w, ruk dan praznikov. I a sued daily except Sunday« and • Holiday.. ¡Rfl! LETO—YEAR TTlff, GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniftki ia upmvnWd proetoafc »607 8. Lowwkls Ava, Offict of Publioatloai 9667 South Lawndale A«* Telephone Rock wall «MM «KOV IZftllUES ^"ir IZ SOVJETSKE' ISAKSUNETS Morsi jo podati ostavko kot sad-nji desničar v vlsdi. Molotov je novi premijer Moskva, 21. dec__Rikov je bil danes izključen k političnega biroja komunistične stranke. Obenem so bili desničarji Mihael Tomskij, Valerijen Otinskij in M. Dogradov odstavljeni is službe v vrhovnem svetu darodne politične ekonomije. Moskva, 20. dec. — Alekeij I. Rikov, predsednik sveta* ljudskih komisarjev, kar je toliko kot premijer ali predsednik vlade, je včeraj podal ostsvko jn centralni «vršni odbor sovjetov je ostavko sprejel. Vjalhoslav Mihajlovič Molotov je bU imenovan na njegovo mesto., Rikov, ki se je pred kratkim vrnil s enomesečnih "počitnic" v Kavkaziji, je bil zadnji k znamenite grupe desničarjev v visoki vladni službi. Njegovi tovariši Buharin, Tomski, Ugljanov in ______________ Chicago, UL, pondeljek, 22. decembra (Dec. 22), 1W0 st ■peclai"iwSe of postaeo provided"fpr" la'^ct>on 1108, AcToToct a. IKItTsuthonit^TT administracijo —' " ' mmmmmmM» -t sdi Industrijske depresije so bi-U ameriški delavci prikrajšani sa devet adBjard dolarjev na drugi so bili ie davno primorani delavci v tem letu izgubili devet oditi v privatno življenje. Desničarji nasprotujejo programu nagle industrializacije Rusije, ki ga vodi Stalin, Ujnik ruske komunistične stranke ln sedanja vodilna moč v Sovjetski uniji. Stalin je postavil program, da se mora agrarna Eusija pretvoriti v petth letih v tako močno industrijsko državo, da bo v nadaljnjih petih letih dosegla Ar merfko v veličini Industrijaksgs kapitala in masne produkcije. Desničarji pravijo, da bo ta pro- sploh nemogoč; zlasti je Rikov nasprotoval naravnost bliskoviti kolektivizsdji kmetij. Večina pa je proti desničarjem in Stalinova frakcija, Id zavzema center v ruski komunistični stranki (pristaši Trockije so levičarji), je prisilila desničarske voditelje, da jm J — (FTP) — Wil-liam Trufant Foeter, direktor Pollak ustanove, je v svojem govoru pred člani mestnega komi tej» sa pobijanje brezposelnosti obdolžil predsednika Hooverja odgovornosti ss obstoječi polo-žsj, ker ni ie pred enim letom predloAfl kongresu načrt za pri četek vladnih del. Cebi bil predsednik tako dalekoviden, kot so ga nekateri proglašali, bi moral biti pripravljen na vse, ker so polomi na borzi naznanjali bližajočo se kriso. Namesto tega je PS dajal izjave v javnost, da bo kriza kmalu prešla in se bo v deželo spet vrnila prosperiteta. Zvezna vlada je v tem letu oddala pogodbe za gradnjo javnih del v vsoti 187,000,000, nič več kot druga leta, dočim je bil federalni budiet znižan sa $67,000,-000. Poster je urgiral višje federalne spropriacije za javna dela v času Industrijske depresije. Dalje je rekel, da so ameriški milijard dolarjev na mezdi in da radi brezbrižnosti vlade živi na milijone delavskih družin v pomanjkanju. TIS FAR MAR JI OBtUTUO DEPRESIJO M*|aM ■> Mo «d-pravili brezposelnosti Tako Jo isjavM profesor Harvard univerze ns koaferand d dev. skegs sveta sto tisoč ameriških tovarnarjev ne bo na svojo lastno inicistivo nikdar pod vzelo akcije za rešitev problema brezposelnosti," je dejal Summer H. Slichter, dekan odde&a bitniške admlni-strscije na Harvard univerzi, _ ko je govoril na konferenci Cen-so deloma preklicali svoje"»tali-, bralnega delavskega svete. "Ka-Ke; to pa še ni bik dovolj in industrije! vidijo, da jim morali so drug za drugim pusti- bo®° BOvi •tr0Ji ™ nov* i znaj d ti svoje službe. Rikov je bil predsednik sovjetske vlade od leta 1904, ko Je Lenin umrl. Dobil je Leninovo mesto. Star boljtevik Je in bil vedno aktiven v stranki in na vodilnih mestih. Prva leta sovjetskega režima je bil poleg TrockiJa desna Leninova roka. Novi premijer Molotov Je tudi star boljševik in vedno aktiven. Zadnja leta je bil pomošitf tajnik stranke in člsn prezidija v centralnem izvršnem odboru sovjetov. Odikodihska tožba p» tliiiji Kompanijs trdi, da Je trpela aJena trgovina radi stavka tiskarjev Niagara FaBs, N. Y. — (PP) - Proti tukajšnji tiskarski uniji je bila vložena tožba sa odškodnino v vsoti stotisoč dolarjev. kar Je posledica stavke proti American Saks Book Co. Po-leg tega Je kompanijs uvedle potepanje injunkcije. Kompanija trdi. da Je bila o-ftkodovana na trgovini, odkar Je v teku stavka in Obdolftuje unijo. Izgubila je veliko število odjemalcev, ko Je zaMa obratovati tvoje podjetje s stsvkokasi. Weslejr E. Kester, predsednik Unije, vodi sUvko. Tiskarske «-nije iz vseh krajev države <" i riskočils na pomoč stsvkarjsn t <1*naraiHd prispevki, ker se ss-vedaje, da je od izida tega itrsj la odvisna bodočnost orgenlalra-Hih tiskarjev v Niagara Pslleu. be zvišali produkcijo in zmanjšali obratovalne stroške, jih bodo instalirali neglede na to, koliko delavoev bo radi tega izgubilo delo." Slichter je priporočsl vladno kontrolo nad ekspsnzijo Industrij, federalno in državno zavarovanje sdpetr brezposelnost, starostno pokojnino ter skrajšanje delovnika. Opozarjal je tudi na petletni načrt gospodarskega dSU v Sovjetski uniji in dejal, da bo potrebna kompletna preuredba ekonomskega sistema v kapitalističnih državah, če bodo sovjeti izvedli svoj program z uwpdhofii Znaki aalserije med farmarji ss očitajo Jo v propadanju podeželskih K-rk Washington, D. C. — (PP) -V organiziranih delavskih krogih, posebno v industrijskih krajih na severu in vzhodu, se v sedanjem času največ razprav-lja o vprašanju breqposslnostl. Poročila o bedi prinašajo oslo meščanski časopisi, ki so vsč mesecev molčali o situaciji, ds stimulirajo prispevke rasnim blagostanj ski m organisscijam in tako potlačijo rebel ns čustvs desetih milijonov ljudi, ki so bres dela ali pa so uposleni le per dni v tednu. Od dela teh ljudi je odvisno blagostanje najmanj ~ petindvajset milijonov drugih oeeb. Mestni prebivalci ss le redkokdaj bavijo i mislijo, d* je poleg njih prizadetih vsled industrijske depresije drugih 26,-000,000 farmarskih delavcev in najemnikov farm v sapadnih in južnih državah. Ti tudi trpijo posledice suše in takozvane nsd-produkcije. Znaki revščine ss očitujejo v padanju cen poljskim pridelkom in v bankrotu podeželskih bank. Mrzle številke govorijo, da je v teku enegs lets propadlo več kot petsto fsr-marskih bank. Missrija, v kateri ss nahaja ameriški farmar, je rasvidns tu- ljalne tvfdke eo prodale fsrnmfjem v tekočem letu sa 86% vrednosti manj blags v primeri s prsjšnjim letom. To osvstljuje položšj bolj kot izjsve profesionslnih optimistov in govori jasno, da ss js nakupovalna moč ameriških farmarjev znižala. Ameriški farmar ima polno svetovalcev, toda pomagajo mu prav nič. Legge, poljedelski de-partment, bsnkirji in drugi priporočajo, naj manj prideluje, da se obdrži cena produktom aa visoki točki, drugi mu pa svetujejo, kako naj svila rodovitnost zemlje potom znanstvenih metod. Tako je prišlo, da so farmarji aa jugu pridrfsli šest milijonov bal bom bala več letos kot v prejšnjem lotu, katerega ne morejo spraviti v denar. Preveč je tudi 276,000,000 bušljev pšenice, ki Jo sicer ameriško ljudstvo potrebuje, *~nima denarja, da bi Jo pokupilo. Dve tragični figuri sta ss pojavili v Ameriki. To sta bres-poselnl delavec in obubožani farmar. Skupno rspressntfrsts armado 60,000,000,000 ljudi, ki jih Js sistem katerega zagovarjajo hoover, Young, Ford In drugi mogotci, sprsvll v sedanji položaj, is katerega ne vedo Izhoda. •__ Vi ■nalili 1M Lcadoa, 20 ferapl na N bi ju vati ln 160 Wut v tekoči lavi doc. — Ognjenik stavke v Angliji London, 20. dec. — Delavska vlada je včeraj objavila besedilo svoje predloge sa vzpostavitev delavsldh pravic do stavke. Te pravice eo bile odvzete delavstvu v AngHji po generalni stavki leta 1906. ko Je prišla torijeka Trije ee saddMM v t Bugent, Ore. - Trije brez-JLZ^T^L^rZ delavci, ki so ss utihota- ^S^L^S^l ^InTm1tovorni vlak. ki Js vozil P"* pacifičnemu obražjo. so !» v železniškem tunelu E^J? Uh^TZln^Llv bližini Oakrldga. Vlak je ob- zahtevajo liberalci in katera u- dskvei. pa - pustili v tune- sbornid, bodo »barski podprli predlogo legaliziran Ja «•« dskves PosveM bede aa H^njt Weed-sa ln drige člane HooverJeve-ga komiteja Washington. D. C — (FP) — Potem, kO Je predalnik Hoover ponovno iesval sektorje, ker je odklonil izročitev, informacij, katere Je prejel od Arthur Woodsa, njegovega eksperta, ki se bavi s "solucijo" vprašanja brezposelnosti, je senat soglasno sprejel LaFolkttovo resolucijo, ki določuje, da senatni ko-mitej za spropriacije pozove predse šes* članov komiteja, Id so bili imenovani aa svstovslce administraciji ln Jih sasllši. Woods bo vprašan, da pojasni obseg brezposelnosti, odpo-močne mere, £i se Jih sprejele ,rasne države in mpsta in da da svoja priporočila {Jede ekspan-sije jsvnih dsl, ki naj omogočijo uposlitev nesapofdenih delavcev. j John Barton Payne, načelnik Ameriškega rdečega križa, bo moral pojasniti po^ošaj farmar-Jev v državah, ki so bils prizadete po suit in 6$ je njegova organizacija v stanju, nuditi zadostno odpomoč T .prizadetim. Vprašan bvtudl, da pojasni po* ložsj ljudstva v ki trpe preslje in bres, J. C. Roop, direktor budžet-nega biroja, be moral pojasniti, koliko je bil budist sa jsvns gradbena» dela redfcciran med meeeoem julijem ia novsmbrom toga leta. ' L -.. Thomas H. M. MacDonald, načelnik biroja Ml Javne oeste, bo vprsšft glede lsvajanja Od vseh tsh bo sasliiavanje Arthur Woodsa najbolj sanimi-vo, kar Je ee načelnik Hooverje-vega odpomočnega komiteja. Doeedaj Je dajal svoja poročila ssmo predsedniku, Hoover pa Je izjavil, da so vss ta poročila fragmentarna In zaupna. Woods ni podal še nobene sugestije «ia-de federalne direktne denarne edpomoči milijonom brespossl-nih. Ta stvar zanima senatorje, ki prejemajo vsak dan na tisoče pieem in brzojavk, v katerih se Jih urgirs, naj podvss-mejo akcijo sa odpomoč brsspo-selnim ia fsrmarjem, ki so bili prissdsti radi suše. Hoovsrjevo stališče Je lato kot Je bilo pred par messci. On šs vedno vstrija, da bodo mestne in državne bUgostanjske organizacije kos nalogi in ssdovcšjl-le Vsem potrebam, ki Jih Je u-stvarila bresposslnost Dim in strupeni plini so za- Angleški per j« včeraj zaključil leteš-nje zasedanje. Sestane se 30. Js-nusrjs. London. Ä. dec. — v leere Ja Vlseoot Dunaj. 26. dee. — Muaeollnl Je včeraj poslal bojno ladjo v egej tke vode s namenom, da potlači lokalno vstaje ns otoku Celja»- Withnfdon, sedanji goveraer Ka-| nos v grupi DocUkanssov. PrAi-nade. Je bil v«srsj imenovan sa, veki aa otdku, ki se Orki.po na- javi Je Jt sa- vleefoja sli ftsagsj, 10. dee. — b Herbina poročajo o veliki k risi msd sovjeti In Japoasi v Mandžuriji. Sovjetska vlada Je pred nekaj dnevi velela zapreti japonsko-ko-rej sko baako v Vladi vostoku In Japonska vlada Je poslala v Moskvo protest so noto, v kateri pravi, da Je saprtje banke "ne-prijateljaki šla". Istočasno so sovjsti uvsdll eensoro na tslsfonsko ln brso-Jevao zvezo med Sibirijo in Men- ilo pet stevkarjev tako močno, M pretepenih, da so morali iskati Parnl*' •drsvnlško postrežbo v bolnlšni-ji, več drugih pa Je policija aretirala in odgnala v zapor. Vss o ps ni ostreiilo deUvcev in URSIBA TRGOVINSKE STIKE S SOVJETI V ovojem govor« pred tovarnarji Je dejal, da os Združene dr-žave nimajo beti ničesar s strani sovjetske vlade Chkago. — (FP) — Arthur Brisbane, snsn urednik Hear-stovih listov, Je v svojem govoru pred Ultnolsklmt tovarnarji priporočal, naj bi ss manj brigali za strmoglavljenje sovjetske vlade ln lirabill priliko sa tesnejše trgovinske stike s Sovjetsko unijo. "Ns postopajte napram so. vjetskl uniji na način, ko Je to delala množica ob reki Hudson, ko Je Fulton spustil v vodo prvi Jo dejal Brisbans. "Množica ss Js takrat pomikala ob bregu reke, ne da bi ploskala možu, ki Je Uumil nekaj novega, temveč sato, ker Je bila prepri« o pa m oewaanu ueianwv mi, . u; lll4" In ntrsjftjo trdno prl .vojlh ^l^^^ajW h „^r ri ^ -edukclja jebila 16%. Kadi stay-v Wdovine. Sovjet-sawgnjrmsa^oTer mhu-«y ^ vl|dl-df|l ln M bavi's rib niml skapsrlmsnti. To iteje ne-kaj. Slabie ne more blU pod sa-danjo vlado kot je bllo pod oar-Ji. Amerliko Aasoplsje prinsds sliks o trplntenju rudarjev v sovjetsklh rudnlkfh. Zakaj ne primtiajo silk o moieh, Id JOi Je car Peter Veliki poilljsl v rud-nlke? Takrat so prikknUi ru-.,JH| I dsrjsvo roko k samokolnicl in Albany, N. Y.-(FP) - »^vjaml dokkj liriltro ss .nlde^driawia W- «JjjJJ QMSu^R^e'veltun^ i'la^iom°lsgl- »to. Hazmsre v HutlJI niao dj. ilstura predloiens tahtevs v o- takf tlabs kot so blk takrai blfki sskonsksgs osnutks, ds ts 0s W blk, bi nemtol ^arjl w ustsnovi poseben fond, it kate- hod«" " dslom v Sovjetsko uni-rags ss bo plaisvalo vsaksmu Jo. ce js prlsadetih 1,600 delavoev. AJiiMlJi kvAVMAMBiM V 'ederselJs tahtevs. 4a prispeva $10 rMM6 brw. posel nemu delavcu flO te-danske podpori«. Bksskuthrni odbor federacije trdi, da bi not* desst dolarjsv ns teden zaščitiU bresposelne ds- ■"Jas ne trdim, da bo boljievi-ška vlsds uspela, niti da bo pvo* padla. Jas pravim k, da vi s svojo taktiko, ksr hočeta ukaso-vatl Rusom, kakšen vladni sla. Is vos s drulino pred največjim tem naj sip^UviJo,od|^ste pomanjkanju«. Ta načrt, pravi .bogat vir dohodkov, ki bi prišli federacija, bi olajšal tudi odpo- s dotokom ruskega slata ta ama. močno dok Javnih In privatnih rlške produkte, komitejev sa pobijanje brsspoesl- Da se preprečijo nerodnosti, ss bi moral upoIJntl sistem dnevne registrsoijs brezposelnih, ki bi bili upravičeni do podpore. Policije M rada emrsžlk komu- Oakland, Cel. — Nedavno Je bil itvrikn napad na Wsds Hol-lina worths, tovarnarja In kapitalista. Ko Js bil Hollins-worth na poti v svoj ursd, Js mimo privolil svtomobll, v katerem so bili neznani moški, ki so oddali par krogel Is revolver-Js na tovsrnsrjs In gs ranHI v nogo. Hofllnsworth Js pred kratkim odslovil večje števlk komunističnih delavcev, ki so sgitirall ts vstop v levičarsko unijo In policija Jih Je potem osumlls, ds so ltvržlll napad It msščevsnjs. Uvedena Je bila preiskava ln pollcljs Js nsvslils v prostore komunistlčnegs klu-bs In sretirsls par ljudi, ki ps so bili pozneje Izpuščeni It sapo-rs rsdi poms n j kanja dokstov. Nemčiji Berlin, 20. dec. — Več tisoč je blk te dni obsojena na $100 brespoeelnlh dekvcev Je sinoči plačila, ker so nsšU v njeni po- korakalo pe berlinskih ulicah sesti dva steklenici žgsnja. Kar nI i mak denarja, mora iti v por ta sto dni. klici "Dajte nam kruha t" De-monetrantje so se razdelili v grupe po 60 In krenili po vseh bližnjih ulkah, tako da polkija ni ttkatkl iummm bo 4e kandidiral VMm — V Ko,lnu 10 («aaai tepaa eo ae wmmmwmm f||A|at( uprteorllj preti — Zupan Thompson fkkmv PaWU ^ oknA na sterna K^^fT^^ZZX' ** profenorjev nil, da Je kandidat republik sadu stranke ta četrti županski ter- ' min. Primarne volitve so 64. fe- _ v , ^ bruarja In proti Thomp^mu bo- ^ Benjshika. Jug^kvljs, 30. do kandidirali trije aH štirje na-, dec. — Tu Je bi I včeraj močan sprotalkl. "Nas ns sms brigati _______ ruske vlads. Cs smo tokrirall carja, ki js poslal na tkošs moških in šsnsk v Sibirijo, lahko tolsriramo tudi sovjetsko vlado, ki skušs nsprsvltl U Rusije mogočno Industrijsko dršavo in Jas upam, da bo uspela, "Ako ss ml bojimo, da ne bi postali boljševikl, bomo prav gotovo postali. Ameriški narod Je velik In mogočen. Nimam no. bone boj s* nI pred boUševismom In ns ver J smem, da me bo kateri boljševik pregovoril, da bl delil mojo plačo s katerim drugim Itven mojsga drušlnekegs kroga In prepričan sem, da so tudi drugi psmetnl Američani sllčnsgs mnenje." "Merry Ohristaaer Nadaljnjih bra so skrshlrak tri banke v In-dlani Prva Je v Hkhmondu in U ma 1600,000 vlog, druga v Whi-tlngu e 6610,000 v vlogah la tretja v Brooku s V*o.ooo MprtagfkM. 10. — V DUnotau so v petek propadk tri banke la sicer v Cjrpreeeu, Mt Vernonu ia, Maeedoniji. Vloge vech treh finančna» zavodov snsšajo okrog 6600,000. Nadalje so ktegs dne propsdk štiri banke v Severni Karolini, dva v South Dskotl ln po ena v linri, Vlrglnljl In New Yorku. Napad aa jugtariovaaski ki v Nemčiji Haibburg, Nemčija, 21, — Vellkk množice komunletov Ja danes havalik na francoski In Jugoslovanski konzukt v potres, ki Jf irušll več dimnikov |Umburgu is i-iblk vsa, PONDELJEK, 22. DECEMBRA. PIÖ8VETA TBC ENLIGHTENMENT GLASILO or LASTSIKA »LOVjPWKZ MA8O0WZ rOOFOB- Orr» «f Mi NftnfalMi n Uni&MU Mm« (IM« T+mi Um tfc. Ü»JU4 st*~ (Mi CUM*») M»4 T-r-f- >«r jtmv. CU«* m4 Ct«m »TJ# H» („rrxü eouütriM UM wm *<+*■ PR08VETA Uil-f smui l«.«4*u ava. OF TS* KEDWUTTD PlIM m pri mot i* * feit« • m n P0Ukl0 JI* M Dobra žoga Signor Mussolini pravi, da Je Amerika kriva, da ima Italija deficit in da fašizem še ni postavil Italije na štiri čvrste nofe. Fašizem ni kriv! Fašizem Je dobro veelal in ladja (»Ura škatla) Italija je bila že blizu pristanišča Blagostanja, ko je zabobnela v Ameriki finančna in industrijska kriza s tako silo, da so ee zmajale vode vsega sveta In barka Italija Je bila vriena na pečine. Tnm zdaj čepi, Mussolini pa preklinja Ameriko. Mister Hoover pravi, da je zunanji svet fcrtfKMJ* t Amfrilri zaropotalo in se je pro-speriteta zrušila v mlako. Zunaj Je bila vojna, bile so revolucije in civilne vojne ln razne druge katastrofe. To je pokverilo svetovne trge, Evropa še ni stabilna, Jušna Amerika je bolna in Kitajska je v norišnici. Posledica? Ekonomska kriza in Amerika trpi. Yeah! V severni Kanadi je hud mraz in vsekakor je kriva Afrika. V Afriki (na ekvatorju) je slino vroče in najbrt je kriva Spicberska. V Belgiji so nedavno imeli neko "meglo", ki jft podavila pet ducatov ljudi. Po vaeh znamenjih je bil kriv Aleksander Veliki, ki je prezgodaj umrl. Nauk: Vselej odloši krivdo tja, kjer je dosti prostora in kjer je najbolj mehko ... Glasovi iz naselbin Clsaom v West Alkjuippa, Pa. — "Sto če meni društvo'', smo čeeto slišali pokojnega Petra Cnovicha, ko je bil zdrav, vlekel plačo in hodfl od hiše do hiše tekajoč k vartopircev. Ni mu bilo drultvo. dokler je bil krepak; ko pa je umri, tudi ni imel društvenega pogreba, ležal je pri pogrebniku. "Neka me bacnijo u river kadar umrgu", je bil njegov odgovor, kadar ga je kdo nagovarjal naj pristopi v društvo. In res bi se bilo krnelo tako zgodilo. Ne Jirsistfraro, da se more vsakdo organizirati pri SNPJ, ssj so tudi druge slovenske, hrvatske in srbske organlsscije. Važno Je, da je človek v podporni organizaciji, da ni potršba v shičsju smrti kolektsti zs njegov pogreb. Nsšim hrvatskim članom posebno priporočam, da se udeležujejo društvenih sej. Samo epsda-ti k organizaciJJ nf dovolj. Ravno tako bi tudi ne smelo bfti izgovorov, češ, jsz ne «tam Pro-hvete In mi ni znano, kaj se je na društveni seji uknmllo, pri tem pa zahtevati, da se mu v slučaju bolezni izplačuje bolniška podpora he glede, češe ravna v smislu pravil ali ne. likih izgovorov bi ne smelo biti. Dalje članom nsšegs društva št. 122 SNPJ priporočam, da ne bacnejo proč Prosvete, ksdsr jo - dol*, pai pa He naj potrudijo in Carjev pepel Legenda o kralju MatJsŠu še «v! ln bo vsekakor živele, dokler bo ilvel slovenski Jezik. Tskieto legende o krsljeviču Msrku, slavnem Milošu Obiliču, cesarjevIču Rudolfu, kl še žhrl nekje v deveti delell etc. BoljŠevlki so ubili carja. Car je bil pol človeka ali vsej podoben Je bil človeku, nI bil msček. Ljudska legende ga pa vsak čas oživi, kakor da je imel po msčje devetero življenj in bi gs bik» treba še osemkrst ubiti, da bi bil za-ree mrtev. Njegova najstarejša hči je bila lani v New Yorku, dasl Je že dvanajet let mrtva. Prihodnje leto se morda oglasi v Johanneebur-gu ali Toklju. Zdaj pa je prišlo v časopise nekaj drugega. Car je res pošteno mrtev, ampak pepel nje. govega trupla, ki so ga bol j še vik i sežgali, je Mt srečno ukraden v Rusiji in srečno odpeljen v Francijo, kjer danes počiva v miru božjem. Ceškl iegionarji eo izmaknili pepel in ameriški konzul ga je vozil v svojem vlaku čes rusko mejo. Pepel je bil shranjen v starem kmečkem zaboj u, ob ksteregs si je vsskdo obrisal škornje v vlaku. In zdsj je pepel v Franciji In ruski csristl, kl jamrajo po širokem svstu, so vsi srečni. Svoječasno je pravoslavna duhov-Ačlna nekje na Balkanu predlagala, da se ubiti car ksnonisira (razglasi za svetnika). To se še lahko zgodi in tedaj bodo sveti pepel razdelili med oltarje, na katerih se bo svetil novi svetnik Nikolaj Romanov. R«elmo, da Je carjev |»pel — pomešan s pepelom pasjih In drugih kosti, ki so ga bolj-ševlkl metali v tisto jamo — reedane* v Franciji. What the hell is the difference? Koliko Je mrtvi carizem na bolj*m? In kaj Imajo od t« ga id m »t jo, ki ližejo prah pred mrtvimi in živimi kronanimi malikl? Kaj bi ljudje počeli, Če bi ne imeli legend! Cikaški sodnik Lyle je mnenja, da bi moral gospod Capone umrvti na električnem «toliK 1* davno j« zaslutil smrt. Ako Je Capone zaslutil smrt, bi moral še nek d«» drugi umreti z njim vred. Magnet Capone je produkt prohlblcije; u gs Je ustvarila is dvignila na njegov tron. (¿os pod je, kl so splodlli In skotili prohibtcijo. so odgovorni za Caponeja is njemu »lično monetrume. Ce je torej treh* izžgsti to nesnago t elektriko. nw rejo očetje prohihietje «r*ti prvi ns eMitričnl stol. Caponojl naj capljajo zadnji. Einstein, ki je prišel v Združene drševe, je bil v Near Yorku sprejrt * pretiranim sls-vopetjem In s pretlrsnim poksrenjem. Prad-■tavniki cerkvs so mu vrgli pod nos njegov ne-dsvni člsssk v "Forumu" in mu zabrusiH. naj se drži svojega polje in naj pusti metafiziko, kl ne spads v njegovo področje. s«ura reč Ce znsnstvenlk odklanjs vero. tsdej nI ♦ svojetn področju! Ako pe malo pe-koketira s dogmami, gs ps brt citirajo kot sv-tsrftefc», M ve ksj govori! mu, ki nI nsročnlk. Kdor pa ne zna čltati, naj jkm k tistemu, ki i in bo pri njem Isvedel o siva-tikajoč se jednote in drage. Mišljenje: Sto čem ns sjednlci? Ako otoiim oni motnjo meni pls-tlti podpuru ... bi ne srtelo biti v srcu nobenega brata« Plača ase-sment vsak Čtal in vsak član ima enake pravice pH društvu in jed-notl. Torej bi moral imeti tudi enake dolžnosti. Apeliram na vee noetl,' da ee udeležujejo društvenih sej.—John fcslfsvick. S jmta — Leto 1080 niks, ki sta plačana irblagajne, ki Je last vdov in sirot. žaloetao sli resnično. 8o slučaji, kjer nastane toltoa pri društvu ali jednoti is upravičen* raslogcrv, mnogo pa ee dogaja kot je opisano. Vse lo eo težki spomini koncem leta 1980. Zato pa pri jednotah in društvih: proč z bahsčl in kričsči! Kdor ee le preveč eUi v urad, tisti ima gotove namene — za svojo slavo, dobiček fn oglaševanje. Vse to ps sts. ne denar, katerega love nekateri eebičneži na opisani način. Matija Pogerek. Pojasnilo prizadetih Clevetaad, Oblo.—Prosim malo prostora v Proevetl, da odgovorim na dopis sobrata Antona Vatovca v Ameriški domovini in v Enakopravnoeti s dne 2. dec. 1980, v katerem hoče zvrniti name to, kar je on zakrivil, nainreč je etvar malenkostna, pa vendar ne maram biti kriv po nedolžnem. Bilo je dne 9. novembra, ko je društvo Tsbor št. 189 8NPJ obhsjslo svojo 201etnlco in sem bil navzoč tudi jas. Ko je prišel čas, da gredo govorniki na oder in udeleženci v dvorano, da jih poslušajo, pride k meni sobrat J. Požar ter me povebi, naj grem tudi jaz govornike poslušat. Pri tem ga vprašam, je 11 dovoljeno še kakšnemu drugemu sprer r besed, nakar me ta uooe, Pac pa «e n»j puw uu.ju .u —j^ui Mr beHed, nakar me ta n. Naj preeoai vsa*, luucsen in-Jo prečltajo In nato oddajo tiste- «j« Q ^ ^^ teres ima od vera ali cerkve. Povem mu, da mislim čestitati društvu Tabor k 201etnlcl obenem pa malo poagitirati ter vabiti ljudi na udeležbo naše prihodnje prireditve, to Je na naš koncert in na prireditev angleško potujočega društva Bea-cona SNPJ in nekoliko tudi za pevski zbor Zarja, odsek eoc. kluba št. 27 JSZ. No, ta pravi: Seveda je dovoljeno. Nato pristopi še eebvat F. Stembergar; on tudi pravi, da je vsakemu dovoljeno—nakar se odpravim, da gram na oder. In ko grem po stopniesk, stopi aa menoj J. Požar in pravi: "Ti Lever, ko že greš na oder, dstf vp je pogledati v Ave Marija Daroval je * ali |10 neposnan —Neimenovan. Tski ugajsjo Trunke, ha, ha. Kaj če ime, glavno js denar! WeH, ps biznee je dober, pa "tacol." Zakaj Trunk člta Proeveto, ker je to greh ?! Ali se ne boji pe-kla? Zakaj to drugim prepoveduje? Kdor člta take Hote, pade hudiču v roke! Torej tudi njega ima že v krampi jih! — Delavci, trpini, obsojeni smo brez sodbe. Tegs se ne da več tajiti. Ni potrebno čakati ns sodnikov, ne sodnega dne! Zsdnji čas je že, ds se ts sodbs spremenil 0. Trunk je pa res rSvca. Sam še ne ve, kako bi prikazal, da je bog. Dokaze pa zahteva od nasprotne strani! Kdor je spoznal rešnico ki jo ljubi, vidi, da je to le maškereda sv. Miklavža! On kot božji namestnik, zastopnik tiste maikerade, ki jo proučuje, je njegova sveta etvar, da dokaže. Kako? Zanimivo je vedeti, kedaj se je ta bog rodil, kdaj bo umrl? En del boga se je rodil pred 1980 leti. Tisti je že umrl. Ostane še nekako skrpucalo. G. Trunk res dobto meša godlo! Nerazumljivo je to, da je sin druga oseba, saj je bil vendar od sv. duha spočet! Kdor verjame tem dogmam, vara asm sebe. Ce boš rekel, da ne, vem, da ne ljubiš ln ne spo-Itujev resnice. Nekoč se mi je zazdelo, ds so bile vse vere in cerkve sezidane na laži in prevari. Naj preeodi vsak, kakšen in- ki to vodijo. Kaj nam ie vera, če pa ni brastva! Tako se godi nam, prijatelj, ki se ne poznamo! John Iz Csnade. bo v zgodovini žapisano kot letoj tudi ^e." trpljenja, britkosM in razočaranj. Slovenci v Primorju škropijo s krvjo rodbe grudo, zs itjlh trpljenje ee ne smenijo ns T Liti narodov, ne t Rimu, Leto o-bijub in leto prfsVar. Tisočerim eo obljubljali botje čase, obljubljali seveda. Jo leto prevar, ds človek ne ve, sli as pogovarja s prijateljem a-U ee mu hlinL Privatno ti ofcU*» Ua W zatrjuje, v skupščini te pO izda a svojimi zvijačami. Ksšs se kot vzor lepega Mvljenja tako v narodnem kot v verskem duhu, ako si pa veet tšpfsšs in se ogleda v ogledalo Življenje, pa je slnhftl kot propsMee, slabši kot garjeva ovca, peraem drugačen kot ee kaže ljudstvu. Pokale ee, da je poln prevar, hinsvMine, o-pravljtvosti, škodoželjnosti, sploh vsegs, ksr je bilo kdstf zase j ga slabega na svetu. Predstavlja se kot dobrotnika v društvenem In n s rodnem življenju, vpije: "ss narod dušo In telesom ,.. dobro delam za vdove ln sirote" . . . medtem pa je kapica dokazov e njem, da Je ravno nsspfotno. Vpije ns ¿hodih, da ao mu vse jednote ln zvese Uube zato, ker eo narodne. Pride pa na dan. da Je e same hudobije, škodošeUnoeU sli ps last* nega dobička pričakujoč za tožil jednoto «U društvo, ker ga radi njegovega notaktičnega delovanja nI ob volitvah postavilo na vodstvo. Pred volitvami je hvalil jednoto ali društvo do nebes, po nsia-volltvl pa Js zatoftll na višjo o-blsst jednoto sli društvo, češ, ds so boljševlkl. Tleti, ki so bili o-poaorjenl z Isžmt In prevsraml. «O poslali v glsvni urad jednote ljudi, ki so več vali uradne knjige, jednote pa >0 morala ras So plačati z ki spads vdovam In sirotam, bolnim bratom in sestram Vee t* radi ddbičkažsUnem. hinavske-ga kričeča, češ, poglejte me, sem naroden rodoljub, delam as narod In skrbtm as vdova ia sirote Itd. Vpije a jsalkom. In kako lepo «bra»° vse poro s edrs množici, njegovo srce ps misli drugače! Kaj mu je narod, sko spravi jed noto ali društvo s ovadbo ali dre-gačs do tožbe? Aaj Ims sn dobiček. Ke gre aa sodni jo. Ime pls čsfhe dnevnice Is S seboj odvet "Ksj ps?" ga vprašam, pa pravi: "Daj ti predetaviti govornike, meni ee ne ljubi iti na o-der." Pojasnil sem mu, da to ne gre in da ni lepo, toda m js vstrajsl pri tem, da naj jsz to opravim. In ko pridem ns odsr, tam čakata kot govornika brata Iftth Petrovich in John Lakar ml. Slednji vpraša, če bom morda jas predstavljal. Povem mu, kako etvar atojl, nakar pravi, daj me predstsvltt, jas ns bom sešel tukaj osk> noč. In ksr predstaviteljs le ni hotelo biti, eem končno eprejel ln sedaj brat Vatovee hoče veo stvar name zvrniti. Toda br. Vatovee, «ko ste kosls ustrelili, pripišite krivdo sami sebi, ker po mojem mnenju predeednik bi moral biti na evojem mestu. Is-govor, da je bil zaposlen pri blagajni, ns drži, kajti ss blagajno Js vsak Član lahko sposoben» toda ss oder je potreben pogum ln če tegs nI, kaj potem? Noja, v blagajno ee gre, ps je vseh komedij konec—a potem pe nape-datl druge. Vpralam br. Vatovca: tnm naj neeomo politiko, ko pravi, da pri aae ni treba politike raztresati is da naj jo neeemo kam drugam« Ne pove pa. kam naj jo ponesdmo. Ptavi, da ee bsfear češ, to smo mi in sko sem sposoben, da aaj se grem postatttl Jas bi svetoval br. Vstovcu, ds pristopi v nsš eoc. klub in Pfk pomsgs voditi politiko in prjpro delavsko politiko. In ksdar kaj "prhali." naj to prizna, ne pa svracati krivdo na druge. Lever, it. 477. E. W še vedao priliva in pelje. Zavoljo hrane jih ovene veš. Najbrž bo zima Imela obilno žetev. Vrtnarja pa jesl» če kdo oporeka njegovemu dela. Njegov namen je aajti. kdo js U osebnost in kje ŽM. ds je potem nskrbU nvčlčsmi. Hol ki je zmoten uganke, je bo rešil, ne ševal, kako ee piše ossbs! f ima še drugi Mastne interese^"Tmijirtisttr nedeljah v gostilni. zatdhlih luknjah. Delavec dela lepe in tople ol^rke, sam hodi o-krag raztrgan in razcapan. Delavec izdeluje udobne postelje, sam pa epi v mnogih slučajih na golih tleh, včasih celo pod milim nebom. Pa ee obrnfano zopet nekoliko nazaj. Božič bo prišel in odšel kot pač vse pride in vse mine. Božič vsaj zame nima nobenega pomena, še rajši bi videl; da bi ga sploh ne bilo. Božič kot dan se Čisto nič ne loči od drugih dni. Mraz je veli kkakor druge dni. Brezposelni delavci tavejo sem in tjs kakor droge dni. Solnce je ravno tako, Sk * razprave o gloselski kulturi, vznikale so r^ zelske teorije, ki eo jih stsrinoelovci nssprot-ne smeri pobijali s vsemi silsmi svojih učenin peree. Učenjaki so se tepli ss prazen nič, samo v Gloselu ee je našel mož, ki je imel iz tegs prepira dobiček ih ni njegove krivde, ^ ^ ** preverile nade. Ta mož Je edini goetilmčar v Gloselu, pri katerem eo ee uetsvljeli. jed» in pUi vsi gostjs, ki jih Je sanimala glozel**« deva» Kramar je seveda postal «sgrisen pn* vršenee pristnosti glozeiskih izkopi n in njegs niso mogli prepričsti vei utemeljeni &oken bs-sprotnikov. Mož Je podjetno rssštril ^ obrat in Je v par meeedh ns mestu svoK skromne krčme postavil lep hotel. Bs* k« ' imslo podjetje noetti begate obresti, pa tipn-dejo učenjaki in is golš zavesti dene jo rt-* akc iakopine popolnoms v nič, češ de se ^ tak nje ne la da se isdeiek današnjih ^¿Z steisv pristnosti je Mk> čedalje manj y G™* paš pa so se pomnožili rušitelji gtosel«^' ^ KrČmar Je bil tu« teb vesel, sllsšssoms di skoro popolnoma isostall. Dene. asmo hotel priča o nekdanji slsvi is krftmsr ^ p o bili PÖNDEUEK, 22. DECEMBRA. i iz Jugoslavije (Poro¿CTaUki biro Proavoto ? JugotUriJi.) LEPO SLAVJE ZADRUŽNE USTANOVE Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev j« otvorila v nedeljo 30. nov. najmodernejšo delavnico v državi Ljubljana, 2. decembra. 1930. Pred 22. leti je bilo, ko eo ljubljanski mizarski delavci zaštraj-kalf. Stavili so svojim gospodarjem veleobrftnikom zahteve po zvišanju plač. S štrajkom so propadli, podjetja so dobila druge delavce ter prejšnje delavce odpustila. Stavkujoči so ostali brez kruha. Toda ta neuspeh jim jc stavil v srca vprašanje: "Kaj ne bi mogli sami postati gospodarji ter služiti sebi, ne pa oderuškemu podjetniku? Mojstri smo, roke nate hočejo delati, pa zgrabimo sami. Zadrugo ustanovimo, kjer bomo sami delali in sami gospodarili." In so zgrabili. Osnovali so Produktivno aadmgo ljubljanskih Mizarji so zmagali. Celo v meščanskih časopisih pišejo o tem napredku naših ljuhljarmkih zavednih mizarjev, ki so v nede *jo 30. nov. z majhno slavnoetjo «tvorili novo delavnico. Seveda brez fajmoštrovega blagoslova in zastopnikov oblasti in brez ble-stečih govoranc. Delavci-mizar-ji, stari Člani mizarske zadruge, so se zbrali z mladimi pomočni ki ob svojih novih strojih in so rekli: "Lepo je in nsše je." V tem je bila s'avnost. Meščansko časopisje beleži ta napredek, proglaša delavnico za najmodernejšo v državi ter pravi, da lahko konkurirajo naši zadružniki z vsakomur bodisi v kakovosti bodisi v hitrosti. Prista vijajopa tudi: "Osebje, zaposleno v zadružni tvornlci, je najbolje plačano od vseh drugih ljubljanskih mizarskih pomočnikov in je preskrbljeno tudi za starost." Ta Produktivna zadruga ljublj. mizarjev je seveda članica Zveze gospodarskih zadrug, za de namo centralo pa ima Zadružno KRONIKA NESREČ IN POBO-JEV ZADNJIH DNI Samomori, smrtna motociklistič-na nesreča, pretepi itd. mizarjev. Sestavfljj so pravila —* __ _______ pomagal jim je tesneje pokojni' banko.Dobro delIvi'vo,7obr77- Anton Kristan - in sodišče jih pravat dobra centrala _ )e 20. marca potrdilo. Članov je uspeh, bilo izprva le deset, zdaj jih je nad petdeset. A delajo za sto in več delovnih moči. Najstarejša in še sedaj živeča člana zadruge sta Franc Hlebš in Lovro Gabršefc. Tadva še vesta, kako. so začeli svoj obrat z 200 kronaaai^Jiajeli so majhno delavnico kakih 30 kvadratnih metrov, strokovna organizacija pa jih je podprla s sredstvi za nabavo orodja. Začetek pa je bil seveda težak. Majhna delavnica ni mogla konkurirati z večjimi delavnicami njihovih nasprotnikov, privatnih podjetnikov. A zadružniki niso odnehali. Kupili so na Gttincafa večjo parcelo ter postavili krog 300 kvadratnih metrov veliko delavnico. Ta rast zadruge je povzročila, da so dobili zaupanje vanjo vsi oni mizarski pomočniki, ki so še skeptično stali ob strani. Zadruga je dobila zase najboljše delovne mizarske moči. Vedeli so, tu smo sami gospodarji in sami delamo. Nabavljali so si orodje, se izpopolnjevali v stroki, ter pridobivali na ugledu tudi med prebivalstvom. Privatni mizarski podjetniki so sicer te svoje bivše delavce, in sedaj samostojne gospodarje, preganjali z vsem mo-Kočim. A z rastjo delavnice in z izboljševanjem zadružnih produktov je raetlo tudi število prebivalstva, ki je naročalo zase stvari pri zadrugi. In potem je prišla zmagovita pot. Kljub intrigam nasprotnikov so dobili zadružni mizarji velika naročila. Prvi zunanji uspeh je bil, da so dobili v izvršitev vsa mizarska dela pri gradnji Tehniške srednje šole v Ljubljani. Dela so uspela in zadruga je bila priznana kot dobro, moderno in zanesljivo mizarsko podjetje. JV>tem so ta velika naročila sle-«lila drugo za drugim. Izvršili so mizarska dela aa hotele v Pri-morju in v Dalmaciji. Nabavili «O si stroje na bencinski pogon. l*o vojni so vzeli namesto bencina paro, ker se je bencin preveč i "dražil. Po vojni se je njihovo delovanje še razširilo. Izvršili so mizarska dela pri mestnih hišah pri zdravilišču na Golniku, Zdravstvenem domu v Celju, osnovni Aoli v Zagorju, palači OUZD v Ljubljani in Jadranske zavarovalnice v Ljubljani itd. Tako je raatla zadruga. Toda mizarji so morali svojo delavni- Včeraj, 1. decembra, na pon-deljek je bil narodni praznik ze-dinjenja Jugoslovanov v današnjo državo„ Ta dan velja v državi za državni praznik. Uradi ne delajo, tovarne v pretežni večini tudi ne, s hiš se razobesijo zastave, dopoldne se vršijo zahvalne maše, ki jim prisostvujejo zastopniki oblasti itd. Ker je državni praznik vedno prav prvega v mesecu in topot še na ponedeljek, tako da sta bila dva cela prosta dneva skupaj, ter obenem plačilni dan — je razumljivo, da so ljudje kljub siromaštvu in mogoče nekoliko prav radi tega, pili ter se pretepali. Kronika nesreč in pobojev je zadnjih dni precej obilna. Utonila je v Temenici. — V Mali Loki so našli pri žagi Koširja v Temenici žensko truplo. Ko so ga potegnili iz vode, o spoznali v utopljenki užitkarico Terezijo Andoljškovo s Kukem-berga. Orožniki so dognali, da je šla Andoljžkova 26. nov. od doma ter je bila na poti v mlin. Ko je šla po pol metra široki brvi preko Temenice, ji Je bržkone iz-podletek) ter je padla v vodo. Ker je voda dva metra globoka si pač ni mogla pomagati ter je u-tonila. Truplo so našli v Temenici 28. nov. Smrtna nesreča z motociklom. — Eden v mrtvašnico, eden v bolnico, eden v zapor. V noči od nedelje na ponedeU«ki narodni praznik se je krog 1. ponoči pripetila težka nesreča v Spodnji Si ški. Proti Ljubljani ss je peljal na navadnem kolesu gostilničar ke sin Viljem Meze z Krakovske ga nasipa. Za njim pa sta se peljala na motociklu 24-letni mehanik Franc Gregorin, doms od St. Vida, ter 29-letni Janez Man-delj, šofer avtopodjetja Magi-eter. Tudi U je doma od St Vi da. Motocikel je vodil Gregorin, Mandelj pa je sedel zadaj. Gregorin je hotel prehiteti Mezeta. ta pa Je v istem trenotku zavil v stran prav pred mcrtocikel, Gregorin je hotel ustaviti motocikel, tu. Motoci čisti vprašanje, kilo je kriv nesreče. Samomor mlade zobotehnice. — Is neznanega vzroka ae je za strupila 26-letna Mary Ehrens berger. Ko je prišel avto po njo, »e je zvijala v silnih bolečinah. Prepeljali «o jo v bolnico ter takoj izprali želodec, a pomagalo ni. Zakaj zobotehnica je umrla kmalu nato. Bila je rodom s Dunaja ter je več let že delala pri zobozdravniku dr. Tavčarju. Ispila je bržkone strihnin ali dan-kalij. Vzrok samomora je neznan. V poročni obleki pod vlak. — Na včerajšnji narodni praznik se je izvršil v Ljubljani Še drug samomor. Krog poldneva je hodil že delj časa ob železniški progi pri tivolskem bajarju neki moški v črni obleki. Bil je videti ves nervozen. Neka ženska ga je opazovala četrt ure, kako je hodil sam ter tja. Ni čakal na kak sestanek, ni Čakal nobenega človeka, čakal je prvega vlaka, da se vrže pod njega. Krog poldneva je res privoail tržaAki brzi vlak, moški mu je pohitel nasproti ter skočil v lokomotivo. Toda lokomotiva ga je udarila s cilindrom ter vrgla ob progo na steao. Mladenič je obležal nezavesten težko poškodovan. Pri udarcu mu je udrlo lobanjo na desnem sencu, pretreslo mu je možgane in močno potolklo po obrazu. Tudi prsni koš mu je stisnilo. Reševalni avto ga je takoj prepeljal v bolnico, kjer so ugotovili, da je njegovo stanje zelo resno in bo le težko ostal živ. Je to 33-letni Fr. Stro-jan is Rožne doline. Doma pa je iz Višnje gore. Do septembra je delal v tobačni tovarni, kjer pa je opustil delo. Plačevati je moral namreč večkratne al imen te materam njegovHr neaakonskih let, moške Iltd^njksv staro- a nesreča je bila že co spit modernizirat^ prvič ra- kel ss je z vse močjo zaleMj di iwtrebe, ker je mnogo naročil, kolo in iz vsega je nastala kop^ dru* pa zaradi konkurence is ca. Mandlja Je vrgto preko Gre-ker čas sam sili, da modernizira gori na na Mezeta, ki Je prav U-jo delavnico. ko padel s koless. Obiral I so. In so postavili novo poslopje Najprej se je ^ogel Gregonm z novimi stroji, kar je vse stalo ki mu je W>ik> neksrj sob iz če-nad pol milijona dinarjev. De- IjustL Meze ni mogel v»Utl,kw lavnfca je »daj še bolj prostorna si je zlomil nogo. Mandelj pa je in zračna, higijenično urejen« in bil "«ayeeten ter ss ni zdram br« prahu. Ventilator s«*a obU-| nič. Razbi ai Je nunreč loban^ nje in žagovino ter jo odvaja pol pri r^lUmm^ JezkmiU no-cevi na določen proetor. «troji so>, dobU VJ^Vu j modernejši ter edini U vrste, šu ter JE v trta vi Tako je delavnica mi- as večje p«** * policijske stra-posula zdaj tnice ^¡^¿^¡^ najbolj moderno urejena delavni- ki je naloi* Meeet» ln Mandlja, ca. Takrat, prod 22 leti p* »*>,da i" lî^JZfl M*, mislili lirsanosslnl pisarji, ki pa je »aaasg vmn. v Mi- ___* —~ r.rJ.L il I so ss naslonili na zadružno mi »el. da bodo sami gospodarji delavnice, ki bo najbolj aeukiog. oddali le Mezeta. Mandlja pa so prepeljali v mrtvašnico. I " takoj pe otrok. Te so mu vsele pri vsaki plači skoro vso mezdo. Zato je pogosto menjaval mesta shižbs, da bi se jih izogibal. Zdaj se je hotel poročiti, pa so mu poprejšnje neveste, s katerimi ima več otrok, groaile, da bodo prav tako zahtevali te alimente od nJega. Včeraj popoldne bi se moral poročiti. Kupil al je že črno oblsko, toda v obupu nad življenjsm, je v poročni oblaki dopoldne stopil do železniške proge v Tivoliju ter se vrgel pod vlak. Pretepi po gostita*. — V soboto že so se stepli v Zalogu. V neki gostilni blizu kolodvora ao popivali fantje ter se začeli prepirati. Ko so morali ob policijski url is gostilne, so se pred gostilno stepli. Pri tem so fantje z noži navalili na 26-letnsga Franca Zupančiča iz Spodnjega Kašlja Dobil je tri sunke v hibet. Zjutraj krog dveh ga je prepeljal reševalni avto v bolnico. V bolnici so Zupančiču, ki mu je sapa uhajala skoči rane na hrbtu rane zašili ter ga poslali v domačo oskrbo. Okreval bo kmalu. Na-padelce so še ponoči aretirali. — Pretep v Krakovem. To Je Uub ljansko predmestje ln leži na bre gu Ljubljanice ob Trnovem. Tam so sedeli v gostilni trije delavci, doma s Primorskega, k Oorioe Vsi trije so bili zidarji. Ko so bili že precej okajeni, je vstopil v gostilno visok človek. Z njim sc se kar na lepem stepli. Tujec P* je potegnil nož iz žsps ter vae tri sunil v gornji del desnega steg na. Ko je prišel reševalni avte ponjc, se niti usesti niso mogli kakor se gre, marveč so vsi trije sedeli postrani, nagnjeni na levo Dve žrtvi nožev v litiJaki oko-licL — V soboto zvečer Je prišU do pretepa v - gostilni Antona Femca "pri ftnodefclrtu". V go stilni Je bilo več domačih fantov pa tudi nekaj tujoev, ki sekajo gozd. Drvarskl delavec, 30-lstni Franc Stnnekar Is šentviške okolice je s pollftersko steklenico grozil nekomu, da ga bo. Pa so U slišal! domači fantje ter «o napa dli Smrekarja. Karel Zidar, 20 letni poeestaiški sis je stopil si Smrekarjem po cesti, Smrekat pe ga je udaril a nožem v prss ter mu prereze I pljuča. Zidar U obležal smrtne ranjen. Smreka» js nato gfcežal, 27-letni Franc Po-tieek pa sa nJim. Došei ga Je, st spoprijel z nJim, oba «ta padla % jarek. Smreka r js nalahno rani! tudi Potiska. A prihiteli se * dragi domači fantje ter obdelali s koli Smrekarja tako, dg st mu razbili lobanjo. Rezultat t Smrekar je takoj nealednjeg» dne v ljubljanski bolnici uavl niso prepelJaH % ne bo okreval in ea mo pričakujejo, da umre sa teft ko rano, nekaj fantov pa je šk Vsesa lote v fBOBTETJ Nočno delo v industriji V prvem letniku "Social Werk I Jet jih. Vsled novs pritožbe, prod- Year Book," ki ga izdaja Rusell Sage Foundation, se nahaja is med drugih jako zanimivih razprav članek o nočnem dehi v Industriji. Ta letnik, prvi svoje vrste, je podoben kaki enciklopediji in vsebuje 187 člankov o raznih socialnih vprašanjih, spi-sanih od 197 piscev, ismed katerih je vsak strokovnjak v svo-ji ■■■■■ članek o nočnem delu navaja poročilo jednoto ameriških in ženirskih .društev, is katerega jo razvidno, da 40 najbolj važnih industrij obratuje neprsne-honuv noč in dan, bodisi skozi vae lolo ali vsaj sezonalno. V nekaterih tovarnah delajo delavci v treh, v drugih pa v dveh ših tah. V slučaju dveh ilhtoy delajo delavci po dnevu navadno po 11 ur in oni po noči po 13 ur. Razmerje med številom delavcev po dnevu in po noči jo ras-lttno: od 10 do 100%. V mnogih drutfih industrijah se v viti-nI sosono dola "overtime." Dek> čez uro utegne trajati do polnoči in tudi več, Nočno delo obstoja tudi v mnogih nstovamiških po-1 aah, elektrarnah* •restavracijah, hotelih in zabaviščih. Da neomejeno nočno delo je socialno Škodljiv^ je pripoznano v mnogih državnih zakonih, ki skušajo odpraviti največje slo nočnega dela t oslrom na ionske ln otroke. Ta državna kontrola v spožnem jemlje v obzir nekatere izmed teh Štirih skupin ali pa vse: otroke pod starostjo 16 sti od 16 do 18 1st; ženske nedo letnice v starosti 16 do 21 let in odrasle Žensko. Prvi zakon o noč. nem delu JLp bil sprejet v državi Rhode Island 1.1863 in je prepovedal zaposlovanj otrok v starosti 12 dp 15 let v nočnih urah med 7:30 zvečer in 5 zjutraj. L. 1890 Jo drftava Massachusetts vzakonila prvo postavo o nočnem delu. glede odraslih žensk. Ko se Jo razpravljalo o teh zakonih, ugovarjalo se jo—kot po navadi—da industrija ns bi mo* gla prenašati takih omejitev. Zagovorniki so trdili, da država ima vrhovni interes čuvali zdravje ženskih dslavk, ker one utegnejo bili matere, in da otroci in nedoletniki so varovanci države In upravičeni do varstva i strani država. Obstoječi zaščitni zakoni pojavljajo skupno karakteristiko. Interesi človsitvs—tudi v onih zakonih, ki jih hočejo saMititi— to vodno f podrejeni interesom Industrije, Najvišji standard js oni, ki js predpisan sa delsvee —otroke pod starostjo 16 1st, sli celo sa to skupino dvoje dr-&sv hploh nima nikakega zakona 3 nočnem delu in v osmih državah Jo delo otrok dovoljeno do 8, i. In ook> 10. zvečer. ESna država le prepoveduje zeposlovsnjs o-trok pod 14. letom v prodaja)-nicah po 7. uri zvečer ln v osmih državah se stična prepoved na-naša ls na tovarns. Mnogo zakonov ima polno isjem, zlasti v prid konzervni industriji. Razun kar se tiče odredb glede gledaliških predstav in službe brzo-fsvnih slug, ls sedmorles držav in District of Colnmbls Imsjo omejitve nočnega dela za dečke in dekleta v starosti med 16 do 18 leta. Sestorica drugih držav |s raztegnila zaščito zakona otroškem delu na dekleta do 18 leta, sil ns ns defies čez 16 let V osmih drugih državah je prepoved nočnega dela sa dekleta 9es 16 let sapopsdena v splošni prepovedi nočnega dela sa žen ske v nekaterih poklicih. Dorasli dečki čez 16 let morejo v 41 dr lavah delati, kadarkoli jo in da kleta čez 16 let ravno tako v 27 drfavah. Zakonito urejevanje nočnega dela le nek je napravilo le počasen napredek. Največji udarec Js dobil ta socialni napredek 1907, ko je masivno sodišče države New York proglasilo stavnim zakon o nočnem tenek od L 1908. Posledico tega Je bilo sskašnjenje razvoja socialne zakofHKla)« tudi v drugih državah. L* države Conneeti-sut, Potrnsflv—ia in floetti Carolina so sprsjsie sakone e delu vi. 1912 In Oregon je svoje induetrialne komisije u- redU tako dole r trgovskih pod- __________ Pisne s strani L. D. Brandeis in Josephine Goldmark, je newyor* ško prisivno sodišče I. 1914 ovrglo svojo sedem let staro odločbo in priznata ustavnost di|M nega zakona od 1. 1903. Šestnajst držav jq prepovedalo zaposlovanje lensk po noči (med 10. uro zvečer in 5. zjutraj) v označenih poklicih in dye drugi državi sta le omejili nočno delo žensk na 8 ur oziroma na 48 ur na teden. V treh izmed teh 18 držav se prepoved nanaša na tako malo poklicev, da jm večino žensk nima sploh nikakega smisla. V državi Ohio se prepoved nočnega dela nanaša le na prodajalke vstopnic, v drŽavi Washington le na operatorioe dvigalnikov in v South Carolin! le na trgovaka podjetja. Poalodlce napornega nočnega dela so dandanes bolj usodno, kot kedaj. kajti čim daUe več žensk nadaljuje v Industrijal-nom dolu tudi po omožitvi. Svr-ha omejevalne zakonodaje je prvič, da ss Čuva sdravje mladih delavcev—dečkov in deklet—tako, da morejo dosoreti bres osi*. bujočih posledic nesadostnega spanja in prenapora, in drugič da se zaščiti sdravjs delavk, ki utegnejo biti aH ao matere prihodnje generacije ameriških dr-žavljanov. Kar se je nedavno pisalo v zvest s štrsjki v tekatU« ni industriji, Js pokazalo, kake razmer nastanejo, ako se dovoljuje neomejeno nočno delo, bodisi ker ni sskona o tem ali ker se sakon ne izvršuje. Dolgo ure, pomanjkanje počitka aH odmora-Ja kosilo ln Bisjte mezde na lakomnim podjetnikom volčjo gonjo po denarju. Drugič, ker o> Masti nimajo nobene, vsaj ps premalo kontrole nad podjetniki v zaščito delavstva. Tretjič, ker stavbna dela dobe podjetniki, ki postavijo najnižjo cono In radi tega ne skrbijo sa varnostni naprave, ker pomenijo zmanjša-nje pofitov. Četrtič priganja štvo pri delu, petič postavljanj« visokih sgradb, ss katere ss rabi telesno ogrodje. Pri postavljanju tsga ogrodje mora delavec skakati po 6-1* palcev širokih traversah is enega konca na drugega, kar je se lo nevarno, posebno pri gradb( nebotičnikov. Šestič, ker Je pri vsakem dehi vodno dosti novih delavcev, ki morajo iavršiti toli ko dela kot stari, kar v vieočini pomeni povečanje poštoodfcsnshr riskantnostl. tSmimie, ker mnoge delavcev ni sposobnih hoditi v vi sočini po ookih traversah, ps kljub tsmu letajo, da bi se pri kupili bosiu in sagotovili delo ie v bodoče» Sam sem Ml priča do-godku, ko ss Js nski delavec spu stil po M čevljev dolgi traversi 70 čevljev visoko. In ko je pHiol do sredin* je IsgubU ravnošeijs, padal v globino ln ss na msetu ubil. Poklicnih riskslnost v tej industriji s oslrom na ponssročbe bi se dala smanjšati, ako bi ne bilo prvo, vpraftanje podjetnika: pfo-fR. Drugo Je tudi, ako bi vladne dela isvrltla vlada sams ln ne Jih oddaisls lakomnim podjetnikom, bi lahko posvetila ve* pažnje varnostnim napravam, ker prafitni motivi bi bili tu-Vaj odstranjeni, «aj delo itak vodijo inženirji in arhitekti, ravno tako de-kot sa privelne pod* MM raj«. Do tega Nezaano kraljestvo ob Utmtom mnrh iiWwv^gfi nnajs vouijo inzeni ki bi lahko lati za vlado k jetniksCako n aa«2 ss™ njujejo tako izrablJanje.-FLl8irU^0 I H 8LAS0YI IZ MSELBHt Prvi dopis Eaat Helena, Meni. — Moja roka nI vajena peresa ln po dvajsetih letih js to prvi dopis. Ker pa red čltam dopise is vseh krajev Združenih držav, sem ss tudi jss namenil opisati iuicajiftjs razmere. Tudi pri nas tepe tista Hooverjeva prosperiteta in niko-mur ni svetovati sem sa delom hoditi. Kot ss sliši bo rudotopilniea še slsbeje obratovala. Zdaj delajo nekateri dva ali tri dni na Uden, v enem departmentu so pa gospodje naredili kar lSurni delov, nflr, a kljub temu so delavoi še veseli. Pravijo, da bi le en mesec dslal tako, pa bi bilo dobro. No, naj ns bodo v strahu, saj bi vss družbe rade vpeljale dvanajstur-ni delovnik. Naši prodniki so se trudili, da so dobili ossmurnl delovnik, ndcatsri ee danes trudijo, da bi delali pa po dvanajst ur. Vessll me, da ni msd nami Slo* venci nObsnsga* ki bi bil navdušen sa tali delovnik. ■Oolovocije imajo svojo seis za zaprtimi durmi. J?a enih teh sej so sklenili, da bodo samo oženje-ni delstl — ker Jim ssroci več ne nosijo savojev. Skoro bi rekel, da si Js ljudstvo tega krivo, ssj mu Je dsna prilika, da bi si lah ko drugače uredilo. Toda kar tflu velevajo bossi, tako pa stori. Le poslušaj J Mi trpin, vodi pa, da dokler se ne boš zavedal kaj si, toliko čass bo padala kapitalisti* ns psllca po tvojih plečih. Na drafttvenem polju ni videti nfkskegs napredka. Vsrok temu Je bresdelje in pa stroji. Kjer je prod 16—16 leti delalo petnajst ljudi, sedaj navadno delata drs Družba pa koncem:, leta pograbi milijone, katero razdeli delničar Jem v obliki dtvidend. H koncu dopisa telim vsem čitsteljem Prosvete, uredništvu In oeobju v gl. uradu jednota veeeie božične praznike ln eraéno novo leto, Pro-sveti pa mnogo novih naročnl kov.—Anion awai Mir Ijudeai i » • Na svetu je še precej pokrajin, ki jih vidimo sssnsmovsne ta zemljevidih s belimi lisami. Take pokrajine so pa zslo privlačne sa rasne filmske drutt>e, ¿1 pošiljajo tja velike ekapedi-ilje, da posnamejo nekaj nove-i« Tsko ekspedlcijo je poslala lodavno tudi neka vshka ruska filmska organizacija v deželo Al Jemen, ki leti na jugosahodu Arabije. Dežela leži ob Rdečem morju. V to deželo prodreti ni bilo posebno lahko, ker ni tu niti fte-jesnioe niti potov in oest. Prebivajo pa tam Arabei, ki šive večinoma šs kot pastirji, ki romajo s svojimi Čredami is kraja v kraj. Nskaj Arabcev pa še obdeluje polje in ti so naseljeni v vaseh. Proti Evropcem so ti Arabei silno nesaupljlvl ln ne pusts, da bi kdo prišel v deželo s fotografskim aparatom, pa tudi ns s kakšno drugo tehnično no-volarijo. Vee stroje imajo sa hudičeve iznajdbe. Za skspsdi-oijo je bilo torej delo silno te-lavno ln nevarno in so morali gledati prod vsem na to, da so si pridobili saupanje prebivalstva. Arabci v Al Jessonu ftlve ie (iandanoe tako, kakor eo Uveli njihovi predniki pfod §96 loti. Njihovo glavno mesto leži sredl peščene široke ravnine in jo obdano s dvojnim zidov jem. Skosi «idovje vodi U vrat na vse strani. V glavnem tudi nskaj Udov, ki pa morajo stanovali ločeno od prebivalstva. Prodno se je ruski stopedleijl posrečilo priM do glavnega mest n in saiVU a svojim ditom, du bi spravili na film življenje Im n m roda, so si morali pridobiti n^tn^ prinoa ielful- La SaNe, lil—Ce čksesk psa- dežela AI Jemen Milwaakae. - V 288. it. Prosvete sem čital poročilo zveznega ženslcegs biroja, ki urgirá varstvene naprave sa preprečen Je industrijskih nesreč. 3iort dovl-ška. V Primorju ss toga ni doee-glo. Sato pa daje letos sa smo-čara ko ssaono ob meji direktive italijanska emučaraka svssa, ki odraja, da ss morajo vsi smučar-ski klubi v Julijski Krajini pre-pustiti vodstvu snmiasskepaglu-l>a Moole Trieorno , lo illf i» Svssa vzpodbuja šUtično^^H mladino, da naj ae bo mrsli siml. tudi v m, j,.:'«. „A..t PK08VETA PONPEUEK. 22. DECEMBRA. Leonhard Frank: Vojna vdpva (Prevedel Mik KlujxW Isto ¿uvitvo Je'podtigalo hkrati v« vdov«. In v« usta 00 kričala stražniku ln med seboj: "Smo že nesrečne Nesrečne!" tisočkrat ni, divji je zvenelo kot eer- Klici ao ae združili s krik brez besed. V daljav! ^VCDKričanje. Rjovenje. Množica je PoeUU eno «amo. počasi preglbljlvo, velikansko Uk>, ki se je sprostilo prislljenoeti in reda ter planilo v anarhično svobodo. . Stražnik je bil videti ne mah kot nebogljen otrok. Zgnetli so ga v stran, preril se je akozi preteče ozko človežko ulico Ur izginil. Agentove vdova je delala z rokami prav majhne, vezene kretnje, ki so ee ujemale z drgetanjem njenega obraza. TrudUa se je, pojasniti drugim, kako hudo je, kadar zagleda staro obleko, jopič, oguljene hlače mrtvega moža. "Gledam stol, na katerem je po navadi sedel moj mož, gledam stol., ♦ In če pogledam naio pisalno mizo, pred katero je teko pogoeto stal moj mož, potem to sploh ni več pisalna miza . . Vsi so videli v kotu sobe lakirano pisalno mizo, ki je bila vedno neizpremenljivo tista samota in ki je ubila vsako porajajočo se nado. Mučna nebogljenost je tiho preletela človeike obraze ter vsem poeUkleneU poglede. Tedaj je segel natakar na dno hrepenenja ter zskričsl: "Mir hočemo napraviti I" ' Na mah eo se odprli človečki obrezi, oblak vročega čuvstva se je zgnetel v kepo in napočil: beseda "mir" je zagrmeU, grmela nekaj minut krog natakarja, kl je stal na prasnem vosu in se s težko muko priboril do sklepa, vreči v trenotno nastalo, odprto, strežno tMH-no hladno resnico: Inrfsa ' *' »i -.'¿'¿i'.■-. Se preden so jo utegnili epet potegniti s voza, se je skkmil natakar k njej in ee ja s svojo roko rahlo dotaknil njenega razmršsne-temena. "Nehaj s takim govorjenjem," je pretil neki delavec. Nedorasli fantje, že negodni za vojno, so lepili na prizidkih in kričali. "Mi vsi smo brezobzirno strsmeli le po čim večjem uspehu, ne oziraje ae, da ruiimo e tem Iznamovanl - krogi in. kvadrati| I tam v travi r "Dragi goepodš to so za Ur-čc letalcev, da mečejo vanje evo- . je bombe, to se pravi žakeljčkel p^klo nedeljo se je zgodilo, s peekom. Ta krog predstavne I Vsa Vas je pokonci. Samo početo vojekov, oni drugi utrdbo, mislite: v nekem kraju 12 km | tretji ladjo." od Pariza sto dva dečka z žetez- •Torej smem vstopiti?" nim drogom ubila neko »esročno "Proeim," doda ie sergeant in (¿enako, da sto mogla oropati 12 Iz mojo dgareto med zobmi izgi- Ifnmkov. "To je stražno, gro-ne zopet med tiste Štiri lesene «^i Kam pa pridemo, če nas stene. Jaz pa jo majhnem z po trudapolnem življenju zasko-veMko korajžo čez travnik. Kam L(ta ponoči dva mladeniča in nas sem prav za prav lufrtel? Pred pobijfta ko živaHr Pek, mesar mano seje senčil med drev- trgovec, piemonoža ln ie zgovor. jem največji hangar. Iz njega ne stsrke, so vsi ogorčeni presoje molela konica velike cigare, v diH hudobno zločinetvo in pripo-I rumeno svilo zavit/ "Lebsu-1 vedovsli še nekatere podrobno- SS.1 Ç 'ne «ES ... Mm - Um ^¿ffiS r»"«* » k« ^^MUpp-^ tn* «pahnili svojegs sočloveka v trpljenje in bedo. Ml vsi sipo trspoglavo prlznsli nsjvečje nasil-nike, ki so združevali največ oblasti, imetja in avtoritete, za avtoritete In jih občudovali .. BiH smo ponosni, če so nsii slabo vzgojeni o-troci prepevali rodoljubne peeml d bitkah in moritvsh. In ko so močne svtoritete pognsle četa ns msrš, smo vriskali in bili navdušeni. Vriskali smo, ko eo prišla prva poročila o zmagah. Vriskali smo. In nič nam ni bilo mar, da je bilo ob zavzetju trdnjsve pet tisoč ljudi raamesarjenlb. Moralo biti razmesarjenih, da si s tem strežnim zločinskim nasiljem pridobe oblastniki še več oblasti, bogati ie vež bogastva. Nič nam ni bilo mar, ksr smo sami nosili v ssbi Is pohlep po uspeha, imetju in oblasti. In ,to pohlep lažnivo imenujemo rodoljub je. Mi morama prinesti mir. Mi smo sokrivi. Mi smo morilci. Ml se moramo spokoriti." Neverno mrmranje je naraščslo, se zgostilo v posamezne klice mržnje, ki so ss naglo strnili, ds js en ssm zstegel krik, ilrok kakor trg, plenil v nebo. Hrup je prebodd krik sgentove vdove: njen mož ni bil morilec. Njen glas je plessl - ostro ln visoko nsd sgnetonlm rjovenjem mno- "Toda le če se zavemo in priznamo, da smo «ce. ^ Stegnila Je svoje roke, pol proseče, tudi ml zakrivili vojno, le tedsj lahko poma- gamo do miru." "Kaj pravi? Kaj T Vdova je ohromela od upora in strmenje. "U kdor misli ln kdor ljubi ljudi, le ta jim lahko prinoss miru .. . Mi ps ns mislimo nič |n ljubimo Is ssmi sebe." Obrazi so ss izpremenlll, zaprli; msd množico in natakarjem je nastala prazna ploskev. Natakar je dejal: "2e pred vojno je bila ljubezen mrtva v nae. Bili «mo stroji bMz misli, bres prepričsnjs. Zsto js sleherni izmed nas sokriv vojne." "Sokriv vojne? Ml nismo hoteli vojne. Ljudstvo ne! ... Mi ne!" jft KJfitofti DMSOIIOO* "Dajte si dopovedati. To al morate dati dopovedati. Najprej se moramo vrniti k resnici: pozabili smo dobro — ljubezen; ml sploh razmiiljall nismo, kaj je dobro; mi sploh ničesar razmiiljall nismo, sploh mislili nismo, marveč smo vse svoje življenje pustili, da raste zlo, dokler nam ni prešlo v navado; dokler nismo s straino razumljivostjo vsrovsll, da Je v človeškem življenju najbolj stremljenja vredno — slo — egoizem, sila, oblast, uspeh, denar ln svtoritete. • In to mrzlo, morilsko načelo, kl je postalo kar ssmo po sebi umljlvo, načelo slehernega Evropcs, preveriti sočloveka. Je moralo priveeti ljudi do tega, da se navsezadnje pobijejo med seboj . , . Potem govore o časti, Junaitvu. junaški smrti, o polju časti." Tedaj Je agentova vdova presekala pri-tr Je vsi ne klice In planila «kozi človsiko ulico, ki se je bile odprla pred njenimi stisnjenimi rokami, prav do vosa. "Vojno zakrivile? Mo? Moj mož? Moj mož Je hotel samo živeti," Je kričala vse Iz sebe. 8p!esale Je na vos. Potegnili so jo i njsga. Splezala js drugič do po- lje tisti sloviti Zeppellnov tek- U kepi mesa, ker pa se je še mec, sem se spomnil. Ozrl sem Libala, sta potegnila revolverje, I se, pa ni bilo nikogar. Straža je U bo ie bolj gotovo! Ves to pobila petsto korakov za menoj, menek pa se je eukal le okoli Polastila se me je etrašna rado- gfcvne misli: "Kam bomo pri-I vednost, kaj neki tiči ie tom4e m? Kam to vodir .. . Ce pa v tisti lopi? natančneje pogledai vse "te za- Poleg velikega hangarja je govornike poštenosti, boš uvidel stola ie CebTvrsta manjših. Sa- da je pek star samec, kl živi zalo Imenu eebi com se zardel kakor razuzdano, mesar se je ločil od | Danijel v lavnjsku. Zsril sem Iftne, trgovec se je ločil celo dva-s glavo Vprvo lopo. Stresla I krat, pismonoša pa Je prav hud |ao ee mi koüna od samega pro- pijanec. Največ teh klepeteev ifa. Na stanah tabela in Ui hotelo imsžl otrok, pni ps, ki I risbe, pa računi in pod vsemi Lo jih imeli, se no brigajo vedno le eno semo Ime: Rocheur! Uje Otroci se igraj* na trgu lin sredi lope, bleščeče se v soln- pred cerkvijo, a notri nikdar ne cu, dva sama koraka prod mano »topijo. Čemu ee potem ü star njegov stroj,'prav zares njegov « tako čudijo? Ali so tako go-stroj, da si ga mogel otipati in tovi, da njlhoci otroci, ki raste-ovohati. NJsgov stroj za meto- h0 v takih razmerah, ne bodo nje bombi Hipoma sem se I nikdar kaj Ukega storili? Prvi spomnil besed, ki ssm jih pred od obeh zločincev je sin ločenih dnevi slišal od mojega šefa v|8taršev mu vpljei, mesar? Kaj ee razburjaš. trgovec? Kaj ee pritožu-ješ, pek? Tvoje tožbe so brez vsake podlage in tudi niso ni-ksks ovirs. Rajši S* postavi trdnejii grad, ie bolj zavaruj svojo blagajno in si kupi ie hujše pse! V vsald grad «e lahko udre in vsakega psa je mogoče zaatrupiti. So pa še drugi krivci takih zločinov . . . Tisk, kioaki, vsemogočni kino. Le oglejte si zid iole, kako je veS prilepljen najrazličnejšimi oznanili, ki drugo zapelji vejše od drugega vabijo na vse mogoče eaturna-ije. Pe smo zopet priill do iete očke: kdor se hoče udeleževati eh veselic, potrebuje ? denarja I Kako bi nsjlsže prišel do njegs? Tedaj začne prežeti na store in slabotne ljudi, vdove in store ženice, ki ao že blizu groba. In kako noč je po njej. "Sem denar, meni, ki eem star šele 18 \at in ki je življenje pred mano, da ga uživam!'"*.. RAZNO daveče, ter planila k natakarju. | Natakar je nosil v potezah svojega obraza smelost človeka, ki se redi prevellkegs oseb-neba trpljenja ne boji več osebne nevsrnoeti ln ne poana več osebnega trpljenja. "Bele kadar ne bomo več kot doslej izvrševali brez misli in prepričanja napačnih dolžnosti, šele tedaj bomo imeli pravico, zahtevati mir. • In iele tedaj lahko uresničimo mir na ssmlji. is ne bomo več smatrali velikih ničevosti Sa srediižc življenja, če ne bomo več brss-duinl, is navade delujoči avtomati za kopičenje imetja, marveč bitja z božanskim spoznanjem, da js vsak človek nai brat, da so vsi ljudi« tega sveto noellci večne duie in da so besede! 'Cim nameravaš škodovati kateremukoli človeku, škodajše še «ornemu sebi' nelz-premenljlv, bošsaskl zakon. Ls on človak, kl ss priznava k svoji duši, ki mu prepoveduje škodovati bratu, je bogat In stoji nenehoma v žareči reki čuvsUv. Docela obubošall amo . . . 81eparjenje soljudi iz navade, pohlep po imetju in kopičenje imetja is navade, radi česar se morajo zdaj Evropci klati med seboj, vse to nss je ponižalo do tal, nas podivjalo ln obubožalo . . . Katedrala duie ss Je v Evropcu sssula. Zsto postane oficir, državni uradnik, borzijanec, «sto Je pohlepen, nosilen, eleganten, podel, Izobražen, zato krade, ropa in odira, obogati, ostane siromašen, ubija, se dvoboj uje, vodi vojne in kupčije, pusti one, kl uspevajo slabo, delaU zanj, tako težko delati sanj, da veliki večini ljudstva ns oetane niti m Hi ute časa, da bi se zavedli, toko da tudi ti oeleparjeni siromaki ns morejo več verovati v ljubezen v človeku Ur morajo usmeriti vse svoja stremljenja v to, da ss ssml prav toko prebijejo v razred posedujočih. "kJfiT!*?«: Ko aem bil še vikar v Cliohy- r^i!^', 80 iSJS^ L^ J^ «e» neko nedeljo po večerni- reč to etroj, cilj kot pri puški, kratek pritisk In bomba ss za- rije naravnost v tarčo... Nai atoche doslej žsl še ni mogel is-takniti niti najmanjših podat- fa ^^^L^varf/ lotrok v «vljenju? Ko jim ne bi saj ni čudo. Francop ga varje- ... , edino izdatno normalnih, oetoli pa, v alkoholu spočeti, ao bili podobni mrša-vim in hudobnim opicam. Nekateri so bili že kakor pravi škrati, samo kapa so jim še manjkale. Kaj bo Iz teh ubogih bila vsaj vara, edino «stfatno sredstvo, tako izrečno zabra-njena! Kaj jim pomaga, ako znajo prav' pisati, ako znajo zemljepis in slovnico! Vse to je zelb Slabo apričeval