Samoupravno stanovanjsko skupnost želimo oblikovati resnično iz temeljev, od koder izvirajo pristni interesi - da bi res lahko zaživela
Rudi Bregar, predsednik iniciativnega odbora: »Kljub trenutnemu zastoju smo na stanovanjskem področju sezi-dali trdne temelje in tako bomo v prihodnjih letih lahko hitreje in solidno delaii«
Tovariš Bregar, ste pred-sednik iniciativnega odbo-ra za ustanovitev samoup-ravne stanovanjske skup-nosti v Ljubljani. Kakšno delo je odbor opravil do-slej?
Iniciativni odbor za ustano-vitev samoupravne stanovanj-ske skupnosti v Ljubljani je lani spomladi imenovala mest-na skupščina. Odbor se je ta-koj lotil dela, čeprav je imel takrat na voljo le malo izho-dišč. Predvsem se je naslanjal na osnutek slovenske ustave; od tod izhajajo prve zasnove oblikovanja samoupravne sta-novanjske skupnosti. Prav ta-ko so bila takrat že znana ne-katera stališča, ki so jih obli-kovali sindlkati, skupnost slo-venskih občin in drugi. Tedaj pa še ni bilo osnutka zakona o formiranju samoupravne stano-vanjske skupnosti in govora je bilo, da tega zakona ne bo in da ni niti potreben. Tako smo snovali le bolj na podlagi ustav-nih amandmajev.
Ker smo vsi želeli, da bi for-mirali samoupravno stanovanj-sko skupnost čimprej, smo se že v zasnovi optfedelili, da bi jo oblikovali z odlokom. Ko smo izdelali osnutek, smo po-zvali vse ohčinske skupščine in njihove organe, da bi dali svo-ja mnenja. Odziv je bil dokaj minimalen in kakšnih posebnih pripomb ni bilo. V nekaterih krajevnih skupnostih so po udarjali predvsem, da je tre-ba dati večjo vlogo in tudi več-jo številčno zastopanost posa-nosti, delovnih organizacij, predvsem pa seveda tdstim, ki pričakujejo stanovanja.
Kasneje je izšel osnutek za lormiranje samoupravne stano-vanjske skupnosti. Ta je sedaj v zaključni obravnavi in bo verjetno v kratkem prišel kot predlog v slovensko skupščino-V njem je mnogo več opornih točk za snovanje samouprav-nih skupnosti po Sloveniji. Ta-ko smo vse dileme, ki so se do sedaj odpirale okrog formira-nja te samoupravne skupnosti, obravnavali in posredovaH v obravnavo širšemu političnemu aktivu Ljubljane. želeli smo ugotoviti, kakšno je mnenje In razpoloženje ostalih, da bi se iniciativnl odbor znal v bodoče ravnati.
Je orientacija, dana na političnem aktivu, oživila dela odbora?
Po političnem aktivu smo ta-koj oživeli delo strokovne de-lovne skupine. Ta bo pripra-vila — upoštevaje vsa pozitiv-na sprejeta stališča v doseda-njem osnutku, pa tudi vse su-gestije, predloge, ki so bili da-ni na političnem aktivu — nov samoupravni sporazum o for-iniranju samoupravnib stano vanjskih skupnosti v Ljubljani.
Ena skupnost za vseh pet Ijubljanskih občin?
V njem bomo dali tako za-snovo, ki jo bo možno sprejeti
preko samoupravnega sporazu-ma, se pravi, da bd ga podpi-sovale organizacije združenega dela in vsi ostali faktorji, kd tvorijo bazo za oblikovanje sa-moupravne stanovanjske skup-nosta. Sočasno pa bo dana tudi možnost, da bi eventualno pre-ko družbenega dogovora vse-binsko sprejeli isto koncepci-jo. Samo če bi se odločali za to drugo, bi blla to nekoliko
krajša pot, ker bi posamezne asociacije določenih dejavnikov v imenu te baze podpisale ta družbeni dogovor. Vsebinsko pa bi bila zasnova ista. če se bomo opredeljevali za družbe-ni dogovor, se bomo samo za-radi časovne stiske, ker meni-mo, da bl bilo to lahko neko-liko hitreje Izdelano. Posebej še, če se bomo odločili, da bi imell v Ljubljani samo eno skupnost za območje vseh pe-tih ljubljanskih občin.
Dogovorili pa smo se tudi, da oblikujemo samoupravno stanovanjsko skupnost resnlč-no iz temeljev, od tam, kjer so resnično pravi interesi, da bi potem lahko tudl res zaživela.
Nekaj je bilo govora tudi o dvostopenjskl skupnosti, se pravi, tako v občini kot na me-stnem nivoju, in da bi bila po tem stvar dogovora teh občin-skih temeljnih samoupravnih skupnosti — katere zadeve bi reševali v Ljubljani na nivoju skupne interesne skupnosti.
Čeprav ni dosti časa na vo ljo, računamo, da bi lahko y decembru prišlo do konstitui-ranja te skupnosti.
Ves mehanlzem, kl na tem področju nastopa in ima na tak ali drugačen način interes pri stanovanjskem gospodar-stvu, je v Ljubljani tako razvfr
jan, da ga ni preprosto spravlti skupaj pod eno samoupravno »kapo«, kot v kakšni manj&i občini.
Dobro je predvsem to, da imamo več denarja kot prejšnja leta
Kakšno pa je trenutno stanje Ijubljanskega stano-vanjskega gospodarstva? Mnogi trdijo, da ob več sredstvih zgradimo manj stanovanj. Precej je torej govora o zastoju v stano-vanjski graditvi v mestu.
Dobro je predvsem to, da imamo več denarja kot v pre-teklih letih. V začetku leta nas je skrbelo, da ga bo manj, za-to smo si tudi preko poslovne banke zagotovili določena sred-stva, ki bi jih prenesla poslov-na banka na stanovanjsko po-družnico. Iz teh sredstev bi potem dajali kredite za stano-vanjsko izgradnjo. Na zastoj v stanovanjski izgradnji smo del-no računali že vnaprej, ker prehajamo na nov sistem. Do slej smo gradili pretežno za trg in v tem sistemu so bili prepuščeni iskalci stanovanj, pa naj je šlo za delovne orga-nizacije ali za posameznike, iz-ključno zakonitostim, ki so vte-dale na tržišču. Te zakonitosti pa so bile take, da je bilo sta-novanj vedno manj kot povpra-ševalcev. Tisti, ki so gradili za trži&če, so vedeli, če ne bo ku-pil prvi, bo pa kdo drug to storil. Tako se je vedno doga-jalo, da so bila skoraj vsa še nedograjena stanovanja vna-prej prodana. In tako je bil kupec prepuščen na milost in nemilost tem tržnim razmeram.
Letos je prvič, da so orga-nizirano nastopili faktorji, ki imajo tudi denar. OCitek, za-kaj se ni hitreje in prej anga-žiralo sredstva, ki so zbrana v solidarnostnem skladu, je bolj ali manj neupravičen, čeprav je na mestu tudi kritika, da gredo stvari le nekoliko prepo-časi. Solidarnostni sklad, ki smo ga konstituirall na dele-gatskih principih — iz vseh de-lovnih organizacij v maju, v začetku leta namreč iSe ni imel sredstev. In tudi na tržišču ta-krat nl bilo stanovanj, )d bi jih po kriterijih, za katere smo se odločili, lahko kupili.
Pogoji, ki jih postavljamo: do 4.000 din kvadrat itn.
Lahko zavrnete tudi ti-ste, ki menijo, da solidar-nostni stanovanjski sklad nima dovolj odločilnega vpliva na ceno stanovanj?
To mnenje izhaja iz slabe poučenosti. Solidarnostni sklad bo na svoji 3. skupščini, ki t>6 v nasledn.jih dneh, podal kom-pletno poročilo o svoji dejav-nosti in ga dal v javnost. So-lidarnostni sklad je v teh me secih opravil svojo vlogo in funkcijo. Prvič so sedaj orga-nizirano nastopili nasproti iz-vajalcem organizirani, delegat-sko organizirani upravljalci Ta 103 članska skupščina je resnič-
no izpeljana iz TOZD in ima še kako močan vpliv na to, kako se bo gradilo v bodoče. Denar ima v žepu! Ima zane-sljiv denar, in lahko postavlja pogoje izvajalcem. In te pogo-je tudi postavlja.
Pogoji pa so, da kvadratni meter ne sme preseči 4.000 din, da mora biti stanovanje zgra-jeno v 18 mesecih po sklenitvi pogodbe, da mora odgovarjati standardom, ki so bili v tem času z odlokom sprejeti na mestni skupščini! Seveda pa je tudi za izvajalce dosti ugodno, da se investitor pojavi s tako velikim naročilom in s tako veliko ponudbo. Na takih kon-centriranih, usmerjenih grad-biščih je lahko tudi racionali-zacija velika in seveda stano-vanja potem ne morejo biti dražja, kot je zahtevano.
Ves čas je solidarnostni sklad bil tudi bitko za odprte cene in jo tudi dobil. Res so mnogi malo nestrpni, ker je gradnja stanovanj nekoliko zastala, imamo pa postavljene solidne temelje, ki zagotavljajo, da t>o-mo v naslednjih letih res lah-ko vodili usmerjeno stanovanj-sko izgradnjo.
Ni torej res, da bi sredstva ležala mrtva. Vsa so razdelje-na! Ne le tista, ki so se že na-brala, ampak tudi tista, ki se bodo nabrala do konca leta. Vsa so trenutno že angažirana.
In kako gospodari z de-narjem zbor vlagateljev?
Tudi zbor vlagateljev, ki up-ravlja z denarjem, ki ga zdru-žujejo organizacije združenega dela, je v bistvu sprejel iste principe natečaja kot solidar-nostni sklad, iste pogoje, po katerih daje te kredite. Seveda ob soudeležbi tistih, ki noje-majo kredite. To so delovne organizacije, medtem ko pa iz solidarnostnega tudi po zako-nu lahko reflektirajo speciali-zirane organizacije ali enote za stanovanjsko gospodarstvo v delovnih organizacijah. Poudar-jam, da smo kljub trenutnemu zastoju zasnovali solidne teme-lje na stanovanjskem področ-ju, zaradi katerih bomo lahko prihodnja leta znatno hitreje in solidno delali. Doslej kot je znano, pa je bila na tem po-dročju absolutna stihija.
Ni kazalo na vrat na nos rabiti zbranega denarja
Saj bi lahko tudi iz sredstev solidarnostnega sklada kupili tu pa tam kakšno stanovanje, ki je bilo prazno. Morda bi potem rekli, da delamo. Ampak nl kazalo kar na vrat in na nos zapravljati teh sredstev. Še zlasti ne, ker smo imeli dokaj pripravljena usmerjana gradbi-šča. Ta gradbišča smo priprav-ljali nekaj let. Tu je Štepanj-sko naselje, soseska BS III za Bežigradom in še drugod. In to je velika prednost! Tu bo prostora za okoli 9000 stano-vanj. To pa je že lepa perspek-tiva.
Kako naj bl se doseda-nji samoupravni organi na področju    stanovanjskega
gospodarstva vključili v novo stanovanjsko samo-upravno skupnost?
V tem letu smo samouprav-no zasnovali široko skupščino solidarnostnega sklada, zbor vlagateljev, ki ima svojo bazo v vseh delegatskih konferencah, v vsaki občini. In te delegat-ske konference, ki smo jim prej rekli volilne. so izbrale svoje delegate v zbor vlagate-ljev.
Stanovanjsko podjetje naj bo servis stanovanjske skupnosti
Vse, kar smo na takih osno vah konstituirali, mora dobiti v nastajajoči stanovanjski skupnosti svoje mesto in bo lahko predstavljalo osnovno ogrodje delovanja bodoče sa-moupravne stanovanjske skup-nosti. Izkušnje, ki sta jih ta dva samoupravna organa do se-daj že pridobila, bodo lahko zelo dobrodošle v nadaljnjem delu. Osnutek zakona o stano-vanjsklh skupnostlh pa tako govori o tem, da se oblikuje tudi posebna samoupravna eno ta za stanovanjsko gradltev. Ta enota prevzame upravljanje s sredstvi, kl so jih TOZD in drugi na podlagi družbenega dogovora namensko združile za stanovanjsko graditev. To po-meni, da bi v našem primeru ta samoupravna enota bila naš sedanji zbor vlagateljev. In ze-lo zgrešeno bi bilo, če bi to porušili pa začeli na novo.
Prav tako pa se zastavlja vprašanje, kaj s sedanjimi pod-jetji za gospodarjenje in uprav-ljanje z obstoječim stanovanj-skim fondom. Mi menimo, da bomo še kako potrebovali te specializirane delovne organi-zacije, ki bodo lahko v pogod-benem odnosu s stanovanjsko skupnostjo, na katero bo pre-nešen celoten s tanovanjski fond. V pogodbenem razmerju tako, da bodo opravljali servis kot specializirana delovna or-ganizacija za stanovanjsko skupnost.
Tu pa bo verjetno kaza-lo vrnitt vlogo hišnim sve-tom, kot so jo ze imeli, oziroma jo še razširiti.
Da! Posebej pa menim, da bo morala stanovanjska skup-nost težiti za tem, da celo vrsto opravil prenese v prlstojnost hišnih svetov, da bi tudi ini-ciativa stanovalcev prišla lah-ko preko neposrednega gospo-darjenja do nove veljave. Le na ta način se bomo tudi izognili številnim kritikam na račun delovanja stanovanjskih podje-tij, ki resnično sedaj ne more-jo zadovoljiti vseh potreb vzdrževanja posameznih objek-tov.
Ce ne bomo ravnali tako ali vsaj približno tako, bo na bo-dočo samoupravno skupnost le-tela ista kritika, kot leti sedaj na stanovanjska podjetja. To pa bi pomenilo že na samem začetku kompromitirati sicer dobro zamišljeno samoupravno skupnost. Lahko jo zastavimo še tako solidno, pa ne bo mo-gla zadovaljiti vseh potreb sta novalcev.