisliti, kaj bo bleknil, da ga ne bi kdo (bog-nedaj) narobe razumel. Kajti, če se je evropski parlament zganil ob neofašistični nevarnosti v Italiji, nikjer ne piše, da ne bi mogel ravnati podobno ob kakšni neokomu-nistični nevarnosti v Sloveniji. Tembolj, ker jih v Sloveniji ni malo, ki bi dali vse, da bi se to tudi v resnici zgodilo. Če je torej res »čas za levo alternativo«, je to predvsem čas za nove ljudi, ki niso prav z ničemer povezani z nekdanjo revolucionarno zlorabo »leve alternative«. Prav to pa je danes največji problem združene liste. Janševe karte Janez Janša, eksminister in šef SDSS, je na novinarski konfe- renci svoje stranke izjavil, da bi v SDSS resno razpravljali o Omanovem predlogu o pogajanju za sestavo vlade iz LDS, SKD, SLS in SDSS. Da bi se to zgodilo, pa bi morala biti po Janševem logičnem sklepanju izpolnjena dva pogoja. Najprej bi seveda Omanov predlog morali sprejeti v sami SKD, potem pa bi morala ta stranka hkrati pritisniti na Drnovška, da je pripravljena sodelovati v vladi samo v njeni takšni sestavi. Da pa bi se tudi to zgodilo, je pa potrebno najprej temeljito destabilizirati razmere znotraj krščanske demokracije. Izstop Viktorja Blažiča iz SKD in njegovi očitki strankinemu vodstvu o kolaboraciji s komunisti, je prvo resno znamenje, da se Janša ne šali in da bo v bližnji prihodnosti igral na dve karti. S prvo naj bi prišel v vlado z majanjem krščanske demokracije. Če pa ta ne bi zalegla, mu preostane še zadnji in obupni poskus destabilizacije LDS in predčasne volitve. To pa je zalogaj, ki se utegne »genialnemu strategu« brez vojske in vohljaške infrastrukture zatakniti v grlu. Njegov čas je minil. Kreftovo vprašanje Dr. Lev Kreft, predsednik ZLSD v Ljubljani, je na vprašanje, ali je šlo pri NOB za upravičeno osvobodilno gibanje ali za neupravičeno revolucijo, odgovoril z akademskim vprašanjem: »Kdo bi se šel borit za osvoboditev, če bi se po vojni spet vzpostavila monarhija z Mačkovo Slovensko ljudsko stranko na oblasti?« Novinar ga je pozabil dodatno vprašati: »Kdo bi pa se šel borit, če bi vedel, da se bo po vojni vzpostavila komunistična diktatura s Komunistično partijo Jugoslavije na oblasti?« Kuli VREME Piše: Andrej Velkavrh Toplo In sončno —■■■■ V prvi polovici tedna se je vreme obnašalo po »naročilih« kaplje hladnega zraka v višinah. Meteorologi uporabljamo izraz »kaplja«, ker gre za odcepljeno jedro, ki se bolj ali manj samostojno giblje in nima vseh značilnosti vremenskih front. Pomika se bolj čudno, ne ravno v splošni smeri gibanja zračnih mas na severni zemeljski polobli, torej od zahoda proti vzhodu. Zaradi vrtenja, gre namreč za zračni vrtinec v višjih zračnih plasteh, se lahko zadržuje bolj ali manj na mestu, deloma spreminja obliko in se počasi segreva ter s tem slabi. Smo sredi ledenih mož, ki so letos očitno nastopili nekoliko prej. Ohladitve niti ni bilo, le padavine. Letos bo, kot kaže, Zofka suha. »Če Zofija (15. maj) zemlje ne poškropi, vreme poleti kaj prida ni.« Pa bomo že zdržali tudi ob bolj muhastem poletju, kajne? V četrtek se je vremensko dogajanje nad Slovenijo spet začelo obračati po zahodnem vzorcu. Višinsko jedro hladnega zraka se je umaknilo proti vzhodu. K nam doteka toplejši zrak ne le v višinah, tudi v najnižjih zračnih plasteh. Tako bo ob koncu tedna toplo, kot se sredi maja spodobi. Tudi sonca ne bo manjkalo. Je pa sedaj že čas, ko nas mimogrede ujame kakšna popoldanska ploha ali celo nevihta. / Humoreska Ledeno pivo »Na, pa so izbruhnili ledeni možje,« je tjavendan izjavil tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok, ki je kot navadno v bifeju Bližnja srečanja posebne sorte zasedal najugodnejši položaj za hitro pitje piva. - Pri vas se to ne pozna, smo ga takoj naskočili. »Zakaj pa ne?« - Ker vselej pijete pivo. Zaradi ledenih mož bi moral piti čaj, in to vroč, kvečjemu kuhano vino. »Ha, ha. Ta je pa dobra. Ali mislite, da sem bolan? Jaz pa čaj!? Saj tudi pozimi ne pijem čaja, ne vročega ne hladnega...« -Ja pozimi pač ni ledenih mož. »So pa ledene noge.« - Te pa ima Zofka, ker je poscana, kot pravijo... »Poslušajte, ne mešajte svetnikov, prerokb, pa čeprav vremenskih, in druge mistike v tako konkretno pijačo, kot je pivo!« ' \ - Pa ja, niste hudi!? »Prmejduš, da sem!« - Torej se vam moram opravičiti? »Ni nujno.« - Ali pa vas moram prositi odpuščanja? »Tudi tega ni treba.« - Torej niste več jezni? »O sem. Še sem!« - In kaj naj storimo, da vas bo jeza minila? »Pravzaprav sem jezen že zato, ker me dovolj dolgo poznate, da bi lahko vedeli, kaj me spravi v dobro voljo.« - Kaj? »No, zdaj sem pa res dvojno jezen.« - Pa povejte že, kaj moram storiti, da bo te vaše jeze konec. »Naročite mi pivo. Saj veste, da me pivo vselej spravi v dobro voljo.« - Torej, oštir, pivo za tovariša Neposrednega... »Dve pivi, ker sem dvojno jezen.« - Torej dve pivi, oštir... »Dve veliki, ker sem zelo jezen.« - Dobro, dve veliki... »Prav lepa hvala. No, in jutri me spet spravite v slabo voljo, velja!?« Bogo Sajovic v J DELAVSKA ENOTNOST DEL STATEV ŽENSKO IME POLJSKI FILOZOF (ALFRED) RIMSKA BOGINJA JEZE ČISTA TEZA TVORBA V PANJU RESA PRI KLASU STAROSTA PRIPOVE- DOVALEC BITJE, STVAR (V SHOLASTIKI) ENOTA ZA ELEKTRIC. UPORNOST NAGRADNA KRIŽANKA MESTO V BELGIJI GRŠKA ČRKA AMERIŠKA MERA ZA MLEKO PREBIVALCI ASIRIJE TENIŠKI IGRALEC ROSSET MESTECE PRI SINJU MORSKA RJAVA ALGA GOST NA POROKI CERKVENI ZBOR .GLAVNO MESTO MAROKA IGRA S KARTAMI FRANZ ? DRAMA »RDEČA CESTA« LUKA V JUŽNI AVTOR BORUT LEVEC NEMŠKI FILOZOF (NICOLAI) KOS SUKANCA ŽENSKO IME FRANCOSKI PISATELJ PISATELJ HANSSON ŠVEDSKI POLITIK (TAGE) VZDEVEK FARAONA AMENOFISA SOCIALNI POLOŽAJ ŽIVČNA BOLEZEN REŽISER RUSSEL ATLET AOUITA MŠKI iHIST ŠVICARSKI MATEMATIK (GABRIEL) TIBETAN- SKO GOVEDO RUSKI PISATELJ (LEONID) PRIPRAVIL: SALOMONOV UGANKAR SPODNJI DEL HRBTENICE ŠVICARSKI JUNAK ANGLEŠKI RAZISKOVA. (JOHN) KORALNI OTOK REŽISER GODINA KOCINA j IVAN TAVČAR GRŠKI DIDAKTIČNI ZDRAVILNA RASTLINA VOZ Z PLOHOM POLOŽAJ PRI ŠAHU AMERIŠKO MOŠKO IME REKA SKOZI STRAFFORD DELAVSKA ENOTNOST LUKA OB OHOTSKEM MORJU VULKAN NA HAVAJIH EGIPTOVSKI BOG NAPRAVA , NAD ŠTEDILNIKOM RIMSKO PODZEMLJE PIJAČA STARIH SLOVANOV KOREOGRAF OTRIN MESTO V TEKSASU OB MEJI Z MEHIKO POKRAJINA HRVAŠKEM SIMO MATAVULJ PERZIJSKI POLOSEL KROGLASTA BAKTERIJA INDONEZIJ. TISKOVNA AGENCIJA ZVEZDA, KIZAZARI IN UGASNE Nagradna križanka št. 20 Rešeno križanko nam pošljite do 23. maja 1994 na naslov ČZP Enotnost, Dalmatinova 4. 62000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 20 Nagrade so: 1.000, 700 ip'500 tolarjev. Rešitev gesla velike nagradne križanke št. 17/18 je: VESELE PRAZNIKE VAM ŽELI DELAVSKA ENOTNOST Izžrebani reševalci velike nagradne križanke 17/18: 1. Boža Novak, Prušnikova 44, 61000 Maribor, 2. Božo Robida, Apno 34, 64207 Cerklje, 3. Matej Sušnik, Gabrsko 14a, 61420 Trbovlje Nagrade bomo poslali po pošti Križanko pripravil SALOMONOV UGANKAR