Stev. 13.
Conto corrente con la posta
Trst — Gorica, dne 2€». marca 1925.
Mc&jt.
Letnik II.
Mwja vsak četrtek zvečer. - Uredništvo in npravništvo v Trstu, Via T mm bianca 21, IV. ; y Gorici via Carducci 7. I. nad. Dopisi naj se peéìtjajo na uredništvo. Rokopisi se ne vračaj« - Ttek Tiskarne Edinost.
NOVICt
...------na za celo leto: 10 lic : za
poi Icta : 5 L : posamezna številka 30 stoi., za inozemstvo se vračana poštnina. - Oglasi, naročnina i. t. d. naj se pošiljajo na naslov : „Novice", Trieste, Via Torre bianca 21, IV. n.
Športno gibanje
Med našimi mladinskimi gibanji zavzema šport po svojem razvoju gotovo eno prvih mest. Ne samo v mestu, ampak tudi po deželi.
Ko je eno gibanje zavzele: tak raz-vej, si je treba postaviti vprašanje, kakšno* korist lahko prinese in kakšno škodo. Predvsem si moramo • biti na jasnem iv enem : da je športna vzgoja le en del splošne narodove vzgoje, da torej tvori z drugimi vzgojnimi sredstvi (prosvetnimi društvi, izobraževalnimi krožki, s telovadno zvezo itd) eno celoto, ki daje gotovemu narodu gotovo obiležje. Zato je zgrešena misel, da je na praivi poti športnik, ali pa športnol društvo, ki je deseglo le višek telesne izurjenosti, a je zanemarilo srčno in kulturno vzgojo svojih članov: tako društvol je p&zabilo, da je šport le sredstvo, ne cilj.
Zdi se, da se mi ne zavedamo do
javnost pač pričakuje Angleže in ne... Tomajce.
Evo, v tej newerjetni primeri tiči vise bistvo športnega gibanja in športne vzgoje: športniki predstavljajo pač narod, kateremu pripadajo in se le smešijo pred svetom, če se tega dejstva ne zavedajo.
V podpret j e te trditve hočemo navesti, kar piše o tem eden najuglednejših športnih listov, francoski športni list ,«L'Auto»:
«Šport je nase najboljše propagandno sredstvo v inozemstvu, pa nič ne govori; njegov Učinek je večji kakor vsaka umetniško delo v gledališču ali koncertni dvorani. Kakšne možnosti za slavo» Francije, če bi bil Carpentier potolkel Dempseya! Kako so ga sprejeli prvič, ko ga je obdajal še isijaj nepremagljivosti! Nobena kronana glava ni tako sprejeta, na tisoče je biloi gledalcev, stotine časnikarjev in fotografov- so ga obkrožale. Imamo pa še športne veličine, ki dvigajo naše ime, imamo Suzano Lenglen, Rigoulota, Pelletiera d'Oisy
v»lj dejstva, da so v sedanjem mo-1 imamo Gerbauta., ki je peljal čast
"Francije v orehovi lupini čez Atlantik v New-York. Živimo v stoletju športa, umetniki in igralci ne uživajo tiste slave, kakor jo uživa športnik, ki dela rekorde in ploskajo tisoči.»
Če je Francozom, ki so nekoliko večji in nekoliko bolj znan narod, nego je nas pol milijona tukajšnjih
dernem času športniki eni prvih predstaviteljelvi svojega naroda na zunaj. Tega dejstva se zavedajo večji ■ narodi, kot smo mi, in dobiva zatoi športno gibanje po vsem svetu vedno bolj nacionalni, narodni značaj. Zato se tudi športno gibanje razvija. Če bi šlo le zato, da eden zmaga in da je drugi premagan, bi bila športna tekma ponižana na stopnjo' biko-borbe. V španskem cirkusu je gledalcu vse eno, ali je premagani bik iz Andaluzije ali iz kake pirejske vasi: zadostuje mu, da ga vidi podrtega na tla...
Športno gibanje pa je nekaj bolj vr.'^ne^ fl'.'go... b.'koborba, ir. ?a tose pri športnih tekmah pazi na to, Wo je zmagal. Ko bi nastopila n. pr. v Trstu kot «angleška» četa četa, sestavljena iz samih pristnih Krašev-cev, bi se ji javnost z vso pravica satejala in bi jo imela za norca, kajti če je napovedan nastop Angležev,
STARA IDRIJA. — Slika nam kaže mesto Idrijo v srednjem veku.
Opoldne je prt njih «solnce je stalo nad gk vo», ob pol. enih «koze so pile vodo», ob eni «solnce se je obrnilo», ob pol dveh «čebela brenči», ob dveh «voli iodo», ob treh «koze so pile vodo», ob šari h «voli so drugič pili», ob pol štirih «koze spijo», ob petih «ženi koze domov», ob pol šestih «koze so prišle v stajo», ob šestih «solnce je končalo», četrt na sedem zvečer «molži krave», tri četrt na sedem je «ne morem videti ne človeka, ne zveri», ob sedmih zvečer iebo se je utrdilo», ob devetih «kdor je pil mleko, spi», in tako naprej.
Popolnoma zanesljive pa seveda takšne preproste «ure» niso. Je le še boljše, če imamo v žepu ali pa na steni
Slovan o/v, toliko na tem, da se potom i óasomer, ki nam popolnoma natančno športnega uveljavljanja dvigne ugled j pokaže čas — če namreč dobro gre.
Francije in francoskega naroda v I	--
svetu, toliko bolj mora biti' nam na	SreCIÌS Klati
tem, da predstavlja naš športni razvoj res naš razvoj, razvoj julijskih Slovanov. Drugače bi izgubilo naše
V Dessau v Nemčiji je porodila ta teden 47 let stara delavčeva žena svoje 27. dete.
^	_____ _____ Med njenimi otroci je več dvojčkov. 11
športno gibanje "vsako privlačnost za i otroJk š? živi.' osta.lih }6 >e mrtvih. Zanimivo
bližnji, ir.: daljnji nesWjtóki sv c v. t da ,e	hčl	porodila isto
. .	t_ ■ i	i,. .	koi n;cv,a mati
nam bilo v bližnji bodočnosti
bi
le v kvar, v daljnji pa le v zasmeh.
Zdi se, v kolikor smo imeli prilož noist opazovati, da se vsa naša športna društva tega zavedajo in je treba to zalvest le utrditi tudi pri vsakem posameznem članu posebej.
Novice iz vsega sveta
Trgovina z dekleti
Trgovina z dekleti se je zadnja leta po Evropi silno razpasla. Na vse mogoče načine skušajo pridobiti mednarodni temni elementi mlada in lepa dekleta za svoje nečedne zločinske namene. Ker so izvrstno organizirani, jim mladenke kaj rade nasedajo na spretno nastavljene limanice. Ti hudodelci obljubljajo dekletom zlate (gradove, ako sprejmejo imenitne službe, ( seveda skozi in skozi poštene in dostojne. Ko pa pridejo enkrat revice v inozemstvo, se smeri njihove vožnje izpremenijo in pridejo končno tjakaj, kamor jih hočejo imeti brezvestni ljudje: v javne hiše.
Tako je nedavno odkrila policija v Stras-bourgu na Francoskem pravcato borzo za trgovino z dekleti, ki je imela svojo podružnico v Hamburgu. Ta borza je pošiljala de-vojke večinoma v Južno Ameriko in na Balkan. Vsa stvar je prišla na dan, ker je policija prijela nekega Arganta.
Že več dni so prinašali nemški listi oglas, da sprejme neko veleposestvo na deželi dekleta iz boljših družin v službo kot pisarniške pomočnice ali kot odgojiteljice. Neka družina v Hamburgu je na podlagi tega inserata sklenila poslati svojo hčer na to posestvo. Službo je preskrbel mešetar, s katerim je sklenila rodbina pogodbo. Isti dan, ko je gospodična morala odpotovati, je nenadoma zbolela. Oče je takoj to brzo-javil upravi veleposestva, od katerega je dobil odgovor, da nič ne ve za to, da bi tam potrebovali kako dekle. Oče je takoj sumil, da tu ni vse v redu, in je obvestil policijo. Redarstvo je vzelo stvar v roke in ugotovilo da so naročili oglas v listu trgovci z dekleti. Glavni posredovalec je bil kmalu dognan in prijet v osebi omenjenega Arganta.
Policija je preiskala stanovanje posredovalca in prišla iz zaplenjene korespondence na to, da se je Argantu doslej posrečilo, da je na podoben način že izvabil 50 deklet v starosti 16—18 let v Ameriko. Pri Argantu so našli redarji tudi sledeče pismo, ki še ni bilo oddano na pošto:
«Omenjenih pet deklet je prišlo in so na varnem. Sedaj se nahajajo na potu v New-york. V hamburškem pristanišču mrgoli
redarjev, vendar smo spravili devojke po trudapolnem delu na ladjo. Dve sta se skoraj izdali, veš pa, da dobro učinkuje. Spravil sem dekleta v San Francisco. Tam lahko kriče po očetu in materi, kolikor in kakor dolgo se jim ljub?. Kadar boš imel zopet kaj blaga, ga spravi takoj v Hamburg na borzo. Hkrati ti pošiljam ček na —. Ako bi se deklice upirale, spravi jih tjakaj, kamor sem ti že omenil. Tam bodo že prišle k pameti.»
Kako merilo čas, kjer ne poznajo ure?
Divja plemena zelo čudno označujejo dnevni čas. Neki angleški potopi-sec pripoveduje, da domačin na He-bridskih otokih, ako ga ponoči vprašaš, koliko je ura, pokaže s prstom proti nebu na mesto, kjer bi stalo solnce podnevi.
«Lev je prišel v tišino dežele,» pravi zastopnik nekega zamorskega plemena v Afriki, kadar hočejo reči, da je polnoč.
Nekateri tropični rodovi pravijo: «To se je zgodilo malo prej, nego se je obrnil dim.» Ob obrežju nastane namreč vsak dah malo pred solnčnim zatonom veter, ki piha proti suhi zemlji.
Najbolj čudno označanje časa pa imajo prebivalci otoka Madagaskarja. Polnoč imenujejo «središče noči», ob dveh ponoči je «kvakanje žab», ob četrt na šest zjutraj je «jutranji sij», ob pol šestih je «neleni ljudje vstajajo», ob šestih zjutraj «.vzhajanje solnca», ob četrt na sedem «živina gre iz hleva», ob pol sedmih «listje je suho», ob devetih «solncem nad1 listjem», opoldne je «solnce nad streho», ob dveh popoldne «suši obleko». In tako gre dalje do pol desetih zvečer, ko se pravi «vsakdo v ipostelji».
Afriško pleme Nandi ima slično označevanje časa, ki se tujcu vidi čudno, toda domačin natančno ve za čas.
Najgloblji rov v zemljo
Znameniti angleški inženir Sir Charles Parsons je razvil pred kratkim zelo smel načrt s predlogom, naj se izkoplje 20 km globok rov v zemljo, da se do-žene, kaj prav za prav leži pod zemeljsko površino. Dosedanji poizkusi so tega inženirja prepričali, da bi se izkopal tak rov tekom 50 let, stroške je tudi preračunil na okroglo 20 milijonov angleških funtov. Za tako delo naj bi se združilo več držav. Najtežji kameni leže zelo globoko v zemlji in zato bi se lahko izsledili v veliki globočini še popolnoma neznani kameni in nove kemične prvine, ki bi donašale človeštvu vsled svoje neizmerne energije velikanskih koristi. Najgloblji rov do sedaj ne presega poldrugega km.
Dragi poljubi
V	Zjedmjenih državah se z vsakim dnem bolj in bolj množe ločitve zakonov. Zaroka, poroka, ločitev, vse to malo-dane v enem dnevu, ni nič kaj nenavadnega. Gorje pa, če kdo javno poljubi žensko, ali če ji ukrade poljub! Pred
I sodnikom so' taki poljubi zelo dragi. V ' V Shelbyville (država Kentucky) je vložila Dory Jensen tožbo proti svojemu zaročencu, ki se je z drugo ptonočil in zahtevala 8000 dolarjev odškodnine. Na vprašanje sodnika, zakaj zahteva prav 8000 dolarjev, je odgovorila, da ji je dal zaročenec 40.000 poljubov. Sodnik je znižal ceno za posamezne poljube na eno stotinko in odmeril tožite-Ijci odškodnino v znesku 4000 dolarjev.
Lepo je biti amerikansko dekle! najprej dobi 40.000 poljubov in potem še 4000 dolarjev odškodnine t. j. približno za vsa kpoljub 25 centezimov v naši italijanski valuti.
Pivo - rešitelj otroka
V	Monakovem, glavnem mestu Bavarske in kraju, kjer se proizvajajo velikanske množine piva, da se z njim po večini žeja avtohtonega prebivalstva, se je pred par dnevi izgubila štiriletna deklica. Zašla je in ni več znala domov. Ljudje niso .mogli dognati, ne kdo, ne kaijl, ne odkod je. Dobrodušen meščan, kakršni so vsi pivopivci, je stopil k otroku in ga izpraševal: «Kdo je tvoja mama?» — «Ne vem!» — «Kako se imenuje tvoja mama?» — «Ne vem!» —!
«Kje stanuje tvoja mama?» — «N« vem!» — «Kam hodi tvoja mama p» pivo?» Otroče je nato veselo odgovorilo: «K frančiškanom!» Franciskaner-keller je namreč ena izmed največjih m najboljših pivnic v Monakovem, Ljudje so peljali otroka k frančiškanom', postavili ga na mizo te točame, da ja je moral vsak opaziti, kdor je prišel p« pivo in ko je prišla mati o poldne p» pivo, kdo naj popiše njeno veselje — je dobila zraven vrča piva še svojega otroka.
Ženski dan v sovjetski Rusiji
Dne 9. marca t. 1. so po vseh guber-nijah Sovjetske socijalistične unijé praznovali mednarodni delavkiin dan. V Moskvi je na slavnostnem zborovanju nastopila nemška komunisitnja in pisateljica Klara Zetkin. V Leningradu se je udeležil ženskega zborovanja Ziivov-jev, ki je v svojem govoru izjavil, da velja najnovejše geslo šovjetov: «Pogled na vas!» predvsem ženskemu delu i« osvoboditvi že«e na 'kmetih^
Pogozdovanje „suetlli krajev"
Te dni se je pričelo s pogozdovanje* «svetih krajev» t. j. onih krajev Goriškega, kjer je najbolj divjala krvava borba.
Pretekli teden se je pričelo s pogozdovanjem Sv. Mihela, •potem bodo sledili drnji kraji kot na pr. Sv. Gora, Sabotin, Sv. Gabrijel in drugi. Ta namen društva, ki je «Pr» Montibus friulana», je hvalevreden in radi tega, da se pokrijejo razrita in opustošena rebra naših gor z zelenjem in da se polagoma naberejo plasti zemlje po golih pobočjih. Naše ljudstvo bo prav gotovo skrb** čuvalo, da ne prizadene nasadom nikake škode.
Največje letalo
Francoska tvrdka Louis Breguet namerava zgsaditi velikansko letalo. Načrti so že v glavnem dokončani, tako da so že znane glavne mere in druge podrobnosti tega zračnega velikana. Letalo bo enokrilno, široko 72 m, dolgo 38 m. Letalo bo imelo 18 mož posadke in bo lahko sprejelo 80 potnikov. Skušala se bo doseči povprečna hitrost 28t km na uro. Letalo bo vezalo Paris z New Yorkom. Vožnja za posameznega potnika bo stala samo 3700 frankov, torej mnogo manj kakor prvi razred na najbolj udobnem parniku.
Iz „suhe" In moralne Amerike
Zedinjene države Severne Amerike so postale «suhe», odkar je bil sprejet zakon, ki prepoveduje vsako, tudi najmanjše razpečavanje alkoholnih pijač. Alkohol dobiš dandanes edino le v lekarnah kot zdravilo proti kačjemu piku. Zato se ljudje zatekajo k tihotapcem, ki prodajajo alkohol najrazličnejše (kakovosti in količine, seveda po zelo visokih cenah.
Prvi državni pravdnik v New Yorku, Emery Buckner je pravi apostol treznosti in najhujši sovražnik alkohola. Noč in dan išče skritih in tajnih prodajalcev prepovedanega alkohola, noč in dan zapira ljudi, ki količkaj diše po vinu ali žganju. Posledica te njegove službene gorečnosti je ta, da so v New Yorku grozovito poskočile cene alkoholu. Zato se pa rajši peljejo New Yor-čani z železnico v druga mesta, kjer je pijača bolj po ceni. Pije se pa prav tako in prav toliko, kakor se je pilo pred državnim pravdništvovanjem Emery Bucknerja.
TEDENSKI PREGLED
Italija
Fašistovska stranka je t nedeljo proslavljala po vsej Italiji obletnico svoje ustanovitve. Zbrale so se ponekod ogromne množice fašistov in miličarjev, toda proslava je očitno zaostajala za podobnimi prireditvami prejšnjih let.
Glavni govornik v Rimu je bil tajnik fa-šistovske ' stranke Farinacci. Glavne misli njegovega govora so po ostalih mestih raz-predli drugi fašistovski govorniki. Farinacci je opisal znano zgodovino fašistovkega delovanja v prvih letih pa vse do danes. Dejal je, da so mnogi zapustili fašistovske vrste po Matteottijevem umoru in pozneje in da je sedaj fašistovska stranka tudi na vladi sama, kar ji bo omogočilo, da v celoti izpelje svoj program. O Fašistovski revoluciji ne morejo soditi sodišča — je dejal Fa- j rinacci z ozirom na Matteottijev umor — včeraj sem rekel kot navaden fašist, danes se proglašam kot glavni tajnik stranke za odgovornega za vse, kar je fašizem naredil za zmago svoje stvari.
Nadalje je Farinacci povdarjal, da se bodo fašistovske reforme ali sprejele, ali pa da bodo vsiljene, kajti ...39 milijonov Italijanov da blagoslavlja fašistovsko vlado.
In ker mora in hoče fašistovska vlada razviti svojo revolucijo, se mora vpeljati red tudi med uradništvom. Uradniki, ki se ne bodo hoteli udinjati fašizmu, bodo mo-rali torej odstopiti mesto bolj prožnim lju- ' dem.
V Rimu je govoril
TUDI MUSSOLINI, toda le par besed, da pove, da mu bolezer še ni vzela besede, da se bliža pomlad in da bo še-le sedaj lepo, ko bo fašizem zopet začel svoje delo v polnem obsegu.
Kakor vidimo, smo še vedno na začetku.
Jugoslavija
Kakor je bilo predvidevati je sklep ve-rifikacijskega odbora, naj bi se vsi mandati poslancev Radičeve stranke razveljavili zaradi njene zveze s komunistično in-ternacionalo, imel za posledico strnitev opozicionalnega bloka. Le-ta je zastavil vso svojo moč, da bi preprečil odobritev tega sklepa v skupščini. Opozicionalno časopisje je napovedovalo zadnje dni, da bodo voditelji opozicijonalnih strank prečitali v skupščini besedilo sporazuma, katerega so podpisali tudi Radičevci in ki da ni nikakor tak, da bi se mogli razveljaviti mandati poslancev, ki so se s svojim podpisom obvezali, da se ga bodo držali. V imenu opozicijskih strank, zbranih pod imenom «Blok narodnega sporazuma in ljudske demokracije» je prečital v narodni skupščini v nedeljo po kratkem uvodu, v katerem je protestiral proti načinu zadnjih volitev, voditelj opozicijskih strank Davidovič.
PROGRAM BLOKA NARODNEGA SPORAZUMA IN LJUDSKE DEMOKRACIJE.
6.	Blok izključuje diktaturo vsake vrste. Stoji v politiki na načelu narodnega sporazuma in ljudske demokracije. V gospodarskih vprašanjih pa stoji na stališču stanovskega sporazuma in sodelovanja.
7.	Blok hoče izvajati vse potrebne socialne reforme, ostajajoč na načelu ohranitve privatne lastnine, katero pa je treba urediti v duhu socialne pravičnosti in v smislu socialnih dolžnosti. V gospodarskih vprašanjih stoji na načelu stanovskega sporazuma in sodelovanja. Gospodarsko življenje našega ljudstva, zlasti kmetskega, naj se razvija na zadružnih načelih.
Ta program je bil podpisan 25. februarja 1925. Podpisali so ga: dr. Korošec za Jugo-slovanski klub, Ljuba Davidovič za dem. klub, Ljuba Davidovič za dem. klub, Pavle Radič za HRSS in dr. Hrasnica za JMO.
Davidovič je še dejal, da je prečital besedilo tega sporazuma, dà se dokaže, da je sporazum mogoč. Nato je povzel besedo radikalec minister Uzunovič, ki je očital Davidoviču, da ves čas govori o sporazumu, sedaj pa, ko je bilo potreba povedati, kako si ga predstavlja, pripoveduje, da se bo sporazum še-le delal. Toda — je nadaljt al minister — temeljne misli programa posameznih pozicijskih strank si tako nasprotujejo, da ne more biti med njimi trajnega sporazuma. G. Davidovič je sedaj prečital nekaj, jutri pa bo to zanikano, kakor je bilo že tolikokrat. Kadarkoli se je Radiću ponujala roka, vedno je zlorabljal položaj, da
je ?nova napadel vse, kar je tej državi in narodu svetega, dokler se ni nazadnje udinjal boljševikom. Narodni blok je šel v volitve z jasno parolo: edinstvo države, njena obramba proti zunanjim in notranjim sovražnikom, ohranitev sedanjega ustavnega stanja.
Povejte jasno, v katerih določbah hočete spremeniti ustavo, pa bomo vsi sodelovali.»
Na nedeljski popoldanski seji je nato prišlo v skupščini do tako burnih prizorov, kakršnih se še ni videlo. Vsled izjave poslanca Trumbićeve skupine Bazale, da je skupščina razdeljena v narodne zastopnike in vladne poslance, je prišlo do hudega prepira, ki se je izpremenil v pretep.
Do prave razjasnitve stališč pa je prišlo še-le na prihodnji seji, ko sta ob priliki razprave o spornih mandatih povzela besedo ministra Pribičevič in Žerjav. Oba sta skrajno ostro napadala Koroščevo stranko.
Razburjenje je bilo tekom teh razprav v skupščini veliko. Poslanci in ministri so se razgreli, le stari Pašič je ostal miren in se je v najhujši burji — smehljal v brado.
Toda ti skrajno ostri nastopi so le priprava za prihodnje seje, na katerih se bo razpravljalo o potrditvi mandatov Radičeve stranke.
Za te seje je prijavilo svoje govore kakih dvajset Radičevcev. Pričakujejo se svečane izjave s strani Radičevcev, ki naj bi razščitile položaj, kateri je v tem tednu dosegel višek napetosti.
Brez dvoma je, da se v sejah narodne skupščine v tem tednu rešujejo vprašanja, ki so velikanske važnosti za nadalnji razvoj notranje politike v sosednji državi.
DNEVNE NOVICE
Pravica v naši deželi
Govor posi. dra. Besednjaka
v zbornici V zbornici se sedaj razpravlja o proračunu ministra pravde in bogočastja. To priložnost je porabil poslanec Besednjak, da je na sobotni seji zbornice podal ŽALOSTNO SLIKO PRAVICE IN BOGOČASTJA V NAŠI DEŽELI. Poslanec Besednjak je predložil zbornici resolucijo: «Zbornica poziva vlado, da naj izvede revizijo svoje sodne politike nasproti slovanski manjšini v Italiji...» To-le resolucijo je utemeljeval z daljšim govorom, v katerem je dejal med drugim:
Nimam namena govoriti o cerkveni politiki vlade in tudi ne bom razpravljal o !
Vživite se častiti tovariši, v položaj slovanskega ljudstva: oblastvo pošlje našim kmetom poziv, naj se zglasijo, otvori sodno postopanje, jih pozove naj predložijo listine itd., toda stranke ne razumejo, kaj berejo in se morajo zatekati k odvetnikom ter trošiti denar, tudi kadar bi to ne bilo potrebno. Lahko vam bi našteval slučaje, ko so slovenski kmetje prišli po 30 km daleč v mesto, da jim je odvetnik raztolmačil, kaj je pravzaprav v pozivu, ki ga ne razumejo, pisano. (Medklici. Ropot.)
Pomislite, častiti tovariši, kakšno izgubo časa in denarja mora utrpeti slovansko ljudstvo vsled Oviglievega ukrepa.
Smelo trdim, da je minister Ovigjio naložil ali bo naložil našemu ljudstvu nepotrebno plačevanje milijonov, ki se mu ne bodo nikdar vrnili.
Oviglio je naložil našemu ljudstvu pose
vprašanju cerkvenih posestev v novih p*»- «,ea davek in ga s tem postavil na nižjo i u	«- * """" "" stopnjo kot so vsi ostali državljani.
krajinah, kjer rešuje to vprašanje posebna komisija in tovariš Mattei-Gentile, njen predsednik, je v nekem razgovoru izjavil, da se bo ohranilo vse, kar je dobrega in poštenega v prejšnji zakonodaji novih pokrajin. Tudi nočem naslikati pred zbornico težkega položaja, v katerem živi slovansko ljudstvo
t»	n, *	j * „ „ „„.,„„ :„ v Istri, ki je globoko žaljeno in vznemirjeno
Program «Bloka narodnega sporazuma m,	^ v'ers\em čut	nad 80 000 '
ljudske demokracije» se glas.:	) bivalcev ne more izpolniti verskih dolžno-	„ „. ,	. ,
I. Parlamentarne stranke, ki so bile do- sti zastran pomanjkanja duhovnikov, ki bi poslanec Banelli k temu sili, hočem pove-sedaj združene pod naslovom opozicionalni razumeii njihov jezik. Medklici. Posi. Ma- dati, da so se cel° v obsovraženi Avstriji blok, so osnovale stalno politično skupino rani. <<Ni res!>> Besednjak: «Kar sem pove- ' "" po imenom «Blok narodnega sporazuma in je popolna resnica!» «Marani: «Govori ljudske demokracije» in nastopajo v narodni, „ jstri( ^i je ne pozna.» Besednjak: «Seveda
KAKO JE BILO POD AVSTRIJO.
(Podminister Banelli: Veleizdajniški procesi proti Italijanom so se obravnavali na Dunaju vedno le v nemščini. Tam je šlo za kožo in vendar so se morali Italijani zatekati k tolmačem.)
Besednjak: Jaz nisem hotel iz obzirnosti do zbornice omeniti Avstrije. Pa ker me že
Naznanitev terjatev nasproti a.-o* erarju
Vprašanje naznanitve terjetev nasproti a. o. erarju šle v e dao ni kon'čno rešeno z zakonom. Namesto -vlade v Rimu delajo j— zmešnjavo finačne intendante. Talilo je finančna intendanca v Trstu te dtni zopet izdala dolgo okrožnico, v kateri po svoje tolmači tozadevni zakon. Ker se zdi, da to tolmačenje ni pravilinlo, je poslanec WiMan posredoval pri vladi. Poslal je finančnemu ministru tc-le brzojavko:
«Ekiscelenci finančnemu ministru v Rimu. V stvari priglaševanja terjatev za vojaške rekvizicije proti Avstriji Ggrsjki izdaja tukajšnja finančna intendanca okrožnice, ki so pravno napačne, praktično nevzdržne in pripravne povzročiti piomete ter izzvati vznemirjenost in agitacijo udeležencev. Prosim Vas,, da po-sežete takoj vmes.»
Počakali bomo torej odgovor ministra, 'o katerem bornio še pravočasno obvestili naše čitatelje.
Za sedaj ponavljamo le to: Po vseh treh pokrajinah (na Goriškem, v Istri in v tržašjki pokrajini) so ljudje, kateri imajo terjatve nasproti a. «o. erarju zaradi rekvizicij in podobno,, kakor smo že p' sali. Vsi ti naj se še pravočasno obrnejo na politično društvo v Trstu (ul. S. Francesco 20 za trž. pokrajino, al. Lavatoio l/I za Istro) ali v Gorici (ul. Carducci 7/1), da jim pomaga pri sestavi prijav, kajti rok za prijave poteče 23. aprila t. 1.)
Ali lahko prijavim do 24. aprila t. 1. tudi avstrijska vojna posojila kot terjatve napram Avstriij?
Prav za prav bi vojna piosojila tudi spadala med terjatve napram Avstriji, ker so ona v resnici neke vrste terjatev, ki jih dolguje bivša avstrijska vlada vsem onim, ki so podpisali eno izmed šesterih avstrijskih vojnih posojil. Toda zgagio dela pri tem člen 205 senžermen-ske mirovne pogodbe in kvari veselje ter up vsem onim,, ki prijavljajo pri različnih, povsod poganjajočih uradih kakor prijavo terjatev svoja vojna posojila napram Avstriji. Ta člen namreč določa, da ne odgovarja Avstrija za vojna posojila podpisana od državljanov one države, ki je prejela kos ozemlja bivše avstrijske monarhije. No, in ker je Italija pridobila prav naše kraje, del bivše avstrijske monarhije, v svojo last. je bolje, da si vsi plodpisovalci avstrijskih vojnih posojil prihranijo tistih par lir, ki bi jih popolnoma brezuspešno potrošili za prijavo ter da potrpežljivo čakajo, da se jih italijanska vlada sama kdaj usmili. Ako bi se odkrili zlati rudniki na Krasu-, bi se to 'znalo kmalu zgoditi, tako pa zelo dvomimo, da pridejo ti ljudje kedaj do svojega denarja.
skupščini kot celota v vseh vprašanjih, v katerih gre za velika politična vprašanja te enote.
Organi bloka so: predsednik, ožji in širši izvrševalni odbor in skupna seja narodnih poslancev.
II.	Ta blok je vzel za podlago svojega delovnega programa deklaracijo Davidovičeve vlade od 12. avgusta 1924, katera deklaracija bi se imela dopolniti zlasti z zakonom o jamstvu sodne neodvisnosti, o tiskovni svobodi in svobodi sestajanja in združevanja, z zakonom o samoupravi kmetskih in mestnih občin. Način izvajanja poslednjih volitev dokazuje nujnost zakona, po katerem bi se zaščitila v bodoče volivna svoboda. Moram povdariti odgovornost organov, ki izvajajo volitve. Poostriti je treba kazni za prestopke proti volivni svobodi, določiti je treba pospešeno postopanje proti sedanjim krivcem, verifikacijo mandatov pa ima izvršiti sodišče.
III.	Osnova političnega dela sestoji iz programatičnih načel, ki so bila deloma že objavljena v poročilu predsedništva HRSS z dne 29. septembra 1924, in to posebno:
1.	Stranke bloka, stoječe na načelu ravnopravnosti vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, so edine v tem, da je država SHS celota, v kateri pa se ima notranja ureditev izvesti s sporazumom Srbov, Hrvatov in Slovencev po že deloma izraženih načelih.
2.	Definitivno izvajanje narodnega sporazuma na normalen zakonit način na podlagi demokratske vladavine na najpopolnejši način je mogoče samo s parlamentarno monarhijo po angleškem vzoru, zasnovano in zgrajeno na podlagi narodne suverenosti.
3.	Naša država mora biti slična ljudski demokraciji, urejena po sistemu seligover-nementa in samouprave od najmanjših občin pa do parlamenta.
4.	Pristojnost skupnega parlamenta jn drugih narodnih zastopstev in odnošaji njim odgovornih organov morajo biti določeni po ustavi.
5.	Blok v celoti in poedine stranke v njem so edine v tem, da je njihova politika popolnoma samostojna in določena edinole od interesov ljudstva. Zato smatrajo za nujno, da se prekinejo vsake zveze z inozemstvom. Interese naroda pa je treba spraviti v sklad z ideali človečanstva in z mednarodno težnjo po trajnem miru.
k vam bom prišel v šolo.»
Ne bora ''anes slikal trpke resnice, da n« tisoče in tisoče slovanskih mož, žena in otrok v Istri ne more hoditi k maši in da umirajo mnogi brez verskih tolažil. (Medklic: «To je smešno!» Besednjak: «Zame pa to nikakor ni smešno.») O vsem tem bom govoril ob drugi priliki.
Danes se omejim le na to, da orišem in izrečem sodbo nad nekaterimi ukrepi bivšega ministra Oviglia, ki se nanašajo na nove pokrajine.
Predvsem hočem govoriti o popolnem iztrebljenju slovanskega jezika iz sodnih dvoran, o brezobzirni prepovedi rabe jezika našega ljudstva na sodiščih v našem ozemlju. Ti ukrepi se vam bodo zdeli morda potrebni, jaz pa bom dokazal, kako ogromno škodo je povzročila sodna politika ministra Oviglia na gospodarskem, moralnem in političnem polju. Ukrep, ki je ukinil slovenski jezik, v sodnem postopanju je pustil za sabo globoke sledove v socialnem življenju našega ljudstva in je prevrnil vso sodno upravo na meji države. Oglejmo si nekoliko praktične posledice vladnega ukrepa. Naši kmetje, delavci, trgovci, obrtniki ne morejo več slediti sodnim razpravam, ker njih jezik ni več priznan kot razpravni jezik. Minister Oviglio je slovensko primorsko ljudstvo postavil v isto vrsto s tujci, ki se morajo na sodnijah posluževati tolmačev. Slovanski kmetje ne morejo več govoriti naravnost s sodniki in pojasnjevati ter utemeljevati svojega stališča in braniti svoje pravice. Sodnik ne more več govoriti naravnost s strankami in nima več z njimi neposrednega stika, ker ne razume, kaj govorijo, kaj hočejo, kaj vprašajo in kaj odgovarjajo. (Marani: «Saj ni res!» Besednjak: Zdi se, da imate Vi resnico v zakupu.» Smeh.) Ta položaj je tem težji, ker — kakor vsaj veste — se tudi civilne razprave v novih pokrajinah vrše ustmeno.
Vlada je mislila, da bo s svojimi ukrepi podpirala prodiranje italijanstva v naše kraje in utrjevala ugled državnih oblastev pred slovansko narodno manjšino. V resnici so pa njene odredbe popolnoma ubile v očeh našega ljudstva ugled sodišč in italijanskega uradništva.
Razun moraine škode je prizadjal minister Oviglio s svojo sodno politiko državi in našemu ljudstvu tudi ogromno gospodarsko škodo.
(protest in hrup v zbornici) vršili vsi procesi v maternem jeziku strank. Italijani in Slovenci so smeli braniti svoje pravice v lastnem jeziku, celo pred najvišjim sodnim dvorom na Dunaju. (Glas: Avstrija ni bila eno-rodna država.) Besednjak: Saj se vedno sklicujete na Avstrijo. (Banelli vpije: Mi smo si priborili svoje pravice s krvjo, s krvjo, s krvjo!) Besednjak; Kaj pa ima kri tu opravila. Tudi jaz sem bil, kakor vi, nasprotnik Avstrije, toda kri nima tu nič opravka.
Minister Oviglio je še nekaj ukrenil v svoji neprevidnosti: namesto, da bi skušal omiliti strahovite posledice svoje politike, je v novih pokrajinah vse sodnike slovanske narodnosti in mnoge italijanske sodnike, ki so poznali jezik našega ljudstva ter jih je nadomestil s sodniki starih provinc, ki ne poznajo slovanskih jezikov. Ta ukrep je vrhunec vseh političnih napak in pogreškov vlade v njeni sodni politiki v novih pokrajinah.
Ukrepi ministra Oviglia so strašna oskrumba prava in sodne uprave v mejah Italije. Tudi ne more biti drugače, ker ti ukrepi nimajo namena olajšati uveljavljenje zakona, temveč edino enega: širiti eden jezik.
SKLEP.
Vsak človek in vsak narod, ki se krepko in vztrajno ne bori proti kršenju njegovih pravic in se odvrača od njihove obrambe . slabi, ponižuje in onečaščuje svoj značaj, ' ker dopušča, da se v danih trenutkih njegovo življenje in njegova osebnost stavita izven zakona.
Ljudstvo, v katerem zamira pravna zavest, se pretvarja v pasivno, brezoblično in mrtvo maso, ki je brez značaja in brez člo-večanskega dostojanstva. Pravna zavest je, ki loči in dviga človeka nad žival.
Ne razvijam v tej zbornici zastave brezplodnega nacionalizma, temveč se borim za čast in človečanske pravice svojega ljudstva.
Ne dopustite, da bi slovansko ljudstvo zgubilo zaupanje in vero v pravico in to v državi, ki je bila zibel najbolj vzvišenega in izklesanega prava, kar ga pozna zgodovina človeštva.
Posi. Besednjaku je odgovoril minister pravde Rocco, ki je utemeljeval sedanjo žalostno stanje na naših sodiščih s trditvijo, da ie Italija SAMO ITALIJANSKA DRŽAVA.
Potem pa še prihajajo s puhlimi besedami o kulturi in svobodoljubnosti in pravičnosti...
Izenačenje državnih vpokojencev bivše A.-O. države z onimi iz starih pokrajih ital. države
Križevo, trpljenja in pomanjkapa polno pot so pretrpeli vsi naši mali vpoko-jenci.
Spočetka so prejemali vpokojenci svojo avstrijsko pokojnino izpremenjesno v lire, potem so jim odtrgali 20%, nato je zopet sledila — kot sploh vsaUa odredba v naši silno nestalni upravi — cela vrsta ukrepov, sedaj boLjlših, sedaj slabših, toda konec vseh koncev je bil ča, da so prišli vpokojenci na isto stališče, na katerem so bili leta 1919. t. j. da so prejemali isto pokojnino izpre-menjene krone v lire. Vpokojenci iz starih pokrajin Italije so pa imeli že v početku boljše pokojnine in so tekom teh povojnih let dosegli še razne poviške in dolklade. Tako je razlika med vpokojenci starih pokrajin in našimi precejšnja. Gotovi dolgoletni bivši avstrijski uradniki prejemajo sedaj tako nezmatno pokojnino, da manjlka pri nekaterih, ki nimajo svojega zasebnega premoženja, le malo, da niso prisiljeni hoditi beračit na cesto. Lahko si predstavljamo, kako /e te reveže potrla vest, da se ni hiotel finančni minister vkljub pritisku več kot 100 poslancev nikakor zavezati, da bi se njihove pokojnine izenačile z onimi iz starih pokrajin Italije. Tako ne preostane organizaciji vpokojencev bivše Avstrije drugega kakor to, da prično zopet pošiljati deputacije v Rim, da moledujejo okrog poslancev in čakajo ugodnega trenutka, kdaj bo finančni minister voljan in jim odredi kako denarno kapljo iz državne blagajne.
Predavanje v Komnu. Prihodnjo nedeljo 29. t. m. ob 4 pop. bo predaval v dvorani g. Žigona v Komnu g. dr. Ivo Pertot o važnosti dobre knjige za naše lju d i.	_
Kovinarska stavka
ji e končana. Kovinarji so se na poziv Fiiome v torek vrnili na delo.
NOVICE» št. 13.
Sfran I1L
GORIŠKE „NOVICE"
GORIŠKIM SLOVENCEM!
Dne 18. t. m. se je dogodila v Volčji Dragi strahovita nesreča, ki je zahtevala troje človeških žrtev. Dne 20. t. m. so bila trupla žrtev izročena materi-zemlji, Njih ni večs Toda za njimi ste preostali dve vdovi, preostala je stara mati, preostalo je osmero nepreskrbljenih otrok, ki so izgubili ne samo svoje može, sinove, očete, ampak tudi svoje hranitelje, ki ne morejo več skrbeti z lopato v roki za njihov vsakdanji kruh. Zato je, goriški Slovenci, naša dolžnost, da stopimo mi na njihova mesta ter vsak po svoji moči z darovi pripo-moremo, da ne bodo matere in vdove v skrbeh za skorjico kruha, otroci pa lačni.
Darove sprejema goriška uprava «Novic» (Via Carducci št. 7) in imena plemenitih darovalcev bodo objavljena v našem listu,
Za naš denar.
Hvala Bogu, vojska je končana, pa ne na fronti, kjer pokajo puške in grome topovi, pač pa v goriškem občinskem svetu. Tukaj se je bil zadnje čase pravcati boj med merodajnimi občinskimi očeti, ki skrbe za iblagor našega svetega mesta. Boj je končan., 'kakor
zatrjujejo radostno naši občinski mo- \z Gorice. — V nedeljo je gostovala v žakarji. Izločili iso iz svoje srede nekaj okrilju našega «Dramatičnega društva» takih, ki jim niso bili nič kaj po godu __ Šentjakobska «Čitalnica» iz Trsta z in sedaj je vše dobro — za tnjih, za nas Niccodemi-jevo dramo «Scampolo». Go-pa še ne vemo. Med raznimi važnimi in štovanje je krasno uspelo. Naše ljudstvo nevažnimi vsakdanjimi točkami, ki jih je prihitelo od vseh strani, da se seznani rešujejo naši občims'ki možje, je tudi ena, z našimi tržaškimi sodelavci na prosvet-ki mora hudo zbosti vsakega poštenega nem polju, ter z njihovim delom. Dvora-Slovenca, namreč: podpora ,«Legi na- na Trgovskega doma je bila natrpana do zionale». Če bi kak tujec priromal v zadnjega kotička. Za nekaj ur so nas naše mesto in se informiral pri občin- združili v izrednem duševnem užitku, skih očetih, kaj pravzaprav pomeni ta Prijetno čustvo zadovoljstva in na.tlonje-«Lega nazionale», 'ki ji občina daja de- ncsti ostaja v naših srcih — še dolgo po-narne podpore, tedaj bi dobil seveda, tem, ko so odšli, in utrjuje vezi z njimi, prijazen odgovor: ta re,č je naša najsve- ki so jih nekoji zlohotno trgali in rah-tejša ustanova, !ki se briga za to, da se ljali.
naša deca ne potujči. Če bi pa pogledal Niccodemi-jevo dramo so nam krasno tej stvarici bolj v oči, če bi posvetil z podali. Marsikdaj je zablinela solza ga- ! lučko v Mrìte in temne kotičke, 'kjer notja v očeh poslušalcev ob tako res- t ta stvar živi, bi opazil, da je ta «naj- ničnem podajanju doživetja male izbac- ! svetejša ustanova» nekaj čisto drugega, njenke iz človeške družbe. Scampola je ' Ona se ne briga za zanemarjeno Fur- postala ljubljenka in junakinja večera. S lanijo, še manj z.a nepismene prebivalce tem nikakor ne mislimo reči, da bi drugi v abruških gorah, pač pa vsiljuje, kot kaj zaostajali. Nasprotno! — Stali so si
vsi v približno ravni višini1. In v tem je bila ravno največja vrednost podajanja, ker niso motile globokega vtisa neprijetne razlike v igranju poedncev.
K prestof,eči predstavi opere «V vodnjaku».
Opera je delo češkega skladatelja Viljema Blodeka, ki je bil rojem 1834. v Pragi. Vstopil je že kot dvanajstleten deček na praški konservatorij, ;ki ,ga je dovršil z 18, letom. Služboval je najprej na Poljskem pri grofu Zielinskem; v Prago se je vrnil leta 1860., ko je bil imenovan za profesorja na praškem konservatoriju, kjer je deloval do svoje bolezni. Leta 1870. je namreč obolel na umu in je umrl leta 1874. v praški umobolnici. Komponirati je pričel jako zgodaj. Že 1. 1847. je napisal sekstet za flavto, dvoje gosli, rog in pozavno; -leta 1850. uverturo C-dur za orkester in 1. 1852- uverturo D-mol; leto kasneje slavnostno mašo v D-dur .za tri glasove in orgle. Napisal je dve skladbi k živim slikam, ki so se predstavljale v Narodnem gledališču v Pragi im zelo mnogo zborov, posvetnih in cerkvenih ter mnogo klavirskih skladb. Najznamenitejšo njegovo delo pa je opera «V vodnjaku*, ki je doživela velik uspeh in ki je na sporedu raznih opernih gledališč še danes, delal je še na diveh drugih operah, ki jih pa ni mogel dokončati. — Pevsko in glasbeno društvo v Gorici je sprejelo v program svojiih letošnjih prireditev tudi opero «V vodnjaku», ki jo namerava vprizoriti 4. in 5. aprila t. 1. Umevno, da vlada za to prireditev veliko zanimanje.
Zveza prosvetnih društev
daljujemo. Predavanja se vrše redno vsak teden prui nas. Preteklo nedeljo nas je obiskal s svojimi strokovnimi izvajanji g. Just Ušaj. Govoril nam je >o vinogradništvu, ki je ena najvažnejših gospodarskih panog v Št. Petru in daleč naokrog. Potrebno je, da se naulčimo umnega gospodarstva na vseh poljih. Že davno ne velja več, niti pri nas ne več, izgovor «če je moj oče in stan oče tako delal, tudi jaz ni treba da delam drugače.» Boj za gospodarski obstanek je vedno1 bolj oster, zato je potrebno, da zemljo izkoristimo do skrajnosti. Ne zadostujejo nam več v ta namen le izkušnje naših očetov — poslužiti se moramo izkušenj vseh narodov in modernih gospodarskih ved. — Zato Šempeterci poslužite se vedno ugodne prilike, ko pridejo k vam strokovnjaki, da vas pouče, —
Zadnjo nedeljo so prišli h predavanju v lepem številu tudi starejši, izkušeni gospodarji. Tako je prav. Izkušeni, uvidevni naprej — drugi pridejo odzadaj.
Pevske vaje se vrše pri nas večer za večerom, — vmes pa še dramatične. S takim krep.rim društvenim delom bomo pač. upamo, ikmaliu preboleli tudi v naših duš ii posledice svetovnega rušenja, Žal, da plemenito prizadevanje naše mladine ne najde polnega umevanja v gotovih krogih, ki mu podtikajo vse mogoče in nemogoče slabe namene. Pokazali bomo s svojim delom, kaj smo in kaj zmoremo.
iz Ročinja. — Leto za Letom, redno kot ura, je naše «Bralno in pevsko društvo» «Slogai» prirejalo svoje dramatske zabave. Naše neprestano in vztrajno delo je dobilo priznanje — naše prireditve pa sloves, ki je vedno privabil boljše zabave željne meščane od daleč naokrog. Vse pričakuje, kaj pa v tekočem letu vprizori delavno društvo. —
Kot smo čuli pripravlja društvo prijetno presenečenje s Finžgarjevim «Divjim lovcem» na Velikonočni ponedeljek. To bo užitek spet enkrat.
sitni agent svojo kramo, našemu narodu. Zelo «čedno» delovanje je to! Injekcije, ki naj zabran'jo poapnenje žil. Injekcije, ki jih moramo tudi mi nehote
plačevati, ki pa pomagajo le začasno...' Žal nam je bilo, da je bilo tako naglo OdVetnik Caprara odstavljen. Idonee. Izrednega užitka si je vse zaže-Tiskovni urad furlanske fašstovske ij^0 enkrat ~ in Žalovanj še mnogo,
zveze naznanja, da je bil politični tajnik , m t,	m it
goriškega faša odvetnik Caprara na j*. VoŽ"kega - Ne.ta, let, tik po lasto prošnjo začasno odstavljen od iz- 'OT 'e	K,Br,alno, kmetijsko društvo
vrševanja tajmSkih poslov. Vzrok temu g' pridno delovalo - malokatero je kazenska ovadbaF ki jo je napravil Justvo tako. številne prireditve, ter n,e-
proti njemu neki Collino. Nadomestil tigospodarska organizacija mu ,e v
kratkem času pomagala do obsežnega
ga bo začasno kap. P. Godina.
Zaplemba goriškega lista.
Goriški tednik «Isonzo» je bil v pon-deljek na ukaz podprefekta zopet zaplenjen. Zdi se, da ima urednik lista, g. Graziani na podprefekturi mnogo smole.
Videmski obisk.
Prihodnji pondeljek obišče Gorico videmski prefekt kom. Ricci. Obisk je oficijelen.
inventarja, ki omogoča redno in lepo za snovano delovanje. Velika škoda je bila j za to, za sloves naše marljive občine, da je društvo opustilo svoje delo — pa naj so vzroki kakoršnikoli. Vsi smo to uvideli — zato pa smo imeli svoj redni občni zbor, ki konča zaspano dobo, ter nas poživi k vedremu življenju, ki je tako bujno zaplulo po vsej deželi.
Iz Št. Petra. — Z istim svežim duhom, s katerim smo naše delo začeli, ga na-
Novice z dežele
IZ PODGORE.
Kronika minulega tedna.
Tudi pri nas kipi življenje in se dogaja marsikaj, kar je vredno, da se spravi v časopise. Nimamo sicer senzacij, kakor v velemestih ali imamo svojo vaško (kroniko, ki vsaj dokazuje, da mi Podgorci še živimo malce. Pri nas vedno kaji gori. Ogenj se pojavlja večinoma na obrorik h Kalvarije. Zažiga se večkrat suha trava, ki pa tuintam požge tudi takšno drevesce, katerega je vendar škoda. Izpod ožgane trave in grmičevja se prikaže na dan še mnogo streljiva, ki ga nekateri nabirajo in prodajajo, da zaslužijo par liric. Bolj pametni pa puščajo to nevarno ropotijo pri miru, ker jim je lastna koža dražja. Imeli smo dosti nesreč- in jih ne želimo več, zato svarimo tiste, ki se poganjajo za takim pičlim in nevarnim zaslužkom.
Pri nas je še mnogo lesenih barak, 'ki so ostale od povojne dobe sem, in v katerih prebivajo še taki, ki si ne morejo najti drugače strehe. V sredo zvečer se je vnela ena teh barak, v kateri prebiva nekaj diružin. Ogenj se je, seveda, bliskoma razširil. Predno so se prebivalci barake zavedli, je bilo že vse v ognju, tako da ni preostajalo drugega kakor pobrati najpotrebnejše, in rešiti lastno življenje. Tudi goriški ognjegasci, ki so kmalu pritekli na 'lice mesta, niso mogli drugega ukreniti kot to, da so rešili sosednje barake, ki so bile v nevarnosti. Po mnenju nekaterih je ogenj nastal radi slabe izolacije dimnika, škoda je precejšnja.
V sredo zvečer se je ponesrečil v Brunerjevi tovarni 30-lletni Ivan Ko-
mavli. Ko se je nahajal v bližini parnih kotlov, je mahoma bruhnila iz neke odprtine pregreta para in ga hudo poškodovala po telesu, sedaj se zdravi v bolnišnici in upati je, da ne bo nič hudega.
Pri nas se je nahajal neki Ivan Dodič iz Ljubljane. Mož ni sicer nič hudega napravil. Edina njegova slabost je ta, da je iz Ljubljane doma. Za takimi ljudmi pa naši marljivi orožniki pridno slede in 'jih aretirajo, kakor so tudi njega. Ko se pa gre za tatove in kakšne pretepače, jih iščejo najmanj par let, predno jih dobé v pest.
Nevaren tat pa je tudi neki Ivan Furioso iz Furlanije, ki je okradel državo za celih 10 lir, ker se je vozil skozi vas na biciklu, ki ni imel predpisane znamke. Sedaj je moral plačati za dveh in morda tudi za treh, ker pravi, da je znamko kupil, a da so mu jo ukradli.
IZ SV. LUCIJE.
Naša «Čitalnica» si je nadela nalogo prirejati v letošnjem letu poleg drugega tudi predavanja. V to svrho se je na zadnjem občnem zboru izvolil odbor, ki naj skrbi, da se predavanja vpeitejo v društvo Da je zanimanje za predavanja zelo veliko, nam je dokazala velika udeležba pri predavanju v nedeljo, dne 22. t. m. Predaval je član predavaz teljstcega odbora, in sicer o državi. Od vseh Stranskih vasi so prihiteli fantje, katerim je bilo tudi predavanje v prvi vrsti namenjeno, poslušat. Sledili so z velikim zanimanjem izvajanjem g. predavatelja in bralo se jim je na obrazih, ko so odhajali po končanem predavanju domov, da jim je bilo isto v zadoščenje. G. predavatelju, ki je pričel orati ledino pri nas, se tem potom iskreno zahvaljujemo za trud in požrtvovalnost. Želeli bi, da bi nas še s kakim podobnim v kratkem razveselil. Udeležence, posebno fante, pa prosimo, da se udeleže tudi bodočih predavanj v tako obilnem številu kot preteklo nedeljo.
IZ MEDANE.
Dne 15. t. m. je umrl Simčič Franc, p. d, «Čane Saulinu», največji invalid v Brdih. Bil je namreč popolnoma slep. V torek popoldne se je vršil pogreb ob veliki množ ci domačinov in tujcev, fantov in deklet z mnogimi venci izpred hiše žalosti. Domači pevski zbor mu je zapel žalostinko v slovo, godba iz Bi-Ijane mu je pa svirala na njegovi zadnji poti. Bodi ti lahka domača zemlja, koje lepote gledati ti ni bilo več danoi...
IZ VOLČ.
Naša starodavna lipa, ki jo je vojna razsekala, se je morala vsled javne varnosti posekati. Sliši se, da se opusti tudi javno napajališče, kar je treba pozdraviti že iz zdravstvenih ozirov. Vsi pa želimo, da se na tem lepem prostoru pred popravljenim župniščem zakadi zopet nova mlada lipa.
V	Bučenici se prično pogozdovalna dela, in sicer na takozvanem «Plazu», ki je občinski.
Voditelji zadružne mlekamice naj bi pričeli misliti, kako bi se priklopil mle-karnici poseben gospodarski oddelek ali odsek, da ne bo treba ustanavljati novih društev, ki bi imela zopet in zopet vedno iste delovne člane.
V	«Delu» se vedno čita o volčanških komunistih; to izgleda,! kakor bi bil pri nas najmanj komunističen — «divi-z jonskomando»,- pa je le nekaj praznih, zelo praznih goflonov.
IZ BRD.
Na razne naše može je bil odposlan cd fašja poz:v, naj se udeleže sestanka v občinski dvorani v Medani.
Vabili so pod pretvezo: Pomirjenje duhov med fašisti in domačini. Pozabila naj bi se vsa nasilja in krivice, izvršene nad našim ljudstvom zadnja dve
PODLISTEK
Z. B.
Šilentabor.
Ako gremo po cesti iz Št. Petra proti jugu, pridemo po dobri uri hoda v veliko in prijazno vas Zagorje, ki leži v po-nožju hriba, nazvanega Šilentabor ali kratko Tabor.
Marsikdo izmed cenjenih čitateljev niti ne ve, kaj pomeni beseda «Tabor». Ta beseda je turškega izvora in pomeni utrjen prostor (prim. Taborišče). Takšne tabore so postavljali naši pradedje ob času turške sile, da so se lažje ubranili neljubih gostov. Dandanes so ostale od teh taborov le še razvaline in kupi kamenja.
Tak grad ali tabor je bil tudi Šilentabor po katerem je dobil tudi hrib svoje ime. Zgrajen je bil leta 1471. In sicer so ga zgradili in utrdili kmetje iz okolice
na povelje graščaka, ki so mu bili podložni. Zato pa so imeli pravico zateči se v času turške sile za varne zidove gradu. Da je bil grad močna utrdba, priča že njegovo ime (Šilentabor = Silen tabor.) Bil je tudi velikega obsega. Da obideš razvaline zidovja, rabiš 20 minut.
Po četrt urni hoji iz Zagorja dospemo po položni rebri na vrh hriba, ravno k mali, starinski cerkvi. To je cerkev Sv. Martina, ki je spadala k gradu in bila zgrajena najbrže obenem z njim. Na sredi cerkve je vhod v grobnico bivših gra-ščakov. Sedaj je ta znamenita cerkev v zelo slabem stanju.
Na severni strani cerkve je mal borov gozdič in v njem ,se nahajajo ostanki nekdanjega obzidja. Pri tleh se vidijo še sedaj v zidovje izvrtane luknje, sle-diovi srditih turških napadov. O enem takih napadov pripoveduje ljudstvo sledeče:
Kako je grajska kuharica rešila grad.
Bilo je v nedeljo dopoldne. Vse grajsko osobje z gospodo vred je šlo k maši
k sv. Martinu, samo kuharica je ostala doma. To priliko so izrabili Turki, ki so taxrat prihruli v deželo in splezali po pečinah pod zidovje. Kuharica je slišala šum in hitela gledat, kdo da prihaja. Zelo se je prestrašila, ko je zagledala pod zidovi nepričakovane goste. Toda ni časa premišljati. Teče brž k bližnjemu ulnjaku in pomeče vse panje s čebelami čez obzidje na glave Turkov, kjer so se razbili. Čebele sìo začele Turke pikati in ti so se hočeš, nočeš, morali umakniti in bežati. Ko je potem grajski gospod zvedel za kuharičin hrabri čin, jo je bogato obdaril.»
Tako pravi ljudstvo. O kakem drugem napadu nam zgodovina ne poroča. Jasno je, da so se Turki gradu izogibali, vedoč, da ga je težko zavzeti, ker je bil zelo utrjen. Kot daleč naokoli vidna točka je služil tudi za zažiganje kresov, ki so naznanjali prihod Turkov. Še danes se imenuje eden vrh Grmada.
Rekel sem že, da so zgradili utrdbo grajščaki, s pomočjo kmetov. O teh graj-ščakih nam zgodovina pove-malo. Bili
so pač kakor vsi drugi. Imeli so lepe gozdove in podložna jim je bila vsa Gornja Pivka. A mnogi izmed njih so bjli kruti gospodarji. Saj pravi pesnik M. Vilhar v svoji Ljudtaili o vitezu Rav-barju:
«Tam je bival vitez Ravbar, štiristo let je že preteklo, roke trde ko železo, srca trdega ko jeklo.» '
Okolica gradu je bila različna. Na dveh straneh je bil grad utrjen že po naravi, ker so ga obdajale strme skale. Na drugi strani pa je imel močno zidovje, ki ga je obranilo tudi v največji sili. Zato se je grad1 ohranil še potem, ko je minila turška sila. Pozneje pa je udarila vanj strela in pogorel je do tal. Ostal je samo še kos zidu in pa porušeno obzidje. Iz kamenja njegovih podrtin pa so si napravili pridni prebivalci hiše in si postavili malo vasico v okrilju porušenega zidovja. Vas je dobila ime «Tabor» in je zadnji ostanek nekdanjega mogočnega gradu.
leti in složno naj bi živela od sedaj naprej volk in ovca.
Naše ljudstvo je vedno pripravljeno složno živeti s komurkoli in do sedaj ni dalo povoda do nikakega sovraštva. Pripravljeno je tudi pozabiti vsa na-silstva, pretepe in krivice, ki so se izvrševale nad njim zadnja leta. Toda preden bi naši možje sklenili nekake vrste zavezo za pomirjenje duhov, hočejo imeti zagotovilo, trdno zagotovilo, da se to ne bo več ponavljalo. Naše ljudstvo noče, da bi se naše nagnjenje do resnične pomiritve, do končnega mirnega življenja po vaseh, da bi se naša volja in hrepenenje po svobodnem izvrševanju naših državljanskih pravic in dolžnosti izrabljala od nasprotne strani kot naše privoljenje politiki, ki je besnela zadnji dve leti nad nami. Noče obljub, priseg in zagotovil od ljudi, od Človeka, ki je komaj pred par tedni izlival besnost in surovost svoje duše nad nami. Noče imeti opravila s človekom, nad katerim je vložilo številne ovadbe pri sodišču; — sodišče kaj dela?I Prav kot je rečeno v sv. pismu, mu je ponudilo naše ljudstvo obe lici, da je bil po njih. Toda sedaj dosti! Po vseh Brdih, od Vipolž pa do Mimika, odmeva en sam glas, glas do s>edaj ponižane, tepene, zaničevane tisočglave množice: Armando d'Ottone, zdravnik iz Dobrove ga, mora iz Brd proč! Nasilnež 'in voditelj pretepanja ob občinskih in državnih voMtvah, o priliki javnih prireditev, o vsaki priliki nasilnež in pretepač! Gospodje iz Vidma, Gorice in Krmina, gospodje kakršnekoli oblasti, ako Vam je kaj do ljubezni našega ljudstva, ako Vam je v resnici do tega, da zopet vzraste cvet medsebojnega sporazumevanja, tedaj odstranite, takoj, onega, ki je na to nagnjenje našega ljudstva pljuval in ga teptal! Ustvarite predvsem predpogoje, da se bodo duhovi mogli pomiriti, odstranite iz naše srede neprestanega vznemirjevalca, ako nočete, da bo vsaka Vaša beseda v njegovi družbi, za časa njegove prisotnosti med nami zvenela kot porogljiv zasmeh, (kot varljiva vaba.
Kdor želi, da si ga vsak Brfc vtisne s hvaležnostjo v svoje srce, kdor hoče biti naš največji dobrotnik, naj nas reši tega človeka!
IZ DOBROVEGA.
Sv. Jožef ima svojo moč. To si bo gotovo dobro zapomnil naš domačin Jožef F. Na svoj god se je nalezel izvrstne briske kapljice. Kaj bi je ne bil, saj se praznuje god samo enkrat v letu! Žaltbog, karabinerji niso hoteli vedeti, da praznuje svoj god, aretirali so ga in odpeljali v zapore najprej v Medano, dnigi dan pa v Krmin. Ne rečemo, mogoče je slavljenec v svoji vinski navdušenosti koiga res nadlegoval, tudi nočemo zagovarjati ne pijancev ne pijančevanja, a vendar se nam zdi aretacija v tem oziru neumestna. In kakor pravijo oni, ki so ga videli drugi dan, jie bil po aretaciji Jožef ves pobit od močnih bunk. Kdo ga je pretepal? Povod je bil v tem slučajiu pač malemkosten. Ko komu odpovedo noge, se vendar ni bati, da 'bo kdove kako kalil javni red in koga resno ogrožal. Mokra cunja bi imela tu večji uspeh kakor pa aretacija, Vklepanje, zapiranje in drugi taki dodatki. Prevelika in neumestna strogost zgreši navadno — če ne vedno — svoj namen in čas bi že bil, da spoznajo končno javni činitelji naše Ifudi od prave strani in da ne zro v njih samo hudodelcev in zločincev, ki se morajo krotiti z verigami in puškinimi kopiti.
IZ VRTOJBE.
Zopet je zamahnila smrt svojo koso.
V	torek je umrl Brajnik, 30-leten mož, doma iz Štandreža, sedaj posestnik v Vrtojbi. Prejšnji petek smo pokopali Avdeka Ivana, 51-letnega domačina.
V	zadnjem letu je umrlo v naši občini šestnajst mož v najlepših letih. Opaža se, da bofehajo vsi le malo časa in da umrejo vkljub najboljši postrežbi in zdravniški pomoči. To so posledice vojne. Če pojde tako dalje, ni mogla v resnici uprava lepše prevesti imena Vr-tojiba, kot ga je, namreč (z ozlnačfoo «Var-toiba in Campisanti».
IZ KOJSKEGA.
Zadnji teden je bila obletnica one strašne nesreče z granato, ki se je dogodila na Njivicah in katera je zahtevala smrt treh človeških bitij. Žrtve te . nesreče so bili samo domačini in sicer: Četrtič Franc, Simšič Jožef in miličar Četrtič Feliks. Sklenjeno je bilo med nekaterimi fašisti, da se temu ponesrečenemu militu postavi spomenik. Da bi se v ta namen nabrala potrebna vsota denarja, je bil prirejen od merodajnih fašistovskih veljakov ples, ki se je vršil še pred adventom. V nedeljo, 15. t. m., pa so bili nalepljeni po kojščan-skih zidovih pisani plakati, ki so naznanjali, da se bo vršila ob priliki obletnice smrti milita Feliksa Četrtiča slavnost, da se s tem počasti spomin pokojnega milita, ki je bil tako goreč in zvest pristaš. Na določeni dan ob 3. pop. so se res začeli
zbirati na trgu ljudje. Prvi so prišli na mesto miličarji. Bilo jih je pa bore malo, kljub temu, da so jih zbirali po vseh Brdih. Na vsak način se je videlo, da tukaj stvar ne gre in da nekaj manjka. Iz bližnjih vasi so prišli tudi učenci z učitelji. Po njih obrazih sodeč, se je zdelo, da delajo vse nekako prisiljeno, na višjo komando. Pripeljal se je tudi razkošen avtomobil, iz katerega so skočili brhki miličarski častniki. Občinstvo pa je bilo bolj slabo zastopano in še to večinoma po radovednih otrocih in ženicah. Manjkala je še godba, ki je po dolgem obotavljanju vendar zaigrala «žjovineco». Potem se je podal ves sprevod na pokopališče, kjer se je vršilo slavnostno odkritje. G. d'Ottone je imel lep govor, katerega pa ostalo občinstvo ni razumelo, ker je govoril po laško. Mimogrede bodi omenjena tudi neka njegova opazka, češ da se ni izplačalo mnogo govoriti, ker ni mislil, da bo udeležba s strani občinstva tako klaverna. Govoril je še g. Šviligoj, ki je poudarjal, kako da je bil Feliče zvest fašistovski stranki, le škoda, da je na tak žalosten način umrl. Kako slovesneje bi se proslavljal današnji dan, ko bi padel v boju kot junak proti sovražniku. (Pozabil je omeniti, da je bil prej komunist). Kakor rečeno, je občinstvo le malo poslušalo njih govor — saj ga večinoma tudi ni razumelo. Ob koncu govora so še zaigrali «žjovioeco», na kar so se podali vsi zvesti pripadniki ; na kozarec vina, da čimbolj izpolnijo slavje f in spomin velikega milita. Našim ljudem pa priporočamo, da se vpišejo vsi v milico. Ko umrjejo, bodo imeli vsaj spomenik, plačan z denarjem, ki bo nabran potom plesa. Naj omenim še nekaj, da se uverite, kakšna je logika nekaterih naših «velmož». Simšič Jožef je bil tudi eden izmed teh, ki so storili skupno žalostno smrt. Nanj pa se niso niti spomnili, ker ni bil miličar.
IZ NJIVIC.
Dne 5. marca nas je zapustil naš predsednik društva «Svobode» in odšel v tujino. Kako priljubljen je bil med člani, je pokazal sestanek društvencev dan pred njegovim odhodom, ko je jemal slovo. S solzami v očeh je povedal članom, kako težko se poslavlja od društva, ki mu je bilo tako ljubo. Kako ga je veselilo, ko je videl, kako se pridno zbirajo člani ob prostih urah v čitalnici. Veselilo ga je, ko je videl, da se člani ne vdajajo razbrzdanemu življenju, temveč da posegajo pridno po knjigah in časopisih. Kako težko mu je bilo, ko so drugi blatili društvo in ga tožili z vsakovrstnimi podlimi ovadbami pri oblastvih ali kjersibodi, da bi le kaj škodovali. S plamenečimi besedami nas je bodril: pride enkrat tudi dan, ko bodo naši nasprotniki spregledali ter nas ne bodo več sovražili, ampak bodo uvideli, da smo pošteno in delavno ljudstvo, ki ljubimo svoj narod in jezik. Živite v trdni slogi in ljubezni drug z drugim, ker tudi jaz sem vas ljubil in bodein ljubil. Upam, da se povrnem kedaj ' spet k vam zdrav in vesel in da se še tesneje združimo». Tako nam je govoril naš vrli Franc in težko nam je bilo, ko je prišla ura slovesa, zakaj priljubljen je bil med vsemi člani. S Kraščekom Francem je izgubilo naše društvo glavno oporo, posebno pa v odboru. Ali nočemo obupati! Držati se hočemo njegovih bodrilnih besed!
Zadnjo javno veselico smo imeli predlansko leto. Takrat smo komaj dobili dovoljenje. Koliko poti je biio treeba in stroškov, da smo to dosegli? Saj oblasti delajo nalašč, da ovirajo na vsak način društveno delovanje. Te ovire nam pravzaprav ne delajo višji uradniki pri oblasti. Pač pa so to zgagarji in narodni odpadniki, ki vršijo službo Judeža, za borno plačilce. Zato smo se raje udali tihemu delovanju v čitalnici. 6. t. m. so nas prišli zopet nadlegovat karabinerji, da jim moramo prinesti imenik vseh društvenih članov, kar se jim je tudi ustreglo. Povpraševali so nas, kdo je ustanovil društvo in kedaj, ali imamo «trico-loro», koliko članarine plačuje vsak član in ali delamo kako agitacijo za društvo. Ne vemo, čemu vse to podrobno povpraševanje. Ali uživajo vsa društva v Italiji enake pravice ali pa smo samo mi na Njivicah tako srečni, da tvorimo častno izjemo?
IZ ŠTANDREŽA.
Naše «Pevsko in bralno društvo» deluje po svojih močeh neprestano, vendar ne more pokazati onega napredovanja, ki ga opazujemo na vseh (koncih in 'krajih. Vzrok temu so pač naše povojne raizmere, ki so pri nas mnogo hujše, kot kje drugod. Starejši, izkušenejši možje stoje prekrižanih r-ok db strani —- ne zmenijo se za društvo1. Mlajši, med vojno dorastli pa se vdajajo rajši zabavam dvomljive vrednosti: gostilne, pohaj kovanje, razdiralno zabavljanje itd.
Poguma pa vendar ona četa, ki društvo vzdrž-uje v delavnosti, ni izgubila. Nasprotno — lahko rečemo, da si lahlko zaznamuje svoj prvi uspeh, ki je v tem, da j:e društvo obdržalo pri življenju v najkritičnejiših časih. In je še celo malo napredovalo. — Občni zbor, ki se je vršil nedavno, — upamo da prinese v društvo novih svežih sil.
Iz ZAGORJA na Krasu
Tukaj se je vršil dne 19. t. m. ob polni udeležbi redni občni zbor pr. gasilnega društva. Izvoljen je bil nov odbor, ki bo, kakor upamo, delaven in podjeten. Pristopilo je tudi nekaj novih članov. Zbor je izvolil za častnega člana zaslužnega dolgoletnega načelnika, g. M. Fa-turja. Izvoljen je bil enoglasno, kar priča, kakšen ugled ima. Novemu odboru kličemo: Na delo! —
j Sedaj pa nekaj drugega. Zadnji «Mali List» je prinesel dopis s Knežaka, v katerem pravi neki dopisnik «s trdo roko» (ki pa menda ni tako trda) da: naši sosedje gasilci iz Zagorja in Slavine ne morejo prirediti gas. veselice brez plesa. Dopisniku malo odgovora: Predvsem: pometajte pred svojim pragom. Lani za Veliki Šmaren so imeli isti ognjegasci pLes, pa nič drugega. V Slavini pa, kolikor vemo, je več prireditev brez plesa, kakor pa s plesom. Pisec se nadalje pohvali, da so oni pametnejši kakor drugi. Zraven pa še pravi, da za prireditev plesa ni treba društva. Ej g. dopisnik, ti se smešiš! Kaj bi bilo bolje da bi pri: redilo ples par fantov, ki bi zapili dobiček? Ali ni bolje da porabi društvo dobiček za svoje kulturne namene? Za danes naj bo dovolj.
Zagorec, IZ ŠT. PETRA.
Pesem, polno hvale «Pevsko izobraževalnemu društvu «Prešeren» (naj nam odpusti naš največj' pesnik, da je tudi njegovo ime potegnjeno v blato prerekanja take vrste — ki mu, Boga mi, nismo mi krivi), ter nelepega natolcevanja — milo rečemo — je nekdo nasul na račun Izobraževalnega društva «Mladina» v Št. Petru, v eni preteklih številk «Goriške straže».
Hvaležni smo «Prešernu», če je v svojem desetletnem obstoju požel mar-sikak uspeh in ima nemale izasluge na sedanjem prosvetnem stanju v Št. Petru; hvala ini spoštovanje tudi možem, ki so bili, in so še deloma, nosilci tega plemenitega gibanja. Nismo prešerni otroci, ki bi iz objestnosti in otroške samozavesti ne videli resnice ter pljuvali starejšim v obraz. Priznamo tudi, da je «Prešeren» pred vojno priredil izlet k Sv. Luciji, pravtako tudi, da je imel tik po vojni daleč nad 300 (tristo) članov.
Toda povedo naj nam, čemu je število članov padlo pod sedemdeset? Kaj je bilo vzgojevalnega in privlačnega za društvo ono večno spletkarenje in rovarenje proti predsedniku sedaj proti temu, zdaj onemu odbornixu? Nato'lce-vanje in samohvalisanje z namenom, da vrže tega ali onega odbornika, da iz-bacne kakega člana itd. Zadnji cilji teh zakulisnih rovarjev so bili: profit te ali one stranke ter kakega poedinca, Posledica pa je bila žalostna za društvo — prepiri v odboru, po sporih razločen! tabori v društvu. Prosvetno delo pa je bila nebogljena Pepelka. Društvo je po prvem razmahu tik po vojni naglo in vsestransko nazadovalo; mrtvilo je zavladalo v njem, če izvzamemo edinole redke pevske vaje.
Kdor gleda iz nepristranskega vidika, bo pač le vesel talke mladine, ki se z zdravim instinktom, vodenim po lepem stremljenju za izobraževanjem, odvrne od rovarjev, ki so vzeli v zakup vodstvo «Prešerna», Odvmjena je od nje nevarnost, da bi rastla in se razvijala pod vplivom večnih sporov in spletk. Ali ne govori in priča o tem dovolj glasno, vneto in složno delo v «Mladini», ki je združilo v svojem nanočju našo zdravo mladino, iki je leto za letom odpadala iz «Prešerna». Glefte! — prej je eno društvo životarilo. Sedaj pa eno res polno žiVi, v drugem pa so se zbrali zopet po dolgih letiih celo stari nepomirljivi sovražniki, "ki se sicer niso drugače pogledali kot s prežirom. In celo taki so vmes — sprejeti z odprtimi rokami, v znamenju nasprotstva proti «Mladini» — iki se jih ne moremo spominjati niti z veselim srcem, niti z ljubeznijo, če pomislimo na preteklo viharno dobo, ki nam je prinesla toliko gorja in trepeta. Kaj ne g. Klanjišček, da je temu talko?! ,
Zato pa tudi res ne vemo, čemu se v te zdražbe vnaša ime «Zveze prosvetnih društev» in «Prosvetne zveze»! Gotovo pa je, da ker s>e sami nismo čutili do volj močne — in nobeno društvo dandanes ni tako močno, da bi moglo čisto samo zase vspešno delovati — smo iskali pomoči. In našli smo jo, saj j-e tukaj društvo, ki ima ed:ni namen nuditi pomoč z združevanjem poedinih slabotnih. Čemu pa smo se obrnili ravno na «Zvezo prosvetnih društev»? — Zato, ker j enestrankarska. Bodi kdo v društvu takega ali takega mišljenja — da ti je le slovenska prosveta pri srcu — dobrodošel si. Strankarske in svetovnona-zorne spore prepušča zasebnemu življenju in drugim organizacijam. Ali ni tudi prav, da si koristimo z duševnimi silami izobražencev, ki jih je lepo število v Gorici in ki bi bile sicer brez koristi za kogarkoli?
Še odgovor na nekaj grdih klevet, ki jih je vrgel na nas «častivredni» dopisnik. Cerkveni zbor da smo hoteli uničiti? Če imate pogum priiznati resnico — ali ni ravno g. Reščič zbudil zopet cerkv. petje in dal na razpolago vse potrebno, in ali mu niso bili jedro Vsi ioni, ki jih
kamenjate? —• Ko je bilo treba delati vas, starejših m bilo najti, — ko je bik) ustvarjeno, Ste hoteli nad njim monopol, kot ste ga dosegli v «Prešernu». Mnenje onih, Iki pojejo v cerkv, zboru je, kot je bilo nekdaj, da ta zbor ni «Prešernov», kot nikdar ni bil '— vsakdo je imel pristop ik njemu — in pevslke vaje naj se vrše v vsakem društvu in skupno v cerkvi. V «Prešernu» se nikdar, tudi pred vojno, niso vršile, pač pa v šoli. Nikar ne mislite, da «Mladina» ne bo pela na Veliko noč v cerkvi!
Neumljjivo, odikad najde dopisnik «Straže» tako drzno čelo, da si upa trditi, da člani «P-"Serna» niso prelomili obljube, da nt JUodo škodovali «Mla-dini»!I Ves Št. Peter priča, da ste večer za večerom tekali od hiše do hiše ter klevetali starišem naših članov naše društvo, da je protiversko, pohujšljivo itd. Priče imamo, ki dokažejo, da ste nas denuncirali, da smo 'komunisti, pre-vratniki... Seveda lomilci obljub kmo mi!
Žig, ki Ste si ga s temi lepimi čini vtisnili na čelo, vam seveda ostane in že rodi sadove: «Mladina» je trdna in Sklenjena, in večer za večerom se zgrinjajo trume v njenih prostorih — zdaj h petju, zdaj k dramatičnim vajam, fk čitanju itd. Na cvetno nedeljo vas pa povabimo že :k naši prvi predstavi k «Verigi». Pridite! — igra ima namreč kot osnovno misel, krasen nauk. — «Mladinec»,
IZ IDRIJE.
Med našimi rudarji, kateri so komunističnega mišljenja, je bilo opaziti zadnje čase živahno zanimanje za izseljevanje v Rusijo. Naseliti bi se bilo na dve veliki zapuščeni posestvi, na polotoku Krimu ob Črnem morju. Nekateri iz med rudarjev so že prodajali svoje hiše ali drugo imetje, da si nabavijo svoto 5000 L, katero je potreba položiti kot kavcijo ob naselitvi. Ker pa so pogoji za naselitev zelo težki, — treba bi bilo namreč vzeti seboj posteljno opravo, orodje, žico, žreblje, semena, itd. — se je prvotno navdušenje že precej, poleglo.
Povišanje plač rudarjem
Vsled vedno naraščajoče draginje, so že v mesecu novembru preteklega leta idrijski rudarji predložili vodstvu rudnika spomenico, za zvišanje svojih plač. Dolgo so trajala pogajanja, slednjič se je vendar doseglo nekaj zboljšanja in sicer 2.20 do 6.10 L dnevno z ozirom na družinsko stanje. Sodelovanje in pomoč fašistovs.tega tajnika, ki se je stavil na razpolago, so delavci z motivacijo, da je zadeva popolnoma gospodarskega značaja odklonili. Gospod politični tajnik se je čutil zato seveda zelo razžaljenega ter je grozil delavcem češ: zdaj pa ne bodete nič dosegli. Uprava rudnika je pa pokazala več prevdarnosti ter je, upoštevajoč slabo gmotno stanje rudarjev, nakazala gori omenjeni povišek pri-čenši z 1. januarja tega leta. Zastanek naknadno povrne.
Bil je tudi skrajni čas. Upajmo, da bo uprava rudnika tudi v bodoče upoštevala upravičen« zahteve rudarjev ter skušala prilagoditi njihlove prejemke dejanskim življenskim razmeram. Kajti edino na ta način bo rudarjem omogočeni, da ostanejo v domovini.
IZ LOKE V ISTRI.
Nedavno se je nekdo v dopisu iz naše vasi hvalil, kioliko je zabav pri nas, povem pa naj, da so med temi zabavami tudi take, ki bi bilo boljše, da jih ni. Boljše bi bilo, da bi si za denar, ko si pri tem porabi, naročili kak list ali knjigo. Od drugih vasi se vsaj sliši, da ob takih priložnostih zberejo kako liro za naše kulturne ustanove, pri nas pa nič. Po-snemajmo torej druge.
IZ PODGRADA.
Tudi pri nas imamo italijanski vrtec, kateri se, seveda, vzdržuje z našim denarjem. Sedaj bo ta vrtec premeščen v šolsko stanovanje — slovenske učiteljice. Pod pritiskom tukajšnjih — fašistov je moralo županstvo odpovedati stanovanje slovenskim učiteljicam. Ker župan ni hotel v tej, stvari odločati sam, je sklical širšo občinsklo sejo, na kateri pa je — en sam svetovalec našel pogum, da se je uprl odpovedi.
Bomo videli;, koliko bo občina dobivala za stanovanje od italijanskega vrtca...
IZ VANGAMELA.
Otrok padel v vrelo vodio.
Dne 18. t. m. se je zgodila v družini Jospa Babiča velika nesreča. Triletni Babičev otrok se je igral okoli ognja in je padel v lonec vrele vode ter se ves cpekel. Nesrečnega otroka sto takoj drugo tfutro s pam kom peljali v Trst, v bolnišnico, kjer je revček cine 23. t. m. izdihnil.
Starisi, pazite na otroke!
IZ DOLINE.
Diue 20. t. m. je preminul po ikra tka bolezni Jerčog Valentin iz Krogelj pri
NOVICE
Stran V.
Dolini. Pokoj,n: je bil» med tukajšnjimi občani nad Vse priljubljen. Bil je več časa občinski odbornik, svetovalec v tukajšnji Kmetijski zadrugi, kjer je z vnemo in njemu prirojeno vztrajnostjo deloval v korist in dobrobit občinarjev. Vedno pripravljen pomagati z dobrimi nasveti na roko in Če je le mogel, tudi sam dejansko pripomogel pomoči potrebnim.
Pogreb pokojnega se je vršil v soboto, 21. t. m. in ga je spremila k večnem,u počitku množica občinarjev, ki je prihitela iz vseh sosednjih vasi.
* * *
Sancin Ivan in Pangerc Jiosip iz Doline darujeta L 50.— za slov. šolo pri Sv. Jakobu namesto venca na grob pokojnega Valentina Jerčoig.
IZ MAREZIG.
Slaba zgodnja litina!
Žalostne novice imamio iz naših krajev. Ta prekasna zima nam je pobrala ves zgodnji pridelelk graha. Bojimo se, da ga ne bo niti za seme. S tem, ikar smo pridelali, ne vemo, kaj, početi: ali naj pustimo pridelelk za seme, ali pa naj ga prodamo.
Kdior ve, kaj pomeni za nas pridelek zgodnjega graiha, bo razumel naš obup. Mnogi odi nas smo nakupili na račun tega pridelka umetna1 gnojila, upali smo, da bomó z iskupičkom plačali i gnojila i nekaj davkov, sedaj pa smo ostali tako, — praznih rek.
Vlada in občina pa naj nam namesto podpore le nalagajo še naprej, razne družinske in... dohodarinske doklade!
IZ POMJANA.
Vprašanje g, učitelju.
G. učitelju stavimo vljudno vprašanje, ali je on oče naših otroki, ali pa smo mi? Kolikor je nam znano, si Učitelj v šoli nasproti učencem ne sme dovoljevati stvari, !ki si jih lahko dovolijo in včasih moraj'o dovoliti starisi. Upamo,, da srno se razumeli. Će ne, bomo prihodnjič bolj jasmo povedali.
IZ TREBIČ.
Nismo prvi, pa tudi najzadnji nočemo biti. Še čutimo rane, katere nam je vojna zadala. Padlo jih je iz naše vasi 30, med temi dosti dobrih mladeničev — to je veliko za vas od 800 duš. Za časa vojne so pokazale naše žeđe, da so spretne gospodinje — poplačale so naše dol-
gove. Žal da smo vsled razmer mnogi spet zabredli v dolgove. Prva leta PO vojni je naša mladina le plesala in plesala; zdaj se je prepričala da to ni bila prava pot. Dasi imamo v vasi 2 godbi, plesali smo minulo leto le enkrat, a letos še nobenkrat. Le! ped « o rk eštro no m» se še pleše, toda tudi to bomo odpravili, ker vidimo, da se tam mladina le pohujšuje.
Imamo močen cerkveni pevski zbor, kateri pod vodstvom g. uč. Miklavčiča prav lepo napreduje. Peli so za praznike že zelò težke maše kakor: Pastoral — s. Nicolò — od Rotte zdaj se učijo mašo sv. Adelaide od Riccia. Marsikateri iz okolice pride poslušat petje. Šolske deklice tudi lepo v petju napredujejo naučile so se razne maše za srednje praznike med temi eno gregoriansko. S posredovanjem poljskega čuvaja in cerkvenih starešin je cerkev prišla brez troška do lastnega harmonija, ki rabi pri vajah in zdaj v korizmi pri sv. maši in petju križevega pota. Imamo tudi 4 organiste «domačine», ki za silo prav lepo «rgljajo. Ustanovili smo društvo prosvetno in imeli pustno nedeljo prireditev. V vas prihaja več naših listov in knjig. Kakor vidite nismo najzadnji.
Za gostilne tudi nismo najzadnji (saj jih imamo le 6.), za obiskovanje cerkve ža-i libog tudi ne najprvi». Upajmo, da bo tudi v tem pogledu boljše; zlasti so možj.e srednje dobe nemarni za cerkev in vendar je cerkev prva učiteljica in pospe-ševalka prosvete.
Z gospodarstvom smo se začeli tudi bolj pridno baviti. Imamo že dolgo let «Zavarovalnico za govejo živino», Dolgoletni odbornik Janez Kralj je spreten kot pol živinozdravnika. Tudi s prešič-jerejo smo se začeli bolj baviti, ker vidimo pri tem korist. Nekaj naših mlajših mož in fantov je šlo v južno Ameriko iskat srečo, ker tukaj m bilo zaslužka.
Zdaj je tukaj v tem oziru nekoliko bolje. Z varčevanjem bo šlo že naprej.
Končno imamo še «otroški vrtec» — seveda italijanski in «rikreatorio» in to bo škodilo nekaterim našim otrokom bolj, kot si morejo misliti.
Imamo tudi «corriero» 2krat na dan iz Trsta — po domače: «kariola». Pri nas je veliko delavcev v mestu zaposlenih -r- pa jim «kariola» prav pride. Tre-bence so držali enkrat za te zanje, pa kakor vidite, nismo ti zadnji. Le naprej, mladina, po «novi» poti. Proč stare, ničvredne šege in navade, a dobre ohrani in nove dobre vpelji.
Vsakemu se je moralo src; krčiti od bolesti, ko je videl za krstami hoditi obupane vdove in male sirote, ki so izgubile svojega očeta in hranilca družine. Iz cerkve je sprevod krenil po isti poti nazaj proti Volčji Dragi, kjer so bila trupla ponesrečenih žrtev pokopana Bodi jim zemljica lahka!
Od ponesrečencev, ki so po srečnlim naključju ostali živi, se pričakuje, da bodo v kratkem času odšli zdravi iz bolnišnice. Najhuje jo je izkupil dela
tranjih poškodb po spodnjem životu. Ostali imajo večinoma lahke poškodbe. Iz njih besed se da posneti, da so prestali velik strah. Marsikateremu ponesrečencu gomazijo mravljinci po hrbtu, ko se spomni na tisti šum, ko j? treščila stena gline nanje in ko jih je oblila umazana voda, ko so v splošnem kričanju otepavali z rokami in rili z nogami, da se osvobode iz glinaste mešanice. Žalibog ni bilo vsem dano rešiti i se, a ti ki so ostali si bodo do smrti za-
vec Josip Martelanc, ki ima dokaj no- | pomnili oni strahoviti dogodek.
Gospodarske novice
Nesramnost
Politično diruštvo «Edinost» v Trstu je razposlalo tudi po deželi ljudi, da gredo ljudstvu na roko pri sestavljanju prijav terjatev nasproti a. o. erar ju. «Mali list» je tudi to priložnost porabil za napad na politično društvo, češ da pošilja po deželi... agente. «Mali listi» je s tem napadom zopet' pokazal, da mu ni za dtobro ljudstva, pač pa za stranko, kateri je pripravljen žrtvovati tudi koristi ljudstva. Ljudstvo si bo to nesramnost zapomnilo.
Ubogi Mahnič 1
Zadnjič smo posneli lepe besede, ki jih je izrekel svojim duhovnikom škof Strossmayer. Danes hočemo posneti misli pok. škofa Mahniča. o dolžnosti narodnih voditeljev v času, ko gre za narodov obstoj. Radovedni smo, ali bodo tuid besede škofa Mahniča tako zbodle «Mali list», kakor so ga besede škofa Strossmayerja:
V Dom in svetu 1921 na str. 28 čitamo te-le besede škofa Mahniča:
«Naši računi nas bodo privedli samo takrat do pozitivnega rezultata, če se v zavesti tega dejstva (germanske eksipanzivnosti na vzhod) prene-
Feltrin Ivan — Št. Viška giora, Lipičar Štefan — Kanal, Orel Franc — Dutovlje, Sluga Franc — Št. Peter na Krasu in Valič Maks — Lokavec. Pred videmsko komisijo so bili usposobljeni sledeči: Babuder Leopold -— Renče, Berginjc Alojzij — Libušnje, Čebokli Ivan ■— Kred, Gorkič Franc — Gioriško kmet. dr., Hareji Josip — Dornberg, Jazbec Ivan — Šmarje, Lenlkič Franc — Ko-nal, l.estan Vene e si a v —, Sovodnje, Mo-horovič Anton — Rihenbenk, Mozetič Anton Miren, Peršič Josip — Šenr-pas in Sfiligloj Viljem — Biljana. Našim novim tajnikom želimo obilo uspeha.
Goriški gostje
V nedeljo, 29. t. m., bo gostovalo pod okriljem Šentjakobske « Čitalnice» — «Dramatično društvo v Gorici», ki uprizori znamenito Mo-lièrovo komedijo «Namišljenega bolnika». Tržačani nestrpno pričakujejo gostovanje tega odličnega dramatičnega društva iz Gorice, naj bo to tudi prvo gostovanje Goričanov v Trstu. Za «Namišljenega bolnika», ki je za Trst skoro popolnoma novo delo, dasi je ta umetnina stara že preko 200 let, vlada velikansko zanimanje. Ker se je bati velikega
....	-i	i-r , immane, rver se le ua.ii veimeuct
hamo cepiti m se vsi brez razlike str- , ' . , , . i1 , , , ■
■ •i	. •> . • i navala pri blagajni, bodo vstopnice
npmn nrnti ckimnptnn cnvra7nikn tfai____T	'	.	r .
nemo proti skupnemu sovražniku kaj--ti kakorkoli bi se sicer ločili po svojih nazorih imamo le vsi vkup eno skupno domovino. Stari kristjani so bok o bog s pogani prelivali kri za rimsko državo, čeprav jih je nepremostljiv prepad delil od njih. Nasprotnih dobro ve, kako pospešuje njegovo delo izvajanje načela «divide et impera».
Z neslogo in cepljenjem mu prihajamo nasproti in mu pomagamo pri njegovih namerah; s tem vršimo posel grebekopov lastne domovine in lastne bodočnosti!
Novoimenovani občinski tajniki
Zadnja 65. št. «Gazzetta Ufficiale» je priobčila seznam onih kandidatov-taj-aiikoy, ki so položili s povoljnim uspehom izpite za občinske tajnike. Pred tržaško izipraševalnio komisijo so napravili izpit sledeči: Čuk Ciril — Cerkno,
na prodaj v soboto in nedeljo v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu. Predstava se vrši zvečer ob 8. Igro režira g. Ciril Bratuž.
Odmev strahovite nesreče v Volčji-dragi
V petsk pop. ob 4 se ); vršil veličasten pogreb žrtev strahovite nesreče v Volčji Dragi. Že eno prej se je začela zbirati v vasi ogromna množica ljudstva, ki je prihitelo tudi iz Gorice in sosednjih vasi, da počasti na dostojen in časten način nesrečne žrtve dela. Nepregledna je bila vrsta sprevoda, ki se je vila po cesii, ki vodi r bil'ensko župno cerkev. Na čelu sprevoda je korakala prvaška godba, svirajoč žalne koračnice. Za njimi so nosili vence, osem po številu, nakar je sledila duhovščina, Tem je sledila trojica rakev s zemskimi ostanki ponesrečenih žrtev.
Kaj je zadrugi»?
Mnogo naših ljudi po deželi, pa tudi v mestu ne ve, kaj je zadruga in katere koristi prinaša svojim članom. Na splošno se misli, da zadruga danes ne vrši one naloge, katera ji pripada. Vzrok temu pa je po veliki večini iskati med zadružniki samimi. Res je, da pri danih razmerah ne more uspevati vsaka zadruga, posebno še take ne, ki niso ustanovljene iz potrebe. Oglejmo si zadrugb malo bolj natančno !
Zadruga je gospodarska ustanova našega kmeta in delavca. Ker po-edincu ni mogoče, to lahko napravi dobra zadruga. Naloga zadruge je pač ta, kmetu kolikor mogoče olajšati delo oziroma kolikor mogoče izboljšati njegov položaj.
Vsi danes dobro vemo, kako nas tlači draginja. Poedinec je proti draginji popolnoma brez moči, ni pa to z zadrugo. Zadruga, ki šteje par sto članov in še več, se mnogo laže upira draginji.
Kako to?
Recimo konsumno društvo ali gospodarska zadruga za nakup poljedelskih potrebščin, kupuje blago iv velikih množinah in to navadno plačuje takoj, radi tega ji trgovci in fabrikan-tje dajo mnogo bolj poceni prvič radi tega, ker je mnogo blaga in ker trgovec raje proda v velikih množinah, ker tako tudi njega stane mnogo manj in pri tem vendar zasluži dosti več kakor ako bi prodajal na drobno, ker mu vedno preti nevarnost, da se blago pokvari ali da celò cena pade. Ker pa zadruge plačujejo navadno tako j, trgovec tem laže pride do denarja, ki ga tudi rabi, da dobi od fabrikanta blago bolj po ceni. Zadruga pa nima samo te prednosti da blago kupi bolj po ceni ampak tudi blago je mnogo boljše. Trgovec, ki vidi resnega odjemalca, ki potrebuje mnogo blaga, glede vedno na to, da ga posluži z dobrim blagom. Kajti žalibog danes ni vse blago dobro in tudi takih je mnogo, ki bi radi kar čez noč postali bogati in tako prodajajo slabo blago za drag denar. Gorje onemu, ki jim pride na limanice! Naš človek pa tudi pri tem mnogo trpi, ker mora svoj krvavo zasluženi denar dajati za slabo robo.
Dobra zadruga gleda vedno na to, da svojim članom res koristi, radi tega tudi skuša na vse načine
odpraviti posredovalno trgovino,
bi blago mnogo podraža.Da pa to lahko doseže, morajo njeni člani skrbeti za zadrugo in le pri njej kupovati vse potrebščine in jo tako podpirati.
Kako se opeharijo naši ljudje, nam najbolj jasno kaže resnica z umetnimi gnojili in drugimi potrebščinami.
Mnogo naših kmetov se še dobro spominja, kako je v Gorici nekoč neki šarlatan prodajal žlindro po jako nizki ceni. Seveda nepoučeni ljudje, ki so mislili, da na svetu sploh ne more biti sleparij, so drli k njemu in kupovali, kar od kraja, in to seveda tudi______________
trosili po svoji njivi. Kašken uspeh je~zenii dokler bo moralo' priti za go-
so imeli! Vsak bo rekel: res nekaj jako dobrega smo kupili, ki nam je tudi bogato obrodilo. Vsa gnojila kakor tudi semena so zajamčena.
Zadruga nima namena delati za dobiček. Toliko, da krije stroške in si malo prihrani za morebitne izgube, si zaračuna v ceni in nič več. To pa je vedno mnogo manj kot dobiček trgovca.
Kakor pri nakupu tako tudi pri prodaji bi morali naši kmetje videti v zadrugi svojo zvesto služabnico: Tudi pri prodaji naš kmet mnogo trpi. Poglejmo samo, kaj dobi kmet za svoje pridelke, ki jih pripelje na trg; skoro nič, a trgovec velikokrat do 100 od 100. Ali ni to velik dobiček?
Naši kmetje, ako hočejo kljubovati draginji in ako hočejo res živeti, bi si morali ustanovljati zadruge in s temi tudi delati.
Podpirati bi jih morali, ker s tem podpirajo sebe.
Vsi kmetski narodi, ki hočejo dobro samemu sebi, se družijo v zadruge in imajo mnogo uspeha. Zakaj bi tudi mi ne delali enako?
Zadruga, ki ima sposobno in pošteno vodstvo in ki uživa podporo svojih članov, mora uspevati. Drugače je, seveda, če stoje na čelu zadruge posebno konsumne, nesposobni ljudje, slučaj, ki smo ga imeli priložnost opazovati tudi pri nas...
Gomišček. Davčna zmešnjava
Vseh teh zadnji par let ne ve dav-i koplačevalec nikdar natačno, koliko da. plačuje, ne koliko da ima položiti na stran za plačilo zemljiških in hišnih davkov. Vsako leto in pa cela vsakih par mesecev prihajajo vedno nove odredbe in naredbe, iz-preminjajoče prvotna določila.
Posebno isio izpremenljive davčne doklade, ki zavise od finančnega stanja občin. Ker grade občine svoje proračune na različnih davčnih do-kladah, se te doklade pač neprestano izpreminjajo pri tem, kot je že velika potreba spraviti v ravnovesje finančne občinske razmere. Vsakokrat morajo občine predložiti deželni oblasti svoje račune in šele leo jih ona potrdi, je občina gotova, da se bo od nje predlagana doklada izterjava,la od davčnih izterjevalnic. Ker pa posluje deželna oblast, kot vsem znano, zelo počasi in neredno, niso skoraj v nobenem slučaju davčni seznami dokončani in izvršeni o pravem času, tako da bi zamogel davkoplačevalec prve dni leta natančno vedeti, koliko davka bo moral plačati tekom leta. Tako pa nisi pri sedanji zmešnjavi nikdar gotov, da ne razstavijo tekom leta vedno novih davčnih izkazov (ruoli speciali), kjer ti pokažejo, da imaš še plačati to doklado, oni davek itd.
Da se doseže razjašnjenje v davčnih zadeivah, bi se morale odpraviti marsikatere ovire in zavlačevanja. Dcikler bo vladal tak do skrajnih malenkosti siten, počasen centrali-
ni ob žetvi? Mesto lepega učinka vsa polja ožgana in s slabo rastjo. So pač za drag denar kupili gnojilo, brez vsakega jamstva pri prvem in najcenejšem šarlataiu. To pa ni bilo gnojilo ampak bog si ga vedi kakšen prah. In koliko je bilo kmetov, ki so se opeharili!
Pazite drugič in malo več zaupanja do zadrug!
Vprašajte one kmete ki kupujejo gnojilo in semena pri Slov. kmetijskem društvu v Gorici; kakšen uspeh
tovo množino doklad vsakikrat dovoljenje .iz Rima, gotovo ne bo mogoče sestaviti o pravem času definitivnih seznamov. Tako pa bomo s sedanjim centralističnim, birokratič-nim sistemom tekom celega leta pod neprestano stalno ploho vedno novih obdavčenj, ne da bi že več ali pa le 'S. težavo* znali razlikovati razne vrste davkov.
Si naročen na „NOVICE"?
Razno
«Španska» zopet oživela
Influenca, ki se je pojavila pred par leti ket «španska» ali «gripa», je začela zopet svoj ples po Evropi. Ta epidemija, ki spremlja močne barometerske depresije, je zahtevala največ žrtev v povojnem času, ko s» ljudje vsled premale odporne sile, izčr. fase od težav, ki jih je prinesla vojna s seboj, mrli kot muhe. Sedaj razsaja najbolj na Angleškem in Madžarskem. Obolel je za »jo zelo nevarno tudi angleški kralj. Zdravniki zatrjujejo, da je bolezen trdovratna ter utegne trajati še dalje časa. Tudi Lloyd George leži bolan. Tudi o njegovem stanju so pričeli zdravniki izdajati buletine. Na Madžarskem se je epidemija tako razširila «fa so zaprli v Budimpešti vse šole, da bi razširjevanje omejili.
Influenca je zadnje čase obiskala tudi naše kraje. K sreči se ni pojavila v nevarni obliki, tako da jo ljudje večinoma preženejo s 5—8 dnevnim potenjem v gorki postelji, toda ponekod, kjer se ljudje niso pravočasno pred njo skrili v posteljo, se je iz nje izcimila kaka pljučnica. Upajmo, da bo pomladansko solnce pregnalo tega neljubega gosta iz dežele!
Spalna bolezen v Mostarju.
V	Mostarju in okolici se zadnje čase zelo širi spalna bolezen. V mestu in okoliških vaseh je ugotovljeno do sedaj nad 60 slučajev, od katerih je bilo več smrtnih. Največ trpi vsled te bolezni kmetsko ljudstvo, ki je umetne prehrane spečega človeka nevešče. V vasi Dobrigošč pri Mostarju spi neki otrok sedaj že preko 10 dni, ne da bi ga bilo mogoče zbuditi. Kmeto n povzroča bolezen hude skrbi.
1 milijon dolarjev letne plače
prejema filmska igralka Gloria Swanson. Doslej je prejemala tedensko po 7500 dolarjev, odslej pa 18.000 dolarjev, kar znese letno okroglo 1 milijon. Znani ameriški fim-ski igralci in igralke imajo še višje letne dohodke, toda ne kot redno plačo, ampak od procentov čistega dohodka onih podjetij, pri katerih so angažirani.
Kakovost mesa
spoznaš po barvi in trdoti. Dobro volovsko meso je svetlordeče, mast bela. Kravje meso je manj rdeče, mast rumenkasta. Dobro telečje meso je trdo, od premlade živinice je kakor goba. Dobro ovčje meso je temne, manjvredno bledordeče barve. Dobro svinjsko meso je bledorožnato in dobra sveža divjačina temna.
Kje jedo največ mesa?
Največ mes?. na svatu pojedo Argentaci; njim slede beli Avstralci, nato prebivalci Nove Zelandije. Na četrtem Mestu stoje Zedinjene države. Zdi se, da dežele, ki producirajo največ mesa, ga tudi največ porabijo.
Bankir sveta.
Po zanesljivih poročilih se zaključujejo v Ameriki pogajanja za velita posojila. V vsem gre za 1200 milijonov dolarjev. Od ite svote je 400 milijonov dolarjev Nemčiji že dovoljenih. Razen tega naj bi dobila Nemčija še 193 milijonov dolarjev. Od drugih držav prosijo aa posojilo: Jugoslavija za 5 milijonov, •Čehoslova&ka 91, Južna Amerika 180 in pol, Avstrija 54,, vsa ostala Evropa •koli 762, Japonska 51 in Kanada za 200 do 300 milijonov. Ker presegajo te svote določeni znesek 1200 milijonov, se bodo naprošena posojila seveda znižala.
O tobaku.
Ni je kmalu reči, o kateri bi bile sodbe tako različne, kakor so o tobaxu. V neki knjigi iz leta 1656., v kateri so popisana razna zelišča, se čita: Tobak povzroča kihanje in spanje, očisti usta in glavo, prežene bolečine in utrujenost, pomiri zobobol, obvaruje človeka pred kugo, prežene uši, ozdravi grinte, vnetje, stare oteLcline, rane i poškodbe.
V	drugi knjigi iz leta 1700. čitamo: «Tako pa se to zelišče v zadnjem času zlorabi tako, da ni . dežele, ne stanu, ne mesta, ne gradu, ne trga, ne vasi in ne sela, nobene hiše, v kateri bi se ne dobilo neizrečene množine smrdečih to- j bakovih ljudi. Prišlo pa je že tako daleč, da ne kadijo samo moški, marveč tudi ženske, katerim [tajenje tako pri-stoja kakor medvedu piskanje, da celo smrkavi pobje, katerim še ostanki palic tiče v hlačah, nosijo v gobcu tobačno pipo, žvečijo tobak in ga Kade.»
Klobuk znak moštva.
Na Koreji se mož zelo razlikuje cd fanta po svoji zunanjosti. Samo možje smejo namreč na Kitajskem nositi klobuk; neporočeni fantje, četudi so še tako stari, ne smejo ven s klobukom. Klobuk, <i ga nosijo Korejci kot znak svojega moštva, je črn in lakast. Korejci ga nosijo zvezanega s trakovi pod brado. Korejski možje nosijo razen tega lase pod klobukom, fantje pa morajo nositi kito.
Spominske pisemske znamke
za letošnje sveto leto se zdajo v kratkem, in sicer znamke po 0.20, 0.30, 0.50, 0.60, 1'.— in 5,— L; k tej ceni se prišteje še 50% dodatek, ki ga dobi odbor za sveto leto in misijonska razstava v Vatikanu Na znamkah so po večini naslikane znamenitejše rimske cerkve.
Znamke ostanejo do 31. decembra t. 1. v prometu.
Pokojnina vdove predsednika nemške republike.
Vdova umrlega predsednika nemške republike Eberta bo prejemala letno J pokojnino v znesi.tu 7104 marke, torej j mesečno 592 mark, po odbitku davka pa 550 mark. Nemški) zaikon pokojnine za predsedniške vdove sploh ne pozna, ampak določa le, da prejema predsednic, če ni več izvoljen, dosmrtno letno plačo v znesku 25.000 mark. Republikanske stranke so sedaj sklenile, da bodo uredile z "zakonom tudi vprašanje pokojnine za predsedniške vdove.
Čebula kot hrana za kokoši.
Dobro je, ako daš enkrat na teden kokošim čebule, sesekljane in dobro zmešane z moko. Od tega kokoši debello, a obenem jim je ta hrana lek proti raznim boleznim.
čiščenje nožev.
Vzemi polovico razrezanega krompirja in polovico belega drobnega peska ter čisti s to zmesjo nož. Potem nož operi v čisti vodi, krepko obriši in nož se bo svetil kakor zrcalo.
Za zabavo in smeh
Ka je telelon?
Miha še ne pozna telefona, zato sprašuje svojega tovariša Toneta, ki je bil že po svetu, kakšna stvar je to.
In pripoveduje, da bi Mihi čim bolj pojasnil telefonsko napravo, tako-le: «Veš, to ije tako: misli si tako dolgega psa, da sega od Trsta do Ljubljane; ako mu stopiš v Trstu na rep, pa zacvili v Ljubljani.»
Miha: «Kakšen pa bi bil potem telefon brez žice?»
Tone: «To je isto, samo brez psa...»
DVA SLEPCA.
«Ali imate kake sorodnike, ubožec?»
«Da, imam brata, ki je tudi slep.. Toda vidiva se kvečjemu vsakega pol leta enkrat».
ŠALJIVO VPRAŠANJE.
«Ali veš, kaj postane vedno manjše, čim bolj je vlečeš?»
«Ne!»
«Cigara!»
Listnica uredništva.
Dopisniku iz Sv. Lucije ob Soci: Vaš.
dopis smo izročili v pregled goriškemu uredništvu «Novic».
Cene valut v Trstu dne 26.	t. m.
100. — dinarjev ... lir 38 50 do 38.75
100. - čehoslov. kron „ 72 60 .	73 10
100. — avstrlj kron . , 0.0340 .	0.0350
100. — francos. frankov „ 128.25 .	129-—
100. — Švicar, frankov . 472 — .	474 —
1 — angleški funt . . 117.35 .	117.60
1 — dolar...... 24.45 .	24.55
Benečijske obveznice 78 75
Odgovorni urednik: Janko Runtič.
Čevljarski stroj Affisi
prodaj po zelo ugodni ceni. Natančna pojasnila se dobe pri čevljarskem mojstru Josipu Jarošu. Vrhovlje, Št. 23 pri Vipavi
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
uraduje v svoji lastni hiši
ulica Torre bianca Stv. 19,1, n.
□□□aoDaDDonoDtxoaaDwoDnnnnmonon
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
po 4%
večje in stalne vloge po dogovoru.
Sprejema Dinarje na tekoči račun in Jih obrestuje po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, me-njice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru..
Na razpolago varnostne celice (safes) ♦♦♦♦
Uradne ore za stranke od 9 do 13.
Ob nedeljah in prazn. je urad zaprt Telefon štv. 25-47.
Najstarejši sloveti, denarni zavod
Zahtevajte In prepričali se bodete, da je
DDDoap
MIIOGODINA
NEPREKOSLJIVO
Izdeluje dobroznana domača tvrdka
J. S.Gotiki, TKt ™e.on°?"V"
.;..;. ».;..;..;. .;■■;.. .;■ + .;. a ■;■.;. ■;..;..;..;..;..;..;..;. » .;..;..;. s. 11 ■;..;.,;..;. .;■.;..;..;. .;..;..;. .;■ ■;■.;. ■;..;..;. ■;. .;■.;. .% 4 .fri
BUFET PRIMC
Trst, «lica XXX Ottobre 19, nasproti kavarne Commercio
Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški teran. — Vedno sveie Dre» herjevo pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine itd. — POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se priporoča
Lastnik IVAN PRIMC.
Novo pogrebno podjetje
(NUOVI IMPRESI) - Trst, Uru ». E. III. U (pri trsi Goldoni)
Prevoz mrličev v tu- in inozemstvo. Vrši vsakorazredne pogrebe. Zaloga vseh mrtvaških predmetov (vsakovrstne krste, venci, sveče itd.) Nočna inspekcija v lastnih prostorih. Zaloga ul. Tesa 31, Tel. 14-02
IVAN K RŽE
ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
kuhinjske in druge hiSne pot ebSiine
Iz aluminija, steklovine, lesa, emalirane prsti itd.	: CENE NIZKE.
TRST, PIAZZA 8. GIOVANNI St. 1
KNJIGARNI IN PAPIRNIC«
! J. STOKA-TRST
J Via Milano 37
■	se priporoča si. občinstvu v mestu in na g deželi, župnim, občinskim in šolskim g uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem
in zasebnikom.
LASTNA KNJIGOVEZNICA.
■	Založba Vedeža, Kleinmayerjeve itali], -
■	slov., slov.-italijanskega in ital. - sloven-B skega slovarja. — Ima v zalogi vse
najnovejše slovenske knjige.
i
Tržaška kmeti], družba o trsti
ulica Raffineria št. 7
Semena: Ze'je zgodnje in pozno nenrèke-
ta izvora, pesa rdeča Mamut in rnmena lekendorf, cvetoči karfijo) snežna kepa, špinačo, redkvico, grah, seme salatine, salate, radića, Čebulček, ter droga vrtna in cvetlična semena.
Trave: laško ljulko, francosko pahovko, mačji rep in travniško bilnico.
Detalje: inkarnatno, domačo lucerne;
Vsa semena so preisknšena in zajamčena, bodisi glede kaKvosli, kakor tudi glede vrste.
Kmetijsko orodje: škarje za obrezevanje trt in drevja, šape okoKčanske in istrske itd.
Univerzalni plugi znamke Sack št. 7., m št. 8.
Umetna gnojila, superfosiat kalijevo sol. amonijev sulfat in čilski soliter.
Krompir za seme: zgodnji amerikanski is Ida.
Bisnlin zdravilo za na spolovih obolele govejo živino.
Sadna drevesca breskve, bruške, jabolka itd. Naša semena in umetna gnojila — vse zajamčeno — imajo v razprodaji:
V	RODIKU naš zastopnik g. Ivan Čeh,
V	SEŽANI gospa Karolina Goljevšček.
Tržaško kmetijsko družba v Trsta
ulica Raffineria št. 7
Cevi jamica Forcessin
Odlikctana na mednarodni razstavi » Genovi z „Diploma di gran premio" TRST • Via Giuseppe Caprin Ste«. 3 pri Sv. Jakobu - TRST
Kdor išče obuvalo cenò a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ne kupil kar na slepo !
In šel bo k „FORCESSINU" ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al' bogatinu — najboljše čevlje daja .. .
n
Čevlji za delo
L 48--
Čeilji za itele
L 48--
Ljubljanska kreditna banka
Telefona : 5-18 ; 22-98
Podružnica u Trstu: Via XXX ottobre il
-98:
BRZOJAVNI NASLOVI BANCALUBIANA
Podružnice;
Gorica, Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Logatec, Maribor, Metković, N. Sad, Ptuj, Sarajevo, Split
H
Centrala v Ljubljani
Delniška glavnica in rezervni zaklad : 60.000.000 dinara.
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4 %>, a vloge na tekoče račune z 4 V2 % netto. - Za odkaz vezanih vlog plača odstotke po dogovoru. - Izvršuje borzne naloge in daja v najem - varnostne pušice (SAFES) -
Blagajna je odprta od 9V2 do 12'50 in od 14V2 do 16 ure.