Leto XLIV - št. 14 - CENA 12 din IMGLAS Kranj, torek, 19. februarja 1991 stran 2 stran 8 Konflikti z JLA niso od včeraj stran 3 Odpustiti kar polovico železarjev? Obrtnikom znižali akontacije stran 9 Klasična prašičja kuga nas ponovno ogroža ^esčani navdušeno sprejeli "svojega" Francija Petka - Več tisoč ljudi se je v nedeljo zbralo Pred Verigo v Lescah na sprejemu za svojega velikega šampiona, svetovnega prvaka v smu-Carskih skokih na 120-metrski skakalnici, Francija Petka. Franci je bil razigran, prešerno vfsel, vedno pripravljen na šalo, skratka tak, kot ga poznajo navijači, prijatelji in smučarji skakalci. O sprejemu ta čas osrednje osebnosti v svetovnem skakalnem športu poroča-mo na zadnji strani. • J. K., slika G. Šinik ^Tekstilindusu obratuje tretjina proizvodnje Stečaju se ne bodo več izognili j anj\ 18. februarja - Danes so prišli na delo vsi, ki smo jih poklicali, obratuje cl plemenit i I niče, pognali bomo tudi del tkalnice in predilnice, kar pomeni, da bo . "Rovala tretjina proizvodnje, je danes povedal Peter Hudobivnik, v. d. direktorji kranjskega Tekstilindusa, ki pravi, da so Tekstilindus začeli reševati prepozno, to se stečaju nikakor ne bo mogel izogniti. . ni: Hproizv°dnji so le rentabil-»Zdelki, ki so pokriti z naro-l: delavci, ki so jih poklicali, čil so Prin 1 03 deI°- ^ovo vodstvo njeprayUa prve ukrepe, današ-Na(iejn k,olegiJa se je udeležil Pom i n iz lskre' ki Jim bo sežknv3! Pri razreševanju pre- nim nKr 6 avcev- K,Jub nenen_ bii0 n Jubam namreč doslej ni n0 a teni področju nič storje- jas'no n*mov zat0 že nimaJ°' Do«u Pa Je> da se bo morala za-9soHn?St s 1-712 zmanjšati na nistr?6 ev- Z rePubliško mi-v0 SQ Za delo Jožico Puharje-skupa-se, dogovorili, da bodo nje hi ^rab denar za priznala .irane delovne dobe jih k,:?1 m Predicam in trideset m0ra Ka-ko odš|o v pokoj, kar ja đ °iti nared do 26. februar- Tedaj Tekstilindus namreč čaka prva stečajna zanka (polovica poslovnega sklada), druga pa 7. marca, ko se bo iztekla 60-dnevna blokada žiro računa, ki je zdaj blokiran v višini 16 milijonov dinarjev. Približno 10 milijonov dinarjev so dolžni Petrolu, 5 milijonov Elektru, ki jim že grozi z odklopom elektrike, daleč največji in glavni upnik pa je Gorenjska banka, pri njej gredo dolgovi v milijone mark. Peter Hudobivnik pravi, da se je Tekstilindus začel reševati prepozno, sodi, da bi bil decembra stečaj veliko bolj ugoden, kot bo zdaj, sploh pa so v tovarni veliko predolgo vzdrževali status quo, zato druge rešitve kot stečaj preprosto ni več. Dotlej bodo poskusili poiskati Bančna posojila 2a vezavo deviz februarja - Devize postajajo vse bolj iskane. /a~ »a v zm ,Stt& /e Ljubljanska banka odločila posojila e*avo dinarske protivrednosti prodanih deviz, kakršne dobiti t^a^° banki si bo moč r vezavo teh dinarjev pri-,|»idat»et!ira'no P0*0!"0' najkrajša doba vezave je tri mesece, ^ ml'i P°P*aČil« posojila, ki bo praviloma trajalo najdlje '*tno V* Veza»* dinarje bo banka obrestovala z 10 odstotki Petih * pen<>'eto<> posojilo pa bo 29-odstotna, Če pa bo vrnjeno v 39„ort *" desetih letih bo spremenljiva obrestna mera zdaj let Z\ t?!l' NaP»*i* *n*sek bo 500 mark, pri posojilih na več i»* i.OOO mark. dvienit-d|evi*nlh kn$iic P* Je v Ljubljanski banki po novem moč še J, ' I '*00 mark enkrat na mesec. Obljubljajo pa. da bodo k*rtic B,°*ni1 P"8^'8 obveznosti v tujini s pomočjo plačilnih rešitev, da bi izkoristili 12 milijonov dolarjev ugodnega tujega posojila svetovne banke za prestrukturiranje Tekstilindusa, za kar morajo najeti tujo svetovalno firmo, odločili so se za belgijsko C. V. UCO Engi-neering. V petek jim je uspelo v celoti izplačati decembrske plače, ki seveda niso visoke, približno tretjina delavcev že prejema zajamčene, januarske pa bodo že pod udarom nove zakonodaje, kar pomeni, da bodo morale biti 10 odstotkov nižje. • M. Volčjak 1. srečanje delničarjev predvojne Pivovarne Laško Veliko delničarjev z Gorenjske Lom pri Logatcu, 16. februarja - V soboto so se v Logatcu srečali delničarji predvojne Gostilničar-ske pivovarne Laško. Govorili so o vračanju po vojni odvzetih delnic. Pripravljalni odbor se je že pred srečanjem povezal z republiško agencijo za privatizacijo, ki bo tudi neposredno sodelovala pri vračanju delnic. Do sedaj se je prijavilo 90 delničarjev oziroma njihovih dedičev, največ pa jih je z Gorenjske in Dolenjske. Čeprav gre pri delnicah Pivovarne Laško za relativno enostaven primer vračanja premoženja (predvidene so rezervacije), ni še povsem jasno kako bo potekalo, čeprav je Pivovarna Laško že pokazala dobro voljo in interes za urejene lastninske odnose v delniški družbi. • M. G. Kranjske razprtije Na nas ste pa pozabili, 250 nas je na zavodu za zaposlovanje, ne vemo kaj nas čaka, o Telekomovem podjetju SSD še niste napisali, da je šlo v stečaj, se je v petek po telefonu jezil naš bralec. Seveda je javna objava pomembna, je zatrjeval in povedal, da ima v mislih članek, kakršnega smo napisali o podjetjih bivše Kibernetike, kjer smo s pomočjo kranjskega sindikata uspeli natančno izvedeti, kako dolgo si lahko še obetajo plače in kakšne bodo odpravnine. Kranjsko gospodarstvo ima vse več krvavečih ran, ki jih ne obvlada nihče več. Dolgo so nad vodo držali Tekstilindus, ki se bo zdaj potopil, naj je to komu ljubo ali ne, posledice pa bodo za delavce težje, kot bi bile lani, še decembra bi jo veliko bolje odnesli. Kar je bilo še lani nesprejemljivo, je danes samoumevno, naj gre za plače, ki bolj spominjajo na žepnino, za ekonomske cene v delavskih domovih, za zneske na stanovanjskih položnicah, ki so za nekatere že višji od plače, ali vse daljše vrste pred zavodom za zaposlovanje. Globoka kriza kranjskega gospodarstva se neusmiljeno poglablja, vse bolj je podobna mariborski, kjer so se s sorodnimi problemi, seveda v še večjem obsegu, srečali prej kot v Kranju in kot vse kaže, mora preteči nekaj časa, da jo dojamejo vsi in se ustrezno tudi odzovejo. Tja so namreč že poklicali dr. Kraljica, ki podobno kot za jeseniško Železarno ponuja rešitve za mariborsko gospodarstvo, prve svetlikajoče vesti pa že prihajajo iz največjih mariborskih gospodarskih bolnikov. V Kranju pa je še vedno osrednja točka skupščinskih razprav radio, na njem se lomijo vse bolj ostra strankarska kopja, pri čemer je tudi radio sam zelo primeren kup gnoja, na katerem pojejo najbolj glasni strankarski petelinu Kranjskih razprtijam še ni videti konca, čeprav so mnogim odbornikom vse bolj neprijetne, nekateri naravnost pravijo, da jih je že sram, seveda pred slovensko javnostjo. Nemara protestirajo s tem, da jih na sejo ni, saj minulo sredo zbor združenega dela, ki je strankarsko najmanj obarvan, ni bil sklepčen, jutri bodo poskusili znova. Do kdaj se bo še vsaj nekaterim odbornikom zdelo pametneje ostati doma ali pa oditi na kavo na "Brione" kot pa poslušati vse bolj žolčne razprtije. • M. Volčjak Kranj - V četrtek zvečer se v Prešernovem gledališču Kranj začenja letošnji Teden slovenske drame, ki ga bo svečano odprl Lojze Peterle, predsednik slovenske vlade. Po običaju pripravlja otvoritveno predstavo domače gledališče: to bo Rudija Šeliga predstava Kdor skak, tisti hlap. Novo postavitev, pred dvema desetletjema so jo igrali v gledališču Glej, si je zamislil režiser Boris Kobal. Na otvoritveni slovesnosti bodo podelili tudi dve nagradi in sicer Grumovo za najboljše dramsko besedilo ter Griin - Filipičevo priznanje za dosežke v dramaturgiji. Za pregled slovenske dramske ustvarjalnosti v preteklem letu je selektor letošnje prireditve izbral sedem gledaliških predstav, ki se bodo zvrstile v Prešernovem gledališču do 1. marca. - Na sliki: z vaje za otvoritveno predstavo - igralci Judita Zidar, Tine Oman in Pavle Rakovec. Koto- M. Fock kiub4&>knu/ o Kranj, 18. februarja - Svetovni popotnik Zvone Šeruga se, po lanskoletnih uspelih predavanjih o svoji poti po Afriki, tokrat predstavlja z novim multivizijskim predavanjem z naslovom Drugačne zvezde. V dobrih dveh urah z več kot dva tisoč diapozitivi predstavi pot z motorjem okoli sveta. Predavanje bo v četrtek, 21. februarja, ob 18. uri v kinu Radovljica, v petek ob 18. uri pa v kinu Center v Kranju. • V. Stanovnik t/i O uf > < £12 s mmmmsLAS 2. stran NOVICE IN DOGODKI Torek, 19. februarja^ 1 ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Sredi različnosti Tam, kjer se stikajo in prežemajo različnosti, je ponavadi napeto in vroče. Naštejmo le nekaj primerov: ob tektonskih prelomnicah pod zemeljskim površjem, kjer se dotikajo in prerivajo različne zemeljske gmote, prihaja pogosto do potresov - tisti ob idrijskem prelomu, z epicentrom v Idriji, je leta 1511 razrušil pol Slovenije; tam, kjer se mešajo zračni tokovi in vrtinčijo vetrovi, je navadno veliko padavin - denimo nad grebeni bohinjskih gora, kjer se pre-pihujeta gorenjski in primorski zrak; v krajih, kjer se stikajo različne pokrajine, se ljudje prerekajo o tem, v katero sodijo - vzemimo primer Žirovcev in njihovih skoraj dve stoletji trajajočih razprav o tem, ali so Gorenjci ali Notranjci; če so prepiri že znotraj posameznih narodov ali držav, kaj vse se utegne potem zgoditi med njimi - primerov te vrste je v zgodovini in danes preveč; najhuje pa je tam, kjer se srečujejo različni civilizacijski, kulturni in religiozni svetovi - tak prostor je Evropa, še posebej pa tisti njen del, ki se imenuje Jugoslavija. Eno je, če so vse te razlike razdeljene z državnimi mejami. Pred dnevi so se sestali predsedniki Češkoslovaške, Madžarske in Poljske in takoj našli skupni jezik; izrazili so željo po večji povezavi z zahodno Evropo in hkrati odločnost za jasnejšo razmejitev od SZ. Drugo je, če se kar trije kulturni svetovi - katoliški, pravoslavni in muslimanski - soočijo znotraj ene same države, kakršna je Jugoslavija. Ob dejstvu, da tako vzhodna kot zahodna Evropa vztrajata pri zahtevi, naj Jugoslavija ostane, vsaj navzven, ena in v sedanjih mejah, lahko ugibamo ali ta Evropa tako slabo pozna naše notranje napetosti ali pa hoče to umirajočo državo vzdrževati pri življenju kot nekakšen eksperimentalni poligon, Evropo v malem, v kateri se lahko opazuje in proučuje perspektiva Evrope v velikem. Nemara je evropska naklonjenost nadaljnjemu obstoju SFRJ tudi v dejstvu, da sta bili obe Jugoslaviji svoj čas dejavnik stabilnosti v Evropi: nastanek prve so blagoslovili v Versaillesu, ker je bila eden od členov v varnostnem obroču okrog neukročene Nemčije; druga je bila blažilec napetosti med obema blokoma. Spomnimo se še proletarskega internacionalizma oz. prepričanja, da je enotni razredni interes proletarcev močnejši od narodnosti in ver, ki jim pripadajo. Pogosto se sliši glas, ki nam očita: Poglejte, Evropa se združuje, vi pa hočete na svoje. Že res. toda Evropa se združuje ravno po načelu "svoji k svojim ", v našem primeru pa zahteva, da ostanemo skupaj tujci. Otto von llabsburg je med nedavnim obiskom v Sloveniji izrekel čudno misel: "Karel Veliki ima še veliko prihodnost. " Zveni nenavadno, vendar je resnična. Ozemlje, ki ga obsega dvanajst držav Evropske skupnosti, se presenetljivo ujema z ozemljem karolinškega cesarstva (če odmislimo Grčijo, kipa je zibelka te iste civilizacije). Nemara je hotel reči, da imamo po tej "logiki" veliko prihodnost tudi Slovenci, saj smo bili Karlovi podaniki. Slovenska vladna delegacija, ki se je pravkar vrnila iz držav Beneluxa, je najbrž opozorila sogovornike na to zgodovinsko referenco. V času, ko na različnih koncih sveta spet rožlja in poka orožje, je pozivanje k miroljubnemu sožitju in povezovanju hvalevredno. Tudi Slovenci smo v načelu za. Le počasi in težko pa nam uspeva Evropi dopovedati, da smo odločeni v nove jugoslovanske in evropske povezave vstopati le kot samostojna in neodvisna država -in ne kot vazalna dežela, banovina ali republika. - Če niso to le pobožne želje, dejansko enotnost v različnosti pa bodo spet zagotovili gospodarski interesi in kapitalske vezi, v katere smo že vpleteni?! Tisto, kar je različno od nas in nas "ogroža", ni zmeraj zunaj, dostikrat je v nas in med nami: naša neodloč(e)nost, JLA, tuji kapital... Zato se od vsega tega ne moremo enostavno odcepiti in razmejiti; ne gre za zgolj notranje ali zunanje (politično), temveč za nekaj, kar je na sredi in kar je treba obvladovati! Miha Naglic Seje zborov jeseniške skupščine Jesenice, 18. februarja - Predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar sklicuje skupno sejo zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Jesenice za četrtek, 21. februarja, ob 16. uri v sejni dvorani skupščine občine Jesenice. Na skupni seji bodo obravnavali predlog sprememb in dopolnitev odloka o pristojnosti, sestavi in delu občinske skupščine Jesenice, predlog za imenovanje sekretarja skupščine občine Jesenice in pobudo za spremembo načina odločanja. Po končani skupni seji pa bodo še seje zborov, na katerih bodo med drugim obravnavali poročilo predsednice izvršnega sveta in delegatov v zborih skupščine Republike Slovenije, poslušali informacijo o uresničevanju prve faze projekta McKin-sey v Železarni, sprejemali osnutek odloka o proračunu občine, odloka o prispevku za zdravstveno varstvo, odloga o javnem redu in miru in odloka o poslovnem času na območju občine Jesenice. # D. S. @@IMimf^EIIGLAS Ob 35-letaici jc kolektiv Goreajskega glasa prejel red zaslug s srebrno zvezdo l sUnovittlj in izdajatelj: Časopisno podjetje GLAS, Kranj. p. o., MoJe Pijadeja I Tisk: DELO TČR - Tisk časopisov in revij Ljubljana, p. o. Predsednik časopisnega sveta Ivan Bizjak Časopis izhaja d\akral tedensko ob torkih in petkih. Cena izvoda je 12,00 din. naročnina za I. kvartal 1991 znaia 300.00 din. Individualnim naročnikom priznavamo 20 odstotkov popusta (naročnina 240.00 din). Gorenjski glas urejamo in pišemo: Marko Valjavec (direktor in glavni urednik). Leopoldina Bogataj l v. d. odgovornega urednika). Vilma Stanovalk (šport, turizem, poslovne informacije). Danka Dolenc (za dom in družino, zanimivosti. Tržič). Danka Zavrl - Zlebir (socialna politika, gorenjski kraji in ljudje). Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura. Snovanja). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, kronika. Skofja Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Stojan Saje (družbene organizacije, ekologija). Jože Koinjek (notranja politika, šport). Štefan Zargi (notranja politika). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Corazd Sialk (fotografija). Igor Pokoru (oblikovanje). Ivo Sekne. Nada Prevc in Mirjana Draksier (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje) Naslov uredništva in uprave: Moše Pijadeja 1, Kranj Tekoči račun pri SDK: 51500-603-31999 Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. uredništvo 21-860 in 21-835. ekonomska propaganda, računovodstvo, naročnine 28-463. mali oglasi 27-960. sprejem neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku, delovni čas od 7. do 13. ure. ob sredah do 16 30. telefax: 25-366 (direktor, komerciala), 23-163 (uredništvo) Neobjavljenih pisem in slik ne vračamo. Javna tribuna v Tržiču Konflikti z JLA niso od včeraj V četrtek zvečer je bila v Tržiču javna tribuna, na kateri so sodelovali republiški sekretar za 1JU(^ obrambo Janez Janša, minister za notranje zadeve Igor Bavčar in načelnik štaba za teritorij obrambo Janez Slapar. Zbranim so odgovarjali na vprašanja o trenutnih političnih razmerah v veniji in Jugoslaviji, predvsem pa o odnosih z vojsko. Tržič, 14. februarja - Kot je dejal Janez Janša, konflikti z vojsko niso od včeraj, ampak trajajo že od njenega nastanka. Daleč najbolj izraziti so postali s smrtjo Josipa Broza, ko je tudi postalo povsem jasno, da bodo usmeritve armade takšne, kot smo jim priča danes oziroma kot je razvidno iz zloglasne nedavne informacije za javnost. Po Janševem mnenju bi JLA najprej morala postati normalna ustanova, potem pa bi se funkcije obrambe morale prenesti v republiško pristojnost. Ministrstvo za notranje zadeve, si je v strokovnem smislu odnosa do JLA zastavilo predvsem varovanje meje, kar po besedah Igorja Bavčarja pomeni večjo navzočnost tudi na območju Tržiča. Način varovanja meje bo urejen podobno kot v vsej Zahodni Evropi. Janez Slapar je na kratko spregovoril o reorganizaciji TO, ki se je prilagodila spremembam v skladu z zahtevami skupščine in predsedstva republike. Zakon o obrambi in zaščiti bo prihodnji mesec na skupčinskih klopeh, predvideva pa, da bo TO ostala enotna, občinski štabi se bodo reorganizirali v območne, kar hkrati pomeni zmanjšanje profesionalnega kadra. Na vprašanje ali je Sandi Grubelič povezan z uvozom orožja za TO, je Janez Janša kakršnokoli povezavo zanikal, saj je to informacijo sproducirala armadna obveščevalna služba. Grubelič je bil v času uvoza orožja že kriminaliziran. Na sliki: Janez Slapar, Janez Janša, Tone Kramarič in Ig°r čar. Foto: Jure Cigler Navzoče je predvsem zanimalo, kako bo s slovenskimi vojaki, ki so bili pred kratkim premeščeni izven Slovenije. Janez Janša je odgovoril, da je republiška skupščina zahtevala vrnitev, vendar je težko kaj storiti brez vzvoda pritiska. Zato napotitev marčevskih nabornikov pogojujejo z vrnitvijo vseh v Slovenijo. Veliko vprašanj je bilo namenjenih tudi demilitarizaciji, za katero Janša meni, da je lahko postopna, nikakor pa ne takojšnja, hkrati pa je dejal, da si jo nekateri želijo takoj zato, ker računajo, da bo s tem konec slovenske pomladi. Igorju Bavčarju so Tržičani namenili kar precej vprašanj s področja pristojnosti policije. Tako je med drugim PoV% da ima policija nadzor nao jaško obveščevalno službo kjer presega svoje kompet*>, da se bo vojska morala ufl niti z mejnega pasu, na vp j nje, ali se kot minister P° {, varnega, pa je Bavčar z naS škom dejal, da se počuti P. vsem varnega in da ima ^ vest za stvari, ki jih dela- • Gregorič Občni zbor TD Bled • v Turistična sezona v megli Bled, 15. februarja - Po dveh letih je Turistično društvo Bled ponovno sklicalo občni zbor, kjer so pregledali minulo dejavnost, se pogovorili o aktivnostih v letošnjem letu, najzaslužnejšim članom pa so podelili priznanja. Med gosti so bili tudi predstavniki Turističnih zvez Slovenije in Gorenjske, ter občine Radovljica. V minulem obdobju je TD Bled sodelovalo pri številnih spremembah podobe kraja, ki vedno niso naletele na ugoden odziv pri domačinih. Te spremembe so bile predvsem povezane s svetovnim prvenstvom v veslanju. Pri turistih so naletele na ugoden odmev, omogočile pa so tudi dodatno zaposlovanje. Kljub kriznim razmeram, ki niso prizanesle tudi turizmu, so blejske turistične in gostinske organizacije poslovale dokaj uspešno, kar gre pripisati tudi uspešni informacijsko pro- pagandni dejavnosti. Tudi v prihodnje bo dejavnost društva v pretežni meri namenjena gospodarsko podjetniški dejavnosti, saj je po besedah Marjana Rožiča letošnja turistična sezona zavita v meglo. S samostojnostjo se Slovenija odpira v svet, turizem pa je za takšno odpiranje ena najboljših poti. Zato je potreba po angažiranem tržnem konceptu razvoja še toliko večja. V prihodnje naj bi na Bledu organizirali pribli- žno toliko prireditev kot «3 daj, bistveno več pozorno? naj bi namenjali kvalite"; tem naj bi Turistično dru ostalo samostojen subjekt, se povezoval s Turistično slovno skupnostjo in drUB. blejskimi turističnimi orL cijami. Glede krajinske &\ ve bodo morali na Bledu jFjj ti še nekatere pomanjklj1' 1 novega trgovskega cC^ vpadnice in prometne ure j Na koncu občnega z ia($ prireditelji pokazali nov} J\ čno propagandni |",lrn,.lrt.§tvi nov upravni odbor "'jrs najzaslužnejšim članom. ^ štva in krajanom, ki im^^f lepše urejene hiše, pa s° ^ lili priznanja. • M. Greg Ekologija v Tržiču Več pozornosti smetiščni jami Tržič, februarja - Na zadnji seji izvršnega sveta so člani obravnavali delovanje ekološke službe na Gorenjskem in znova ugotavljali, da imajo v občini vrsto onesnaževalcev svojih voda, smetiščna jama pri Kovorju pa bi zaslužila podrobnejših raziskav njenega škodljivega delovanja na okolje. Ekološka služba na Gorenjskem bo tudi letos veliko pozornost posvečala vodam Gorenjske, posebej še tržiški občini, ki je edina v gorenjski regiji brez čistilne naprave za čiščenje sanitarno fekalnih voda in ima le dve manjši industrijski čistilni napravi. Tako je z gal- vaniko Perne obremenjena Lomščica, Mošenik onesnažuje klavnica, ki onesnažene klavni-ške vode spušča direktno v potok, Tržiško Bistrico pa onesnažuje cela vrsta tržiški h industrij, Peko, Zlit, Tokos, Tiko, Trio in Triglav, ki svoje odplake odvajajo v reko le preko Jutri bo zasedala slovenska skupščina Nova dopolnitev ustave Na skupni seji zborov skupščine bosta o urejanju odnosov v Jugoslaviji s predlogi ukrepov govorila član predsedstva Jugoslavije dr. Janez Drnovšek in predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Ljubljana, 19. februarja - Tokratno zasedanje slovenskega parlamenta se bo začelo jutri, 20. februarja, in se bo najverjetneje nadaljevalo še v četrtek, 21. februarja. Skupščinski zbori bodo najprej na ločenih sejah obravnavali predlog dopolnil 99 in 100 k ustavi Republike Slovenije, ki sta nov korak pri odklapljanju Slovenije od jugoslovanskega pravnega in političnega sistema. Ce bosta sprejeti, bodo pristojnosti federacije v Sloveniji še bistveno manjše, predvideno pa je, da se bo ta proces še nadaljeval in da bo vlada v spornih primerih odločala, kateri zakonski in podzakonski akti federacije v Sloveniji veljajo ali ne, seveda ob soglasju skupščine. Na skupni seji naj bi bili ustavni dopolnili razglašeni, o urejanju odnosov v Jugoslaviji s predlogi ukrepov pa bosta govorila dr. Janez Drnovšek, član predsedstva Jugoslavije, in predsednik predsedstva Republike Slovenije, Milan Kučan. Pričakovati je, vsaj na osnovi zadnjih pogovorov z vodstvi jugoslovanskih republik in slovenskih stališč na zadnji seji zveznega predsedstva, pospešene predloge za razdružitev Slovenije od Jugoslavije in za oblikovanje samostojne, suverene države Slovenije. Če bo svet RTV imenoval novo vodilno garnituro RTV Slovenija, bo slovenska skupščina razpravljala o soglasju k novim vodilnim na RTV. • J. KoSnjek usedalnikov in lovilcev olj. Še vedno je problem barvarna oziroma pralnica jeansa Romih na Loki, ki deluje po ves dan, strokovnjaki za ekologijo pa opozarjajo tudi na obrat Ce-varne v Retnjah in usnjarstvo Jekovec v Seničnem, katerih onesnaževanje voda tudi ni ne-zanemarljivo. Velik problem Tržiča so še vedno kanalske odplake iz naselij Bistrica, Loka, Križe, Pristava in Sebenje, nad katerimi praktično nimajo kontrole in so posebej poleti lahko vzrok bakteriološkega onesnaženja. Velik vir onesnaževanja pa je tudi občinska deponija pod Hudim pri Kovorju, ki z izced- • rti*" nimi vodami onesnažuje J ši vodotok, ki se izliva v ^ Perači co, ta pa naprej v .^s Člani izvršnega sveta Pre,fl^ jo, da bi naredili nataf ^ raziskavo prav okrog te sm čne jame glede njenega K na rastlinje v njeni °'t0hij^ na živino, ki se pase v ? |,. Za tako raziskavo bi naJ čili tudi posebna sredstva računa. Obenem pa b.0^ več pozornosti posvetit' „j odlagališčem; najbolj Peri(fii pri Zvirčah, tik nad gUvnl žiškim vodovodom. s0 i Člani izvršnega sveta^ strinjali, da Zavod za so^ medicino in higieno Gor -s(!, tudi letos opravlja t]e0%j^ kontrolo nad izpusti tr*' odpadnih voda v vodotoki leg tega pa naj bi letos ^ še kataster onesnaževale ^ j ka in kataster posebnih ^ varnih odpadkov. • D* ** Za odkup družbenih stanovanj ni zanimanj3 Ljudje čakajo na novo zakonodaj0 Škofja Loka, 18. februarja - Občinski izvršni svet se je " nil proučiti možnosti za odprodajo občinskih stanovanj; je povedala Vesna Kovačevič, se stanovalci - najemni"" pj, sedanjimi pogoji ne ogrevajo za odkup družbenih stan0 Sprašujejo po novi stanovanjski zakonodaji. ^ ^ Ta se je od prvih osnutkov do besedila, ki je godno za skupščinsko debato, v tem poglavju že nek^J ^. spremenila in zelo mogoče je, da se bo do sprejetja' • zumljivo je, da interesenti za odkup čakajo na o\»p^,^p jih obeta nova zakonodaja. Doslej so nekatera škofF.0 Ključavničarstvo Janez Kovač, Ljubljana. - Med P°: membne prispevke s°P' vsekakor tudi poročanje i" pisanje v Radiu Ljubljana in Žiri ter v časopisih Gorenjski glas, Delo, Dnevni* in Kmečki glas. - Krajan' Sorice so doslej z udarniškim delom pripravljali nišo za obnovo, sodelovali pa so tudi pri organizaciji izvedbi prireditev. Načrtu-jejo pa tudi denarni prispe' vek. posameznikom, ki so nas prvem delu akcije podprli," četrtek povedal Član gradbei fa odbora Miro Kačar.• alar V prvem delu zbiralne akcije, ki je bila končana 31. decett\W 1990, so prispevali: Republiški komite za kulturo 150.000, 0W' no združenje Škofa Loka 50.000, Zavod za razvoj Škofja L°K 20.000, Zavarovalnica Kranj 50.000, Benjamin Bajt, Škofa Lr ka 1.000, Helena Tušek, Škofja Loka 200, Tončka Kejžar, W dovljica 1.000, Silva Menart, Ljubljana 600, Sekcija frizer Škojja Loka 4.200, Karel Jezeršek, Hotavlje 500, Milan HaW' Škofa Loka 500, Marjeta Žumer, Železniki 1.500 Peter W toncelj, Škofa Loka 300, Boštjan in Franc Šifrer, Škofa LW 2.000, Pavel Peklaj, Škofa Loka 300, Matevž Krmelj, SkojF Loka 400, Peter Grašič, Škofa Loka 1.000, Mira Roje, Žele^ ki 1.000 in Franc Jereb, Sovodenj 400 dinarjev, skupaj na # računu 284.100 dinarjev. Drugače pa so prispevali: Petrol Ljubljana - odkup hiše, ty r& Žiri - 10.000 Groharjevih nalepk, Global in banka, enota $k°'L Loka - priprava načrtov, Skupščina občine Škofa Loka - stros nadzora, prebivalci in gospodarstvo Selške doline, slikarji /M/1' Tarfila, Kačar, Zgaga, Kozar, Bertoncelj, Gašper - slike. Z iz* pičkom prireditev Groharjevih tednov so na hiši zamenjali oM v pritličju. Honorarju so se odrekli duet Terlep in Moka, ansaj" bel Rž, Simona Juvan in Janez Dolinar, Jožica Jordan, Duj1 Kunaver, oktet Donit, nonet Blegoš, citrar Marjan Zupančič povezovalec Jože Drabik. Andrej Pavlovec je pripravil razsta jeseniških slikarjev Dolik, slikarjev iz Škofe Loke in Mira ličarja iz Sorice. Pokopališče na Kokrici pri Kranju Odločitev za gradnjo Kokrica pri Kranju, februarja - "Imamo samo dve tao^°^t, da se odločimo za izgradnjo pokopališča, ki ga bomo gradili i" Jjj gali vanj najmanj tri leta, zelo hitro pa bomo morali z^ratlia \i precejšnjo vsoto denarja za nakup in zamenjavo zemljišča. ^ si način bi problem rešili za naslednjih 10 do 20 leta. Druga m^z jf pa je, da pokopališče prepustimo v upravljanje Komunali, ki P ^ pripravljena prevzeti le staro pokopališče. In ko bo le-to P0,n?j| bodo vzdrževali naprej, vendar pa bodo pokopi nanovo umr Kranju." Tako je minuli četrtek na zboru krajanov, ki so se ga udeležili^ di predsednik in podpredsednik izvršnega sveta občine ^ ^ Vladimir Mohorič in Peter Orehar ter strokovni delavec Z* J Janez Gradišar, razložil problem predsednik sveta krajevne s J nosti Stane Hribar. Pomislekov na dokaj dobro obiskanem z » krajanov v kulturnem domu glede tega, ali pokopališče osta ■gj naprej ali ne, ni bilo. Bilo pa je nekaj pripomb, zakaj bi i*10^ celotno breme od zemljišča naprej nositi krajevna skupnost jj, roma krajani. Razlaga kot odgovor pa je bila enostavna, K ^ ca, če se bo odločila za to, ne bo edina, saj podobo rešujejo P f bleme (oziroma so jih) glede pokopališč v KS Duplje, P°d ^ jah, Preddvoru... Denarja ni, občinski proračuni pa bodo ^ sploh odvisni od republike. Zato kaže ob odločitvi za P0^0^' če kandidirati vsaj na občinskem natečaju za tovrstne aKd krajevnih skupnostih. # A. Ž. Pomembna vloga KS Upoštevane pripombe Cerklje, februarja - Ob sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1986-2000 kaže opozoriti, da je bilo na cerkljanskem območju na predlog o krajinski zasnovi Krvavca nekaj pomembnih pripomb, ki pa so jih potem na skupnem sestanku s predsedniki krajevnih skupnosti in poslanci ter predstavniki izvršnega sveta občine Kranj uskladili. Osnovna ugotovitev vsekakor je, da šele sprejeti dolgoročni plan lahko osnova za vse nadaljnje programe in naloge. Pri teh, kot so na primer dokument o prostorsko ureditvenih pogojih, ureditveni, zazidalni in lokacijski načrti pa bodo v prihodnje imele pomembno oziroma enakovredno vlogo in nalogo vsekakor tudi krajevne skupnosti oziroma sredine, za katere se bodo takšni dokumenti pripravljali in sprejema- iho li. Bojazen, da bi v Vxu'~e$ pomembne odločitve spreJ ^ li "na vrhu", mimo stališC , jev oziroma krajevnih .s. ^ sti, je, kot so poudarili P,f{r stavniki izvršnega sveta ma občinskih služb na s nem sestanku, odveč. Sicer pa so na skupn^J stanku v Cerkljah enotno nili možnost, da bi skoZ'^ij zovški graben potekala slT1 ^ ska sestopna proga s t$[ Prav tako enotna je k?'3,-^ va, da se na planini m zgradi parkirna hiša, s'^c^ se parkirišča urejajo že 0 j/j na Krvavec. Zavrnili s°jcfo''| misel o kanalizaciji v Ko jM ponovili pobudo iz ^jM sestanka, da se sedanja >° 0f cesta Brnik-Grad prek3^( žira v regionalno, ki naj ^1 stavni del projekta rekofl* ^ cije oziroma ureditve c* ti Jezercem. • A. Ž. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Skrb za invalide v Škofji Loki Delo za delazmožne, varstvo za nebogljene Kako zaposliti duševno manj razvite iskalce dela v času, ko niti za zdrave ni dovolj delovnih mest? Kako poskrbeti za huje prizadete otroke, ko prerastejo razvojne oddelke v vrtcih, da bi vsa skrb ne slonela na ramenih staršev? škofja Loka, februarja - Dvakrat v krajšem času se je na dnevnem ^^škofjeloškega izvršnega sveta znašla problematika invalidov. duše konec decembra, ko so obravnavali težave pri zaposlovanju vno manj razvitih oseb v občini, in drugič minuli teden, ko je za osnovanje dnevnega oddelka za usposabljanje in varstvo težje šlo Prizadetih otrok. »Problem zaposlovanja duševno manj razvitih oseb v naši občini še ni tolikšen kot drugod, saj je bilo doslej veliko Posluha zanj, ekstenzivno zaposlovanje pa je to tudi omogočalo « nam je povedal Bogdan Cufar, socialni delavec Centra za socialno delo v Škofji Loki, ki skupaj z Osnovno šolo Blaž Ostrovrhar zdaj preventivno opozarja na to vprašanje. »Absolventi šole Blaž Ostrovrhar so se pretekla leta večidel neposredno zaposlova-nekaj pa se jih je šolalo v eno ali dveletnih skrajšanih Programih izobraževanja in na-to Pridobivalo delo. Lani se je ^Poslovanje teh ljudi začelo ustavljati, letos se bo težava še Zaostrila. Ta čas je na listi brezposelnih 15 oseb manjših dušnih sposobnosti, vključujoč ;e absolvente rednih osnovnih šol> ki sodijo k (neraziskani) mejni populaciji, pa bi bila številka še enkrat večja. Problem je še večji, ker ti otroci izhajajo iz socialno slabše situiranih družin, ker naglo izgubljajo med šolanjem pridobljene delovne navade, če dlje ostajajo brez zaposlitve, ker se slabše znajdejo (denimo pri iskanju priložnostnih del), lažje pa postanejo tudi žrtve izkoriščevalcev (na slabo plačanih delih, neprijavljeni pri zasebnikih). Rešitev pri zaposlitvi teh ljudi vidimo v ugodnostih in stimulacijah za odpiranje in vzdrževanje delovnih mest za te ljudi, in sicer ne glede na kvoto zaposlenih za priznanje statusa invalidskega podjetja, temveč na posameznega zaposlenega invalida. Invalidski status naj bi se torej priznal tudi tem osebam. Eden od predlogov je tudi podaljšanje izobraževanja za dve leti, saj to za duševno slabše razvite osebe pomeni korak k socialni zrelosti in delovnim navadam.« Razen vpliva na republiško zakonodajo, ki naj bi uredila zdaj vse bolj nezavidljivi status duševno slabše razvitih oseb, pa lahko v Škofji Loki marsikaj storijo tudi sami. Občinski skupščini nalagajo, naj čimprej sprejme odloke glede davkov in stimulacij za odpiranje in ohranjanje novih delovnih mest za invalide. Možnost za zaposlitev teh oseb vidijo v domačih zasebnih obratovalnicah, seveda ob ustrezni davčni motivaciji. Ce je skrb zbujajoče zaposlovanje invalidov staro šele leto dni, pa se problem varstva prizadetih otrok vleče že iz prejšnje vladavine. Loško društvo za pomoč duševno prizadetim je pobudo za organizirano varstvo teh otrok dalo že leta 1988. Kdove ali bodo zajeti v letošnji proračun ali pa bodo ustanovitev varstvenega oddelka za težje prizadete v finančni stiski spet odrinili v nedoločljivo prihodnost! Gre namreč za en sam oddelek za varstvo naj- V Vrtcu Simona Jenka Sladki in zabavni otroški petki |..ranj* 15. februarja - Vrtec je mesto, kjer je otrok varno in zanes-Drn sPravUcn tistih osem ur, ko so starši v službi. Vsaj tako si ga in , tavUa veČina odraslih, ki zjutraj zaupajo otroka vzgojiteljici q 8a Popoldne spet dobijo nazaj. Vrtec pa je še veliko več... V vrtcu lavn°yne §0|e Simona Jenka v Kranju na primer vsak petek tudi de-ii,i|,,^a' .^ier nastajajo glasbene in kulinarične mojstrovine, da o ro-" delih niti ne govorimo. ,. V majhnem šolskem vrtcu, tny S° ot.roci razdeljeni le v srerV skuPin' smo se pridružili AnH^orn' ki z vzgojiteljico Re^J^0 **ernard in varuhinjo Ust* °. Kuralt vsak petek Drl^arJajo kulinarične dobrote, glasb' Spet izdeluJeJ° preproste na nf;"e lnstr"mente in potem /^'h muzjcjrajo^ spretnejši papirjem, škarjami... Začeli so pred nekaj meseci na pobudo pedagoške službe, nam je povedala tovarišica, zdaj pa je petkovo početje otrokom tako všeč, da ga vsak teden prav nestrpno čakajo. »Naredili smo že ježke, piškote, sadno kupo, domačega prijatelja, miške, danes pa sadne napitke; ko bo topleje, bo- Vlado Čuturič: Tudi mamici, ki dela v šolski kuhinji, dam pokti-siti. mo naredili tudi sladoled ali čokoladno zmrzlino,« so razlagali nadebudni štiri in petletni kuharji. Babičini recepti, ilustrirani recepti iz Cicibana, pa tudi zgled televizijskega kuharja Janeza in muce Pike, pomagajo otroški peki in kuhi. In kako dobro je potlej tisto, kar so naredile drobne ročice in kar se je potem speklo v vrtčevi kuhinji. Sredinčki, ki jih je največ pri sladkem početju, velikodušno ponudijo sladke izdelke otrokom ostalih dveh skupin, tovarišicam in kuhinjskemu osebju, tokrat pa sva bila več šestih prizadetih otrok, ki prerastejo razvojni oddelek vrtca in so primorani ostati v domačem Varstvu. Za osnovanje varstvenega oddelka, ki bi vsaj za pol dne razbremenil starše skrbi za prizadetega otroka, so v Centru za socialno delo predlagali več inačic, najbolj realna bi bila še možnost pri Osnovni šoli Blaža Ostrovrharja, ker se tam zmanjšuje število šolajočih. Poskrbeti bi morali tudi za prevoz, saj so prizadeti otroci razkropljeni po vsej občini. V izvršnem svetu so se ogreli za neinstitucionalno možnost varstva prizadetih otrok, saj je po njihovem mnenju cenejša. V centru za socialno delo, kjer so pripravili smernice za pripravo in organiziranje dnevnega varstvenega oddelka, bi bili tudi za možnost organiziranja varstva invalidov na domu. Razmišljajo pa tudi o tem, da bi bila tovrstna dela priznana kot javna dela, kar so tudi predlagali zavodu za zaposlovanje. Lahko pa bi bila zajeta tudi v civilno služenje vojaškega roka, zlasti prevozi. • D. Z. Zle-bir, Foto: G. Šinik Anka Omejc: Mamici doma velikokrat pomagam mesiti testo. Pina Sadar: Od vsega, kar smo spekli, so mi bili všeč piškoti. okusnega sadnega napitka deležna tudi s fotoreporterjem. Treba jim je priznati: res so mojstri!• D. Z. Žlebir, Foto: G. Šinik S| Sode,"Jemo pri sladkem obredu Višje oskrbnine v vrtcih Tržič, februarja - Starši tržiških malčkov bodo ta mesec globlje segli v žep za oskrbnino v vrtcih. Odbor za razvoj družbenega varstva otrok je namreč sprejel nove, za 15 odstotkov višje ekonomske cene. Zadnja podražitev oskrbnin v tržiških vrtcih je bila oktobra. Tedanja cena ne zdrži več podražitev v zadnjih štirih mesecih, utemeljuje odbor za razvoj družbenega varstva predlagano podražitev. Ekonomska cena za otroke do 2 let v jaslih je od 1. februarja dalje 3.100 dinarjev, za otroke od 2 do 7 let pa 2.539 dinarjev. Ker najvišji prispevek staršev znaša 56 odstotkov ekonomske cene, bo poslej najvišja oskrbnina za jasli 1.736 dinarjev, za vrtec pa 1.422 dinarjev. Najnižji prispevek staršev je po novem 504 dinarje. Tudi za male šolarje bodo starši plačevali več. Za otroke, ki malo šolo obiskujejo popoldne, bodo zaračunali 173 dinarjev, in še za malico 120 dinarjev, kolikor stane tudi v šoli. Za tiste, ki v malo šolo hodijo dopoldne (4 ure), pa bodo zaračunavali stroške v višini 369 dinarjev. Vanje je že všteta cena malice.* D. Z. Pridobitev Zdravstvenega doma v Škofji Loki Oprema pomembnejša od zidov Škofja Loka, 15. februarja - Proslavljanje ob otvoritvah novih stavb ali oddelkov se zdi, kot da ne sodi v naš čas. Zlasti v zdravstvu ni veliko priložnosti za tovrstna praznovanja, tokratna pa je vredna omembe že zato, ker so v škofjeloškem zdravstvenem domu čakali nanjo toliko let. V petek so namreč uradno odprli nove prostore zobne tehnike. Ti so bili že hudo potrebni obnove, saj jih od leta 1952, kar stoji loški zdravstveni dom, skorajda niso posodabljali. »Osem zobotehnikov nas je delalo na 35 kvadratnih metrih prostora. Imeli smo malo aparatov, pa še ti so bili iz daljnega leta 1952,« nam je povedala vodja zobne tehnike Ksenija Prvulovič. »V takih okoliščinah smo bili težko kos vse večjim zahtevam po zobni protetiki, nekatera dela so nam spričo tega morali opraviti tudi na Zobni polikliniki v Kranju. Zdaj smo pridobili 21 novih aparatov, in sicer iz uvoza, saj pri domačih izdelovalcih ni dobiti dovolj kvalitetne opreme, in štiri delovne mize s pripadajočo opremo. Prostor je opremila Zlatarna Celje. Delovni pogoji bodo poslej boljši, za kadrovsko okrepitev ekipe v zobni tehniki pa dvomim, da bo toliko posluha.« Ksenija Prvulovič Sodobno opremljena zobna tehnika bo pacientom nudila boljše storitve. Kot je povedal direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Milojko Demšarje obnova stala okroglega 1,4 milijona dinarjev (ali 160.000 DEM ali 20 osebnih avtomobilov jugo). Gre za naložbo v opremo, kar se zdi ljudem v zdravstvu pomembneje kot novi zidovi. Ob otvoritvi je direktorica loškega zdravstvenega doma dr. Majda Selan izrekla zahvalo občinski vladi, da ima razumevanje za tovrstna vlaganja, ob želji, da bi se serija enako pametnih naložb nadaljevala. V Zdravstvenem domu Škofja Loka namreč v kratkem nameravajo obnoviti tudi oku-listično ambulanto. Da pa tudi zidovje ni povsem nepomembno, dokazuje obnove prepotrebna zdravstvena postaja v Žireh, česar ob petkovi otvoritvi zobne tehnike zdravstveni delavci niso pozabili namigniti občinskim velmožem. • D. Z. Zlebir, Foto: G. Šinik Zlata poroka v Prašah V soboto so praznovali Stenovčevi iz Praš. Mama Julka in oče Nande Stenovec sta po petdesetih letih skupnega življenja spet stopila pred kranjskega matičarja. Lepo slovesnost so jima pripravili in hvaležna sta zanjo prijaznim ljudem na občini in otrokom, vnukom in vsem, ki so se ta dan poveselili z njima. Tako lepo, kot jima je danes, jima še ni bilo. Oba sta iz skromnih družin z veliko otroki. Se otroka sta morala za svojim kruhom, mama Julka, Bradeškova iz Zadobja pri Lučinah, z desetimi leti za pesterno v Žirovski vrh, oče Nande, Pekov iz Mavčič pa z enajstimi za pastirja praškim in vogljanskim kmetom. Spoznala sta se pred vojno, koje mama Julka prišla služit v Mavčiče, poročila pa sta se 4. februarja 1941. Težko življenje imata za seboj. Vsaj petkrat sta se morala seliti, dokler se nista leta 1956 le preselila v svojo hišico v Prašah. Osem otrok se jima je rodilo, štirje sinovi in štiri hčerke. Vsi se imajo dobro, skoraj vsi imajo svoje hiše in danes imata že 22 vnukov in 7 pravnukov. Lepo je oče skrbel za številno družino. Po vojni je delal pri Gradbincu, pomagal pri številnih gradnjah v domači okolici, vsem otrokom pri gradnji hiš. Veliko je pregaral v življenju, a se pri oseminsedemdesetih še ne da. V soboto sta z mamo plesala, kot bi jih imela dvajset... Srečno in še na mnoga leta Julka in Nande Stenovec! # D. Dolenc Šahovsko prvenstvo za upokojence Sekcija za šahiranje pri kranjskem društvu upokojencev prireja drugo prvenstvo posameznikov v šahu za upokojence. Pravico nastopa imajo člani enega od društev upokojencev, ki žive na območju občine Kranj. Igrali bodo v društvenih prostorih, za datum (konec februarja) pa se bodo še dogovorili. Zainteresirani naj se na prvenstvo pismeno prijavijo na tajništvo društva, Tomšičeva 4, najpozneje do 20. februarja. (mmmmsmLAS 6. stran PISMA, PODLISTEK Torek, 19. februarja 0 ODMEVI Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo Cenjeni! Ne morem si kaj, da ne bi tokrat napisala pisma, v katerem bom opisala svoje ogorčenje. V zadnjem času se na veliko govori o programu Radia Kranj. Kot vemo (oziroma če ne veste), je ta program lani dobil nagrado »RA Viktor« v reviji Stop za uspešen program, ki so ga zastavili. To pa potrjujeta še dve takšni »odličji«, ki sta bili podeljeni v zadnjem času. Nagrade sta bili deležni Aljana Jocif in Maja Mol, ki nista več na programu. Če povem povsem odkrito, sem radio začela poslušati po lanski osvojitvi nagrade »Viktor«. Program »Gorenjskega megasrčka« je bil nekaj novega, drugačnega, samosvojega, svojevrstnega, skratka nekaj, kar smo v slovenskih medijih pogrešali. To je bil program ljudi, ki so živeli s programom (to je lahko občutil vsak kolikor toliko pozoren poslušalec), in prav zato je Radio Kranj zaživel in živel do pred nekaj dnevi. Pred časom pa se je vse skupaj podrlo, Radio Kranj ni več »Gorenjski megasrček«, ampak je le še Radio Kranj. Takšnih lokalnih postaj pa je toliko, da se jih kaj hitro naveličaš. Zvesti poslušalci tega programa smo takoj zasledili in začutili, da nekaj ne »klapa«. Začeli smo se spraševati, kaj se dogaja na »našem« radiu. Počasi smo le prišli do spoznanja, da se je v program začela vmešavati politika. Le zakaj, se sprašujem, le zakaj moramo vse dobre, če že ne odlične, programe, oddaje, skratka vse dobre stvari na Slovenskem uničiti. Je to le Slovencem dobro znana »foušija« ali za vsem tem stojijo neki višji interesi. Poraja se mi kup vprašanj, zakaj?, zakaj?, zakaj?... Ali nimamo dovolj politike vsepovsod, kamorkoli se obrneš? Seveda jo imamo!!! In verjetno, prav zato, ker Radio Kranj ni sledil modnim trednom na Slovenskem (politiki), je ekipa »srčnih ljudi«, kot so se sami posrečeno imenovali, morala pasti. Poslušalci pogrešamo program, ki smo ga z veseljem in zadovoljstvom poslušali in ga sprejeli za svojega. Kot smo videli v Tedniku, se tam prepletajo resnice in »resnice«, toda pri vsem tem je samo ena prava. To je resnica nas poslušalcev, ki si želimo in zahtevamo, da se Radio Kranj spet spremeni v Megasrce, pa morda ne samo Gorenjsko. Slišali smo tudi, da nastajajo težave s postavitvijo oddajnika. Če bi ga postavili, bi bil to po mojem prepričanju najboljši in najuspešnejši program daleč okoli. Seveda pod pogojem, da zopet zaslišimo naše stare znance, Alenko, Lucijo, Aljano, Majo, če naštejem samo nekatere. Pogrešamo vesel, radoživ, neobremenjen program! Tak program smo že imeli, zakaj ga ne bi imeli še vnaprej? Kdo in zakaj nam želi to preprečiti? N. M. Odmev na članek »Negotovost pred novo sezono« K razmišljanju me je spodbudil članek v Glasu Negotovost pred novo sezono, v katerem vaš novinar opisuje srečanje blejskih turističnih delavcev z ministrom Pasem. Ko človek prebira ta članek, ima vtis, da je za vse težave v blejskem turizmu, za slabo kvaliteto gostov, slabo ponudbo kriv ugled naše propadajoče države in da je glavna skrb blejskih turističnih delavcev prihajajoča privatizacija. Ugled države, v kateri smo živeli, je res eden od vzrokov za propadanje blejskega turizma, najbrž pa ne edini. Kako si sicer lahko razložimo, da so v isti državi nekateri kraji, na primer Rogaška, prav na področju turizma lepo napredovali, medtem ko je Bled nezadržno propadal. Prav v zadnjih letih so bile storjene velike, nepopravljive razvojne napake. Vzemimo samo nov trgovski center, imenovan Gadafijev center. Ne samo, da arhitektonsko ne sodi na mesto, kjer je zgrajen, hujše je, da ruši celoten turistični koncept Bleda, ki naj bi bil monden turistični kraj in si to tudi zasluži. V centru ie res ne- kaj lepih malih trgovinic in gostinskih lokalov, v večini trgovin pa prodajajo robo podobno tisti iz trbiške tržnice, v njem je prodajalna pohištva, revna, napol prazna državna prodajalna konfekcije, kar pa najbolj bode v oči, so številni prazni lokali, ki dokazujejo, da gradnja tudi ekonomsko ni bila upravičena. Da tak center ne sodi na obalo enega najlepših jezer v Evropi, mora biti jasno vsakemu normalno mislečemu človeku. Ni potrebno, da je turistični delavec ali ekonomski strokovnjak. Na to mesto bi morda sodile terme z napisom »Riklijeve terme« ter nekaj kakovostnih malih trgovin in kakšna kavarna. Mimogrede tudi topla voda izvira tu blizu. Sprašujem se, kdo se je tako brezvestno poigral z Bledom in njegovo prihodnostjo? Zanima me, ali bodo številni zasebniki, ki so za težko prislužen denar tu kupili lokale in jih opremili z ljubeznijo in upanjem, lahko tu preživeli? Kako se počutijo tisti, ki so nekaj let prej kupovali in opremljali lokale na Pristavi? Se počutijo opeharjene? Zanima pa me tudi, v čigavi glavi so se rojevali ti načrti? Ni pa to edini blejski biser. Le nekaj deset metrov dalje je velik, verjetno nekoč ugleden hotel Krim. Na njegovem dvorišču so pred nekaj leti zgradili centralno blejsko parkirišče. Bi morda šli na dopust v hotel, kjer imate na eni strani glavno cesto, po kateri od ranega jutra hrume avtobusi in težki tovornjaki na drugi pa ropotajo avtobusi. Hotelu so odvzeli najlepši funkcionalni del, kjer bi moralo biti hotelsko kopališče, podaljšan park, morda teniško igrišče. Kdo si je lahko dovolil na tak način uničiti hotel? To sta le dva primera, ki pojasnjujeta, zakaj tudi propada blejski turizem. So pa še drugi. V razmislek le še tole: na Bledu že leta poslujejo številne jugoslovanske turistične agencije in izkoriščajo njegovo lepoto. Kaj pa so mu dale? Od srbskih in hrvaških ne bi niti pričakovali. Dajale so svojim krajem. Pa slovenske? Kompas ni obnovil niti Riklijeve hiše. Ob tem razmišljanju se mi po glavi motajo številna vprašanja: Kdo je za to kriv! Kdo je odločal? Kje se je odločalo? Na Bledu? V Radovljici? Ljubljani? Morda celo v Beogradu? (Prešernova vila.) Kdo tega ni preprečil? Ni hotel? Ni upal? Je kriv sistem ? Sistem je res naplavil na površino množico nesposobnih in upognjenih ljudi, vendar ni kriv samo sistem. Tudi v tem sistemu, ki ni cenil pridnosti in znanja, so bili pridni in sposobni ljudje in tudi na Bledu. Prav zato ti še toliko bolj zaslužijo naše pri- znanje in spoštovanje. Bili so ljudje, ki so se trudili, da se je obnovila Pristava, dvorec Grimšče, arhitekti, ki so znali lepo staro blejsko vilo vključiti v nov rega-tni center, ljudje, ki so zgradili in vodijo Šobec, ki negujejo veliki golf ljudje, ki se leta trudijo za ozdravitev jezera. Poznam ljudi, ki so blejski veslaški šport pripeljali v svetovni vrh in direktorje hotelov, ki se trudijo za uspeh hotela, kot bi bil njihova last. Vsega torej ni kriv ugled propadajoče države ali sistem. Predstavnike TPS-ja pa sedaj, kot je razvidno iz članka, skrbi privatizacija in od ministra Paša so zahtevali »predvsem pojasnila o privatizaciji.« Jih morda skrbi, da bodo zasebniki ponavljali te napake? Mene bi bolj skrbelo, kdo bo sedaj, ko se bodo oblikovale nove občine, in Bled prav gotovo bo samostojna občina, vodil to občino ? Kdo bo župan ? Bo sposoben, pošten ? Kakšni bodo občinski odborniki? Dr. Avgust Mencinger Javno vprašanje O denacionalizaciji nacionaliziranih zazidanih in nezazidanih gradbenih zemljišč - parcel na ožjem gradbenem okolišu Bleda. Izvršni svet Ljudske republike Slovenije je z odlokom, objavljenim v Uradnem listu Slovenije štev. 1-1/59, z dne 8/1-1959, določil, da velja kraj Bled za naselje mestnega značaja. Po odloku Okrajnega ljudskega odbora Kranj, z dne 15/9-1959, ki ga je potrdil republiški izvršni svet z odločbo šte. 01-140/12-59 z dne 19/3-1959 in štev. 01-140/21-59 z dne 14/7-1959, obsegajo ožji gradbeni okoliš mesta Bleda. Del zazidanih in nezazidanih gradbenih zemljišč v naseljih: Grad, Želeče, Zagorke in Rečica. Občinski ljudski odbor, Oddelek za finance Bled, pa je nato izdal Odločbo štev. 04-3530/1-59, z dne 22/12-1959, da so z dnem 26/12-1958, ko je začel veljati Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč nacionalizirana in so postala družbena last vsa zazidana in nezazidana gradbena zemljišča ožjega okoliša Bleda. Tako je bilo samo na ožjem okolišu bivšega naselja Bled -Rečica nacionaliziranih 489 zazidanih in nezazidanih gradbenih zemljišč - parcel, ki spadajo pod katastersko občino Rečica. Občinski ljudski odbor, Oddelek za finance Bled, pa lastnikov nacionaliziranih zemljišč sploh ni pismeno z odločbami obvestil, temveč je izvršeno nacionalizacijo samo pismeno razglasil na V petek, 1. marca, ob 19. uri bo v hotelu Creina v Kranju prva letošnja Glasova Preja Na temo SAMOSTOJNA SLOVENIJA se bosta pogovarjala predsednik slovenske skupščine dr. France BUČAR in voditelj Glasovih prej Viktor ŽAKELJ oglasni deski na Občinskem ljudskem odboru Bled. Zato večina prizadetih lastnikov nacionaliziranih parcel še danes ne ve, da so njihova zemljišča nacionalizirana, da so postala družbena last, da imajo nad zemljiščem samo še pravico uporabe, lastninska pravica pa jim je bila z nacionalizacijo odvzeta. Zato prosim pristojni organ LR Slovenije in SO Radovljica, da javno obvestita prizadete občane, če bo ta nacionalizacija zemljišč tudi javno razveljavljena, ali morajo prizadeti lastniki zemljišč sami vložiti pismene zahtevke za preklic nacionaliziranih zemljišč pristojnemu organu Skupščine občine Radovljica. Bled, 21. 9. 1990 Stane Gaber Rečiška 59/a Bled Veseli smo popusta Kar prijetno smo bili presenečeni nad popustom pri naročnini. V tej draginji vsak dinar prav pride, še posebej zato, ker živiva dva od ene pokojnine. Zato smo vam kar hvaležni za to lepo gesto. Tudi časopis je v redu, mož ga kar ne more prehvaliti. Pravi, da "Nede^l je kar enakovreden jy*"'JM mu"; sedaj pa še sploh. *y da ste brali naše misli in sie m radijski in TV program Posa natisnili. Če smo prej G°r J, glas hoteli posoditi sosedu, j morali vedno program ot~ u ven ali pa tema ni bila vec a alna. Mož je vesel križank, sluL vsako reši, samo nikoli ne p°j Zelo veliko je dobrega in %j mivega branja. Z zanimaj prebirava podlistek, ki ga PlS. i Žibert. Tudi moj mož je f tnik in je bil tudi takrat mobiliziran v nemško vojs ko, da je okusil rusko zimo, bila hujša od naših. j Ran/en in ozebel se je/.j koncu 45. leta vrnil, "špliW' so pa še sedaj v njegovem je!ji{ Tako, da je pravo naW^{ da je ostal pri življenju ®° so dobili pošto, da je P°%!,. $ potem pa veste, kako je 01 ^ jI Naj povem še to, da sj? a preselili za eno hišo daljoj, smo bili, zato prosimo, ce od slej pošiljate časopis in niče na novo številko. Želimo vam veliko uspe11 'i nadaljnem delu in vas lep zdravljamo. Puc Slavko in M Triglav^ Alojzij Žibert 14 Pod Marijinim varstvom Spomini Slovenca - nemškega vojaka - na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945. Bližali so se božični prazniki. Imeli smo bunker in stražo še vedno ob kmečkem domu na vrhu hriba blizu bolnice v Novograd Volynskem. Zaradi varnosti smo bunker še malo poglobili, ga pokrili s tramovi in deskami ter nanj nanosili prsti. Bunker je bil za počivališče in kritje ob eventuelnih zračnih napadih. Ob vsaki strani hiše smo imeli izkopan strelski jarek, kije bil povezan z bunkerjem, prav tako tudi vhod v hišo. Podnevi je stražil le en stražar pod slamnato streho, ponoči smo bili vsi na straži. Hrano smo v nočnem času dobivali iz vojaške kuhinje, gospodinja pa nam je premrzlim vojakom prinašala v strelski jarek toplega mleka, čaj in kuhana jajca. V tem času se nam je približal sveti večer. Bil sem na straži popoldne od pete do sedme ure. Na podstrešju sem opazoval pred seboj gozd skozi majhno luknjo v slamnati strehi. Naslednjo stražo sem imel določeno od desete do dvanajste ure ponoči. Močna burja je pihala okrog oglov. Slehernega od nas je na svoj način prevzel ta večer in polastila se nas je neka otožnost. Vkljub silni nevarnosti so bile naše misli pri družinah doma. V času, ko se začenja mračiti, vzame oče žerjavico in jo natrese v ponev. Na žerjavico posuje prijetno dišeče kadilo. Brat bo vzel skodelico z blagoslovljeno vodo. Prav gotovo jo imajo tudi sedaj med vojno shranjeno doma. Še pred policijsko uro bodo šli iz veže v svinjak in okrog njega v hlev, na pod, okrog šupe do kozolca in od tam pa se bodo vračali do drvarnice pa zopet v hišo. Tu bodo pokadili in pokropili še vrhnjo sobo in podstrešje, potem pa bodo v hiši pred jaslicami zmolili rožni venec do konca. Prav gotovo bodo takrat, ko bodo v jaslicah zagorele lučke in ko bodo klečali sredi hiše in molili, njihove misli tudi pri meni in bratu, kije prav tako nasilno mobiliziran in je nekje blizu Berlina. Kakor bosta potem ata in mama pokrižala vse po vrsti, tako bosta v mislih pokrižala tudi mene in zaželela srečno in skorajšnjo vrnitev. Gotovo sedaj jokajo. Tudi meni silijo solze na zamrznjena lica. Naslonil sem se na hladno prst v strelskem jarku, potegnil čelado prek oči in bridko zajokal. Izročal sem svetonočne pozdrave mrzli luni, ki sije na to izmučeno in trpinčeno zemljo. Isti lunin obraz v tem trenutku gleda na naše kraje kakor tukaj. Prek njega pošiljam pozdrave svojim domačim doma, bratu, ki je nekje v Nemčiji in vsem trpinčenim po svetu in jim želim sreče, zdravja in miru. Oh, da bi se že končala vojna, da bi prenehalo klanje in da bi bili ljudje zopet ljudje. V spominih na ta prečudoviti večer sem bil še vedno doma. Po končani pokaditvi in molitvi je mama vedno pripravila boljšo večerjo, navadno krvavice. Ob toplo zakurjeni peči smo potem čakali pol-nočnice. Ko smo stopili v cerkev, kije bila na sveti večer kar se da slavnostno razsvetljena, so ob polnoči gromko zadonele orgle, potem pa se je oglasila pesem: »Kdo trka še...«? Vsa cerkev je prepevala. Za prvo pesmijo se je oglasila tista znana, ki gre v dno srca: Sveta noč, blažena noč... V mislih jih sedaj ponavljam te lepe božične pesmi: Božji nam je rojen sin...; Glej zvezdice božje...; Tam stoji pa hlevček... in druge. Da, tudi nocojšnji večer na tem frontnem odseku, sredi ^ Stalinove linije, kjer lahko vsak trenutek izbruhne pekel in S& ^ gljajo zvezdice. Kdaj bodo tudi naši zemlji angelci prinesh j kdaj bo utihnilo to strašno morilsko orožje. d »O Tannenbaum, o Tannenbaum, wie Griin sind deine j ter...« odmeva ta večer iz številnih nemških frontnih bunkerji £ ža se polnoč. Na tisoče raznobarvnih raket se požene v zrak in M vi pisani prameni razsvetljujejo nebo. Rakete sočasno švigajo ± z vseh strani. Bleščeči ognjemet traja le nekaj minut in vojaku zamišljeno zrejo v nebo. To je njihov pozdrav svetemu večer- u Božično vzdušje je izzvalo različna čustva in premnoge Je .J lo v srcu ter so številnim privrele solze v oči. Eden izmed v°Jaafljt glasno rekel: »Le kakšen smisel ima še to prekleto vojsko? ( Pri teh besedah je segel po revolverju. »Postrelimo drug drugey(i vpil. »Nihče od nas ne pride živ od tod!« Ko so mu zbili ?eV°j0 rok, je vstal, stekel v medpolje in vpil: »Streljajte, svinje, P J prašiči...!« Nemci so ga klicali nazaj in ker ni ubogal, je ostro pomeril. M Prvo srečanje s peklensko baterijo. Katjuše - ofb odprtimi registri Hitro so se približevali novoletni prazniki. Silvestrov ^f^f še dokaj miren. Približevala se je silvestrska polnoč. Vojak1 J pravljali raketne naboje, da bodo proslavili prelom leta. ^ in drugi strelci so si nadevali v strojnične verige in v pus> svetleče naboje. Vse je bilo v slavnostnem razpoloženju. ^ Ob polnoči so iz komandnega bunkerja izstrelili stotin A topničarji pa topovske granate. Prizor je bil veličasten. *0j$ bunkerjih so si segali v roke, se poljubovali in si želeli čim v ške sreče, skorajšnjega dopusta ter umika v ozadje. Ko pa je streljanje malo potihnilo, smo slišali ječanje *[ f ranjencev in vpitje ostalih, da imajo veliko mrtvih in rattjf" ^ pričani smo bili, da so ga zopet polomili naši topničarji m M prekratko, v naše lastne linije. Oficirji so po radiu in telefon1 komande. Ko se je streljanje ponovilo, smo opazili, da gre za napad sovražnika. Naenkrat se je pred nami v ruskih linijah zasvetilo. ^ # strašanski hrušč in zemlja se je stresla. Oficirji so pozive"x fgf kritje. S strahotnim truščem, žvižganjem in z ogromnim1lP. ^' črnega dima so plameneči kometi presekali nebo nad nastm februarja 1991 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. stran nentov in fotografij o prvi y*i dokaj malo? Predvsem zato, ker je bilo ma-10 raziskana. Gorenjska je bila med prvo svetovno vojno neposredno zaledje soške fronte, Vse pomembne zaledne ustanove so bile tukaj, npr. bolnišnica v kranjski gimnaziji, vsa pregiba, prevoz je šel čez Vršič, ^z Poljansko in Selško dolino, s*ozi Bohinj. Toda, kot da so *° Pozabljene zadeve. Za staro jugoslovansko politično oblast t0 ni bilo zanimivo, saj so se ^venski fantje kot avstroogr-s*1 vojaki borili na 'napačni *trani', zakaj bi se uradna zgodovina za to zanimala. Soča pa ]e °d stotisočev padlih 'krvava ^kla', kot je že deset let poprej Jasnovidno napovedal pesnik ^mon Gregorčič. No, razstava I j namena prikazovati bitk, e življenje in delo v zaledju. tem smo si pomagali z gra-. 'vom Malega vojnega muzeja z B°h. Bistrice. Vrsto fotogra- fij pa so nam posredovali tudi drugi muzeji na Gorenjskem in iz Ljubljane." Pričevanje o pretekli vojni je tudi na strokovnih muzejskih predstavitvah dolgo časa imelo precejšen črno beli poudarek. Ali se je stroka zdaj izvila iz tega? "Črno belo prikazovanje minule vojne se je zaključilo. Pri tem je treba seveda ločiti delo zgodovinarjev, saj se dokumenti in pričevanja zbirajo po objektivni znanstveni metodi, se pravi, da se je zbiralo prav vse podatke; predstavitve zbranega materiala pa so bile doslej vedno z večjim poudarkom na NOB, ostali vidiki tega zgodovinskega Časa pa so bili bolj v ozadju, z ideološkimi nasprotniki vred. Le-ti so se obravnavali in raziskovali kot nasprotniki in ne kot soudeleženci vojne ter s tem soustvarjalci zgodovine. Generacija, ki se je med seboj pobijala, je bila soustvarjalec zgodovine, pa naj gre za partizane, Nemce, četnike, črnorokce, domobrance. Ideološki naboj pa je seveda druga zadeva. Vsaka generacija mora opraviti s tem, problem premleti in pogoltniti, nam pa se v grlu krepko zatika, iz tega je nastala dvojnost, izumili smo dvojna merila za sodelujoče v vojni." Je sosednja razstava Po sili vojak način, da se krivice popravljajo? ^^__Prešernovo gledališče Kranj ZAČETEK TEDNA SLOVENSKE DRAME 91 0r'tvena predstava Prešernovega gledališča »Kdor skak, tisti "-^—hlap« R. Šeliga. den slo^6*1^^ februarja, se začenja letošnji tradicionalni Te-šernZV!nske dra™, ki ga že enaindvajseto leto organizira Pre-ersko n dajišče. Tako kot v preteklih letih bo gostitelj s premi-tfetlajJP/^oritvijo odprl slovenski gledališki festival. Prešernovo ga »kld OD svečani otvoritvi uprizorilo historijo Rudija Šeliga dranTt S'Ca'c' **st* hlap.« Besedilo sodi v sam začetek Šeligove-Setletiemu ^?'saiVa m Je bilo prvič uprizorjeno pred dvema de- predst a v Gledališču Glej. Kranjska uprizoritev je tako druga sedela l?ga besedila, ki je svojevrstno zaznamovalo začetek y esetih 'et slovenskega gledališča in naše dramatike. Oman iPp Stavi nast°paJo Bernarda Oman, Judita Zidar, Tine bal ob n Čakovec Uprizoritev je režijsko vodil Boris Ko- SlUmoDr°r1°Či dramaturga Igorja Lampreta, scenografinje in ko-finje ,fann->e Eke Vogelnik, skladatelja Lada Jakše in koreogra- Ob n,je "ribar- da Slavk0tr>°ritvi 'etošnjega festivala bo podeljena tudi »Nagra-telc]e„ j Gruma« za najboljše slovensko dramsko besedilo pre-ski 'eta »n >>Grun-Filipičevo priznanje« za dosežke v sloven-VensUk j turg'J'- Za letošnjo nagrado je konkuriralo trideset slo- nsg> dramskih besedil. Projej^-f^ed samim začetkom festivala pa so začele teči video SIc1odu iJ! P°?net>h gledaliških predstav. Video projekcije sta v KliuhrJe8a ™ PriPravi,a »Carnium« in PG Kranj. % bo ted an^mm zadregam, bistveno večjimi kot prejšnja le-St'val ost 0 ovens.ke drame vstopil v svojo tretje desetletje. Fe-*'ste nan a-^a z.noV"aJ minimalno dogovorjenega programa in vse °staJaio k' so D''e izrecene °b lanskoletnem jubileju tako s,Ce sam V.načrtih za finančno prijaznejšo prihodnost. Del sloven-drame nosti Je v Preteklosti omogočal tudi Teden slovenske /ar/ "Mobilizacija slovenskih fantov v nemško vojsko je tudi del zamolčane zgodovine. Posledice poznamo, nekateri mobilizirana so nosili posledice te udeležbe, drugi spet ne. Dvojnost gledanja pač." Ali se na zgodovino zdaj tudi gleda drugače? "Ne, nikakršnega novega gledanja na zgodovino ni. Zgodovina gleda na pretekli čas vedno objektivno. Če ne bi bilo tako, bi po slabem letu, kolikor je preteklo od družbenih sprememb pri nas, še ne mogli prikazovati preteklosti takšne, kot je bila, je torej na novo interpretirati. Zgodovina se pač ne piše nikoli na novo, zgodovina je kakršna je. Če so prej tako krajino zreducirali na minimum. Pri prehajanju iz nemške vojske k partizanom, od tam k domobrancem in obratno, pa kakšnega posebnega ideološkega vprašanja ne gre iskati, le normalen boj za obstoj, preživetje. Ideološko premlevanje, kar se gremo zdaj, bo čez petdeset let za zgodovino postranskega pomena. Generacije, ki so zdaj čustveno vezane na očete, dede in druge soudeležence vojne, bodo to gledale kot eno od preživetij in doživetij slovenskega naroda, ki je preživel nemški genocidni pritisk." Je vaša razstava že objektivni prikaz vojnih dogodkov na Gorenjskem? imenovani 'dvorni zgodovinarji' bolj prikazovali minulo vojno v luči partizanskega gibanja, so drugi, pretežna večina mlajših zgodovinarjev, enopla-stno prikazovanje preteklosti odklanjali. V vsakem primeru ima zadnjo besedo le zgodovina. Tudi francoska revolucija, v kateri je preteklo veliko več krvi kot pri nas, je kasno dobila strokovno verificirano verzijo zgodovinskih dogodkov od leta 1789 naprej." Bo tuSFpri nas preteklo še nekaj časa, da bomo na preteklost gledali objektivno? "Prav gotovo. Vprašanje je, ali bodo naši vnuki že lahko objektivno gledali in ocenili, kaj je bila revolucija, kaj je bila vojna, kakšne so bile pridobitve. Vsekakor pa je vsaj za Gorenjsko že zdaj jasno, da tukaj državljanske vojne, kar naj bi bilo prav zdaj tako aktualno vprašanje, ni bilo. Za zgodovinarje že ne. Enostavno ni bilo pogojev zanjo. Na Gorenjskem je bil le upor proti okupatorju, brez tega bi Nemci s preseljevanjem in drugim terorjem po- "Mislim, da gre za poskus objektivnega prikaza preteklosti. Sicer pa bolj kot vojne same, je razstava prikaz vseh plati dogajanja med vojno: na primer gradnja prvih nemških blokov v Kranju, prestrukturiranje kranjske industrije, nemško infiltriranje v vse pore narodnega življenja od športa, do šolstva, zdravstva, informacij, ob tem pa je teklo vsaj od časa do časa je bilo to mogoče, povsem normalno življenje - poroke, procesije in drugo." Je potem dilema, kaj se je dogajalo med vojno na Gorenjskem za zgodovinarje dejanska ali je vsiljena? "Zame kot zgodovinarja je to vsiljena dilema, sicer pa si lahko vsak iz vsebine te razstave poišče svoj odgovor. Vsekakor pa menim, naj ne bi političnih dilem razreševale zgodovinske razstave, razrešijo naj jih politiki; zgodovina tako ali tako govori le svoj objektivni, zgodovinski jezik, jezik brez čustvene prizadetosti in pristranskega gledanja." • Lea Mencinger, Foto: Gorazd Šinik Kranj - V galeriji Bevisa, ki je komaj lani odprla vrata likovnim razstavljalcem, si je z izvrstno razstavno izbiro, v kratkem času zagotovila nekaj izvrstnih razstavljaIcev: akad. slikarja Franceta Slano je zdaj zamenjala razstava likovnih del akad. slikarja Jožeta Ciuhe. Razstava z več kot šestdesetimi Ciuhovimi slikami je zanimiva še posebej zato, ker je cela vrsta del tega slikarja, ki se zadnje čase predvsem zadržuje v slikarsko najbolj vznemirljivem mestu na svetu - Parizu, tokrat prvič na ogled v javnosti. • L. M. - Foto: Gorazd Šinik KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V prostorih Gorenjskega muzeja, Tavčarjeva 43, sta odprti dve razstavi: Gorenjski kraji in ljudje v L in //. svetom vojni, ter PausUi vojak - nasilna mobilizacija Slovencev v ruško vojsko - okupatorjev zločin. V Prešernovi hiši je odprta razstava Prešernovi nagrajen 1983-85. V Mestni hiši se s plastikami v bronu predstavlja k par Jože Stražar. V galeriji Lipa razstavljata slikarja flfaa Marchet in Vinko Tnšek. V galeriji Bevisa na Koroški cesti 47 razstavlja akad. slikar Je duha. V prostorih Prešernovega gledališča razstavljata Zlata Jože Volani. V Pionirski knjižnici Kranj bo danes ob 16. uri na sporedu pravljic JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled raz likovnih det ustanoviteljev likovnega kluba Dolik, ob 45-le Dolika. VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan, raze: nedeljka, od 9. do 16. ure. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan, raz. bote, od 830 do 15. ure, ob nedeljah od 12. do 16. ure. BOH. BISTRICA - V Domu J. Ažmana razstavljajo Albh laj nar, Anica Por in Zdenka Zida. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava del s ke Vide SBvniker - BelantuL V dvorani radovljiške knjižni danes, v torek, ob 19.30 srečanje z dirigentom Antonom i jem ob njegovi knjigi Poem ekstaze. Večer bo vodila A1, Bole - Vrabec. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji je na ogled raz* del akad. slikarja in grafika Lojzeta Logarja. V galeriji Fara so na ogled ročna tkanja Jerneja Ručigaja. leriji ZKO - Knjižnica razstavlja Stane Žerko. V galeriji ! Železniki razstavljajo člani likovne skupine Sava Kranj. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled likovna razstava slikarja Jožefa Meglica. Tretje maturantsko srečanje V GOSTEH FRANCE STIGLIC Kranj, februarja - Organizacijski odbor za prireditve na kr. ski gimnaziji napoveduje v okviru "maturantskih srečanj" tji tovrstni večer: v četrtek, 21. februarja, ob 18.30 bo v zgoi dvorani gimnazije gost večera sloviti slovenski filmski rei prof. France Štiglic, moderator pa bo Igor Prah, slove Filmski režiser mlajše generacije. Kranjčanom in vsem Gor cem, ki bi radi prisluhnili spominom enega naših najvidne povojnih režiserjev, se obeta brez dvoma zanimiv večer. V? je prost. • D. D. JURČIČEV DOMEN " Adergas - Uigrana skupina dvajsetih mladih igralcev je pod režijskim vodstvom Silva Sirca pred dnevi premierno uprizorila priredbo Jurčičeve povesti Domen. Znano je, da je dramska skupina KUD Velesovo med najbolj delavnimi gorenjskimi skupinami, saj vsako leto uprizori vsaj eno gledališko predstavo, včasih tudi več. V letošnji sezoni so se odločili za preizkušeno ljudsko igro in na premieri navdušili prepolno dvorano v Adergasu. Če so vrline povesti predvsem orisani značaji in živ jezik, je oboje prišlo do izraza tudi v odrski priredbi, za kar imajo zasluge nosilci osrednjih vlog. Franci Kern je v vlogi graščaka Sove prepričljivo izžareval diabolični značaj pokvarjenega oblastnika, ki se za dosego svojih ciljev ne zaustavi pred ničimer. Njegovo mladostno ljubezen Meto, zdaj že strto od trpljenja in starosti, je disciplinirano in zares pretresljivo odigrala Anica Selan. Še bolj kot v povesti so na odru vse niti dogajanja v rokah berača Urha, ki gaje s širokim komedijskim zamahom zaigral Martin Bolka. Tone Zorman je v vlogi kmeta Jurca razpet med ljubeznijo do "posvojenca" Domna (igra ga Dominik Snedec) in hčerke Anke (mladostno naivno jo predstavlja Mateja Vreček) ter nepopustljivostjo do njune zanj neprimerne ljubezenske zveze. S svojimi nastopi poživljajo dogajanje še Roman Snedec kot Špilkin Jožek, Romana Vreček kot Jurčeva dekla Jerica in Franci Sire v vlogi učitelja Krševana. V manjših vlogah se predstavljajo še: Janez in Jože Šerjak, Tomo Selan, Stanko Maček, Janez Ribnikar, Igor Grilc, Monika Maček, Metka Pucelj, Anica in Slavi Selan, ki v skupinskih prizorih tudi ubrano zapojejo ob zvoku citer. Predstava je zasnovana na realistični sceni, ki pa se hitro menja. Tudi kostumi so časovno dovolj ustrezno izbrani. Režiser Silvo Sire je obsežno besedilo ustrezno skrajšal in poskrbel za tekoči potek štirih dejanj, tako da mineta dve uri hitro in sporočilno bogato. • Jj Sp.Gorje KNJIŽNICA OSTAJA Radovljica - Že je kazalo, da lahko slabi časi za kulturno delovanje v nekaterih krajevnih skupnostih nekatere dejavnosti povsem izbrišejo. No, s knjižnico v Sp. Gorjah ne bo tako. Kazalo pa je že zelo slabo. DPD Svoboda Gorje se je znašla povsem v slepi ulici, ko je bilo treba zbrati denar za vzdrževanje njihovega Kulturnega doma. Kulturna dejavnost, poprej široko razvejana, je povsem zamrla, zato tudi od ZKO Radovljica ne dobe nobenega denarja. V stavbi Kulturnega doma je sicer odprta knjižnica, ki jo radovljiška matična knjižnica vzdržuje iz fonda potujoče knjižnice. Da bi dobili nekaj denarja, so se v Sp. Gorjah odločili prostore v Kulturnem domu oddati v najem za ekonomsko najemnino. Zaradi tega so tudi predlagali preselitev knjižnice, ki je odprta enkrat tedensko, v spodnje kletne prostore, ki pa jih bo treba na novo urediti. Najemnine za novi prostor pa ne bi zaračunali. Na ta način se bo kot kaže uspešno rešila zadrega, ki je postavila pod vprašaj obstoj knjižnice v Sp. Gorjah. Krajanom je očitno veliko do tega, da se vsaj ta dejavnost v kraju ohrani. Tako še naprej ostajata v tem delu, to je tudi v Zg. Gorjah, knjižnici, ki redno odpirata vrata bralcem. Le-ti so si lani izposodili 4680 knjig, kar je za 2800 prebivalcev kar lepa izposoja. Do konca leta naj bi takšna rešitev obveljala kot poskusna, če pa bi se izposoja v knjižnici v Sp. Gorjah začela zmanjševati, pa bi verjetno kazalo izpeljati združitev z oddelkom v Zg. Gorjah. • L. M. mmmmmmiAS 8. stran GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Torek, 19. februarja 19^ Obrtnikom bodo znižali akontacije Obrtniki so izposlovali znižanje akontacij in odlog plačil do 15. marca, niso pa uspeli vnovčiti dodatnih predlogov. / Visoki zneski na davčnih položnicah so obrtnike krepko razburili, napovedali so celo tako nesmiselna dejanja, kot je stavka, saj bi v tem primeru vendar stavkali sami proti sebi. Nedvomno se bo po petkovem pogovoru predstavnikov Zveze obrtnih združenj s slovenskimi ministri in davkarji razburjenje poleglo, saj so izposlovali bistveno znižanje akontacij dohodnine, davek za prvo trimesečje pa naj bi plačali do 15. marca. Dotlej naj bi namreč stvari tudi praktično uredili, saj bodo obrtniki dobili nove položnice, na katerih bodo zaradi znižanja količnika s 13,336 na 6,497 zneski seveda bistveno nižji. Z aprilom pa bodo akontacije plačevali vsak mesec kot zahteva davčna zakonodaja. Davkarji so torej sprejeli argument, da visoka inflacija v zadnjih mesecih leta 1989 ne more biti osnova za izračun letošnjih akontacij, direktor republiške davčne uprave Ivan Roje je dejal, da so za izračun pač vzeli statistične podatke, ki nikakor ne bi bili vprašljivi, če ne bi bila inflacija tako visoka, in priznal, da so se že njim zdeli zneski visoki. Sklepamo torej lahko, da so razburjenje obrtnikov pričakovali in so zato tudi tako hitro popustili. Nikakor pa ni moč pričakovati, da bodo tako popustljivi pri kakršnemkoli spreminjanju davčne zakonodaje, že na petkovem pogovoru so tako davkarji kot navzoči ministri gladko zavrnili vse druge pripombe in predloge obrtnikov, ki so se nanašali na različne davčne olajšave (ki so kar mrgolele v stari davčni zakonodaji) in na davek na plačilno listo. Obljubili so le, da bodo od polletju pregledali, kaj je prinesla nova davčna zakonodaja in tedaj bo torej priložnost za morebitne spremembe, ki pa bodo morale biti zelo tehtno utemeljene. Popustljivost je moč pričakovati toliko manj, ker smo že na petkovem pogovoru slišali tiho priznanje, da je liberalna stranka skušala te predloge uveljaviti v skupščini, vendar niso bili sprejeti. Podpredsednik slovenske vlade dr. Jože Mencinger pa je ponovil, da je davčna zakonodaja dobra, da imajo takšno v Evropi in da se na poti v Evropo pač ne moremo premisliti, ko izračunamo, kakšne davke bomo plačevali. Ministri so zavrnili tudi zahtevo obrtnikov po odpravi davka na plačilno listo, s kratkim pojasnilom, da ga plačujejo vsi, ne glede na lastnino in da je lahko ukinjen le, če se bo parlament odločil za bistveno zmanjšanje javne porabe. Slišali so celo pikro pripombo, da so se zasebniki vendar zavzemali za izenačenje z družbenimi podjetji in da vendar ne morejo biti izenačeni le tam, kjer jim to ustreza. Za piko na i pa so davkarji postregli s primerjalnimi podatki izračuna akontacije dohodnine, ki kažejo, da bo 97 odstotkov obrtnikov, ki niso pavšalisti, plačalo po 1.000 dinarjev na mesec, letno torej 12 tisoč dinarjev. Delavec, ki bo imel trikratno povprečno slovensko plačo bo plačeval po 7.564 dinarjev, obrtnik po J.000 dinarjev, pri desetkratni povprečni plači pa delavec 31.900 dinarjev, obrtnik pa 25.700 dinarjev. • M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Za kmetijstvo manj novega denarja Markovićevo reformo je sredi lanskega leta načelo tudi tiskanje denarja za kmetijstvo, zvezna vlada zato letos išče drugačne rešitve. Ocenjujejo, da bo letošnja kmetijska proizvodnja v Jugoslaviji vredna 121 milijard dinarjev, potrebovalo pa bo 59 milijard dinarjev posojil, zlasti v času setve in žetve, saj ima kmetijstvo samo le 10 do 15 odstotkov potrebnega denarja. Sredstva naj bi zagotovili s posojili poslovnih bank, vrednostnimi papirju in s proračunskimi sredstvi, veliko večji pomen pa naj bi dobila skupna vlaganja, tako domača kot tuja. Poslovnim bankam naj bi omogočili uporabo posojil iz primarne emisije v okviru reeskontne vsote v višini 10 milijard dinarjev, vendar pa zaradi tega ne bi tiskali novega denarja, temveč bi uporabili sredstva, ki so angažirana za kreditiranje zalog in rezerv poljedelskih in prehrambenih izdelkov, iz primarne emesije pa bi se angažirala le za setev in žetev. Z zadrževanjem obsega primarne emisije na lanski ravni (9,96 milijarde dinarjev) naj bi konecletošnjega leta udeležba primarne emisije v bančnih plasmajih imela 18,8-odstotni delež. Devizne rezerve manjše Devizne rezerve Jugoslavije so 14. januarja znašale 6,8 milijarde dolarjev, od tega pri Narodni banki Jugoslavije 5,37 milijarde dolarjev in pri pooblaščenih bankah 1,45 milijarde dolarjev. V primerjavi s koncem lanskega leta so bile manjše za 55,4 milijona dolarjev, pri čemer so se za 125,4 milijona dolarjev zmanjšale pri Narodni banki, pri pooblaščenih bankah pa so se povečale za 70 milijonov dolarjev. Na odliv je najbolj vplivalo odplačilo tujih posojil v višini 125 milijonov dolarjev. Črni časi črne metalurgije Črna metalurgija je še na slabšem kot v povprečju slovenska industrija, ki je lani obseg proizvodnje zmanjšala za 11,5 odstotka, v črni metalurgiji pa je bil padel še za 2,5 odstotka večji. Danes imajo vsekakor slabo vest vsi, ki so pred leti zavračali proteste zaradi velikih vlaganj v črno metalurgijo, zlasti v jeseniško železarno, saj bo do konca leta delo tam izgubila tako rekoč polovica delavcev. Zamajal se jim je domači in vzhodnoevropski trg, zato pričakujejo zaščito države, ki je deloma utemeljena. Samo lani je bilo pod formulo "uvoz zaradi izvoza" uvoženih na enoletno posojilo in z enoodstotno carinsko takso 20 do 30 odstotkov potrebnega jekla, kar je eden od vzrokov, daje v državi proizvodnja jekla padla za 17 do 18 odstotkov in da slovenske železarne zdaj delajo le še s 70-odsto-tnimi zmogljivostmi. Na našem trgu je tudi vedno več vzhodnoevropskih jekel, ki jih prodajajo po dampinških cenah, visoko vredna slovenska jekla pa izgubljajo trg, zlasti drugod po Jugoslaviji. Še lani, v času srbske blokade so slovenski jeklarji tretjino proizvodnje prodali v Srbijo. Pet let prve jugoslovanske menedžerske šole na Brdu pri Kranju Veliko dobrih profesorjev, vse več dobrih slušateljev Direktorica dr. Danica Purg pravi, da bodo do konca leta Za Center ima posluh tum nova vlada Center ima v najemu prostore hotela Kokra na Brdu in * nekaj časa si prizadeva, da "i dobil svoje prostore, saj je n2; jemnina visoka, vsaka ura v predavalnici jih stane 540 narjev. Servis za protokolame storitve je letos veliko bolj dov' zeten sogovornik, pravi dr. D'' niča Purg, saj ni več izdatn" Ven-želij" že v prenovljenih prostorih Zoisove vile. Brdo, 14. februarja - Center za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju (Executive Development Centre) je izrazito mednarodno usmerjen in letos se lahko že pohvali s tujimi slušatelji postdiplomskega študija, da seveda ne govorimo o tem, koliko uglednih tujih profesorjev je že predavalo v prvi jugoslovanski me-nedžerski šoli. Radi bi postali osrednja menedžerska šola v prostoru Alpe-Jadran in točka preboja Slovenije v Evropo, pravi dr. Danica Purg, ki center uspešno vodi že pet let. Časnikarska konferenca, ki so se je poleg osebja menedžerske šole na Brdu z direktorico dr. Danico Purg na čelu udeležili tudi slušatelji postdiplomskega študija menedžmenta, je imela slovesen zaključek. Kakor se rojstnemu dnevu spodobi, so prinesli v dvorano trinad stropno torto (ki je bila ljubiteljsko spečena), kakor se uspehu Centra spodobi, pa so postregli s kozarcem šampanjca. Strma pot navzgor Zgodovina Centra za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu je sicer daljša od petih let, razdelimo pa jo lahko na staroveško (politično) in novodobno (menedžersko). Stvari je prelomila dr. Danica Purg, ki je Center prevzela pred petimi leti in tako "odprla" prvo menedžersko šolo v Jugoslaviji ter ji v teh letih strmo dvignila ugled. Tako kot do sebe, je zahtevna tudi do svojih sodelavcev in okrog sebe ima vse boljše strokovnjake. V njeni desetčlanski ekipi je treba omeniti Tržičanko Mileno Fornaza-rič, ki po postdiplomskem študiju menedžmenta na Nizozemskem zdaj skrbi za enoletni postdiplomski študij (Executi-ve MBA) na Brdu, in Nenada Fiiipovića, nekdanjega podpredsednika zagrebškega Ra-deja Končarja, ki se je pridružil pred kratkim, njegov prihod pa podčrtuje dejstvo, da imajo veliko slušateljev iz Hrvaške. V petih letih se je spremenilo marsikaj, predvsem pa je Centru uspelo soustvariti vzdušje, ki poraja potrebo po učenju. Če je bilo pred petimi leti tridnevno usposabljanje za mnoga podjetja predolgo, saj so se bali, kaj se bo zgodilo, če njihovih strokovnjakov tri dni ne bo v službi in če so morali za začetku glavne direktorje pre- pričevati, naj vendar pošljejo ljudi na usposabljanje, so zdaj razmere bistveno drugačne, kar je moč najbolje pojasniti s postdiplomskim študijem, ki letos poteka prvič. Zanj se je prijavilo 120 kandidatov, izbrali so jih 30, dva pa sta omagala že na začetku, saj sta kmalu spoznala, da hkrati ne bosta mogla hoditi še v službo. Poleg slušateljev iz različnih krajev Jugoslavije jih je nekaj tudi iz Avstrije, Nemčije, Sovjetske zveze in Poljske. V Centru na Brdu je predavalo že veliko odličnih profesorjev z uglednih menedžer-skih šol v svetu, zdaj pa ima torej tudi tuje slušatelje, s čimer se uresničuje želja dr. Danice Purg, da njihova šola ni namenjena le prenosu tujega znanja k nam, temveč se vse bolj enakopravno vključujejo v mednarodno menjavo, drugače povedano, tudi drugi naj bi se pri nas česa naučili. 8.300 slušateljev v petih petih Skozi različne oblike seminarjev je šlo v petih letih 8.300 slušateljev, njihovo število se poslej ne bo več strmo vzpenjalo, saj so že dosegli optimalno množičnost in od nje se preusmerjajo v kvaliteto, kar najbolje pove postdiplomski študij. Vendar pa si oglejmo nekaj podatkov iz preteklih petih let, ki govorijo o uspešnosti Centra. Leta 1986 so imelLU)20 slušateljev, lani pa 190fffhed njimi je bilo 30 odstotkov najvišjih vodilnih delavcev ter 10 odstotkov ljudi, ki so končali magisterij ali doktorat, kar nedvomno kaže na kakovost Centra. Največ jih seveda prihaja iz Slovenije, približno 20 odstotkov pa iz drugih republik, zlasti s Hrvaškega. Pohvalijo pa se že lahko z 10 odstotki sluša- teljev iz tujine, lani so se denimo štirinajstdnevnega seminarja udeležili tudi menedžerji General Elektrica iz ZDA. Predavajo ugledni domači profesorji, približno polovica pa jih pride iz tujine, z znanih menedžerskih šol v Evropi in v Združenih državah Amerike, saj je Center na Brdu že vključen v evropsko združenje menedžerskih šol EFMD, ki združuje 250 šol. Septembra lani so pripravili zelo odmevno konferenco Vzhod-Zahod, aprila letos bodo priredili mednarodno konferenco o pospeševanju razvoja menedžmenta v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se ga bo udeležilo 30 predstavnikov najboljših menedžerskih šol Vzhodne Evrope, 15 Zahodne Evrope in 30 vodilnih evropskih menedžerjev. Pripravljajo jo s sodelovanjem Evropske fundacije za menedžment iz Bruslja. Na Brdu pa pripriča-kujejo tudi Toma Pitersa, avtorja zelo popularne knjige o menedžmentu, ki bo bo prvič prišel v Jugoslavijo. Našteli bi seveda lahko še veliko zanimivih seminarjev in dogodkov, ki se bodo letos odvijali v Centru, vseh niti ne moremo našteti, z eno besedo lahko rečemo, da vse bolj pridobiva mednarodni značaj. Še bolj se želimo zarisati na razpro-stran evropski zemljevid me-nedžmetna in postati osrednja menedžerska šola v prostoru Alpe-Jadran in se uvrstiti med najboljše evropske menedžerske šole, pravi dr. Danica Purg. DAVČNI PLE5 saj proračunsko Financiran, dar pa si nove prostore tudi zato, da bi dobili svojetfj učnemu programu primem0 velike in opremljene predav*1' niče, slušatelji pa bodo seved' še vedno prebivali v hotelu K° kra. Lokacija na Brdu je dal* najboljša, pravi Purgova, Prer' vsem zaradi bližine letališča"1 miru, ki ga želijo menedžerji' Stara vlada jim je tik P1* odhodom dala Zoisovo h» (vrtnarija) ob hotelu, ki pa J potrebna temeljite obnove.™ va vlada pa jih je pred Štirih/ stimi dnevi obljubila pofli°c; polovično bo financirala obn°' vo poslopja. Že do konca 1«' bomo v novih prostorih, oWi blja dr. Danica Purgova in ?' mamo razloga, da ji ne bi veO' li, saj vselej napravi tisto, obljubi. V novi hiši bodo in*' sicer manj prostora, kot* imajo zdaj v veliki predavaj ci, vendar pa bo veliko bolj j* cionalno urejena. V njej Ds predavalnica s 60 sedeži, dv« 40 sedeži in deset seminar«" sob. Sicer pa delo Center sofin*"' cira njen ustanovitelj - poSl\i darska zbornica Slovenije, letno zanjo namenja 440^ mark, ki jih porabijo za pl* najemnine in plače, ostale str ške pokrivajo s šolsko kotizaC, jo. Približno dve tretjini srf stev zberejo sami, dr. Dam" Purg pravi, da so podobno s financirane tudi menedžers* šole po svetu, običajno jih " narno podpirajo vlade. V Centru se je med leti H» bralo že veliko strokovn^ gradiva, zato nameravajo W jati tudi publikacije. Raznih jo pa tudi o novem imenu y tra, saj so z angleškim n.aZ,v t,i zadovoljni, v sloveščini P3 radi našli novo ime. • Volčjak Dve možnosti dolgoročnega energetskega razvoja Z nuklearko ali brez nje Ljubljana, 15. februarja - Na časnikarski konferenci je republiški minister za energetiko dr. Miha Tomšič spregovoril o možnostih razvoja energetike v Sloveniji, bolje rečeno o dveh poteh, po katerih lahko krenemo. Odločitev o tem pa še ni padla, morala pa naj bi najkasneje do konca prihodnjega, leta, če naj bi jedrska elektrarna v Krškem prenehala obratovati do konca leta 1995. Dolgoročno gospodarsko se obe možnosti izravnata, v primeru zaprtja nuklearke bi bila že v začetku potrebna večja vlaganja v nadomestno energijo ter seveda v racionalno rabo. Slovenski energetski scenarij smo pred kratkim že predstavili, zato kaže reči le, da vsebuje več variant, ki seveda potrebujejo politične odločitve. V teh različicah je seveda bistvenega pomena odločitev o zaprtju jedrske elektrarne Krško, kot zdaj načrtuje slovenska vlada, saj se nanjo navezuje kopica stvari. Po besedah dr. Mihe Tomšiča, slovenskega energetskega ministra sta možni dve energetski poti. Prva predstavlja energetsko prestrukturiranje Slovenije, kar pomeni zapiranje premogovnikov in ničelno stopnjo rasti porabe energije ter seveda vlaganja v racio- nalizacijo porabe, drugo pa zaprtje jedrske elektrarne, kar pomeni, da bi morali vlaganja v racionalizacije pospešiti, obe pa se dolgoročno gospodarsko izravnata. V primeru, da bi zaprli jedrsko elektrarno, bi morali že na začetku več vlagati v nadomestno energijo, denarno to pomeni, da bi bila ta pot na začetku za 600 milijonov ecu-jev dražja. Novi republiški proračun stroškov zapiranja jedrske elektrarne ne vsebuje, saj po besedah dr. Tomšiča tega denarja pri nas ne bi mogli zbrati. Vendar pa kljub temu denar ne bi smel biti največji problem, saj je v proračunu predvidenih 248 milijonov ecujev za pospeševanje racionalne rabe energije, k temu pa bi lahko pritegnili tuji kapital, predvsem avstrijskega. Od Avstrijcev nikakor ne pričakujemo denarja zastonj, je dejal dr. Tomšič, temveč le pošteno denarno ponudbo. Sicer pa v Sloveniji tako ali tako ne bi več nobene elektrarne zgradili izključno z lastnim denarjem, za sleherno bo potrebno pridobiti tudi tuji kapital. Pri zapiranju jedrske elektrarne imajo veliko besede seveda tudi Hrvati, ki so polovični lastniki krške nuklearke, zato bo potrebno počakati, kakšni bodo njihovi scenariji razvoja energetike. Vsekakor pa bodo morali vsebovati tudi možnost ustavitve nuklearke, navsezadnje se lahko ustavi tudi zaradi okvare ali drugih razlogov, zato morajo načrti takšno možnost vsebovati. Energetika bo letos iz Pt0,( čuna dobila 1,6 milijona am jev za zapiranje premog0..^ kov ter za sofinanciranje nj' vega poslovanja ter za SP°% janje racionalne rabe energJ| V proračunu pa je predvidj^ tudi 1,5 milijona dinarjev poravnavo preteklih izguD (Vj venskega elektrogospodar* Po besedah dr. Tomšič.3 J venska vlada že uresničuje^jtj gramske usmeritve na P°. rpj^| energetike, saj elektrika >" J,r! mog dobivata tržno ceno, ( meljiti pa je moč tudi PrefV ni 20 odstotni davek na w \ čno energijo, s katerim ^ proračun priteklo 1,9 y dinarjev. Energetiki pa ž* ^ pravljalo spremembo f0 m davčnega zakona, saj naJ tisti, ki kupujejo izo\^°y( druge energetsko varčne ke delno oproščeni plaC ^ davka na dohodnino. šič pa je napovedal, da tudi v Sloveniji dobili *fjj| za smotrno rabo energij^fii1 šno imajo denimo v A M Ljudem bo svetovala P^jVj pu materiala in proje* hiš. • M. V. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 9. STRAN »MM^glEIIGLAS Nevarna bolezen prašičev Klasična prašičja kuga nas ponovno ogroža zadnjem času nas ponovno vznemirjajo časopisna poročila o n ejsi razširitvi klasične prašičje kuge (KPK) v Srbiji in Vojvodi V čnejš Gre za zelo nalezljivo virusno bolezen prašičev, ki sodi med gospodarsko najbolj pomembne bolezni domačih živali, ker lahko zaradi nJe pogine do 90 odstotkov obolelih prašičev. Virus KPK je zelo od-P°ren in lahko vztraja v mesu in mesnih izdelkih več mesecev. Iz bolne živali se virus izloča z vsemi njenimi izločki. Okužba v naravah pogojih je najpogostejša skozi usta in nos. Prva bolezenska znamenja se Pojavijo po nekaj dneh pa do trideset dni po okužbi. Bolezen Poteka lahko v akutni in kronični obliki. Za akutno obliko je značilna povišana telesna temperatura (do 41,50 stopinj C), zarivanje v steljo, sprva zapeka in nato driska. Živali kljub borzni še malo jedo. Značilne so krvavitve po koži, med zadnjični nogami in v kasnejši fazi bolezni po uhljih. Možne so tudi živčne motnje v obliki drhtenja, krčev in opotekanja. Bolne živali poginejo v enem tednu P° izbruhu bolezni. Pri kronični obliki so bolezenska znamenja veliko manj izražena in nejasna. Živali bolehajo več tednov, hirajo in poginjajo. . Razna poročila o KPK kaže-•1° na to, da se danes bolezen ne kaže več toliko v akutni °bliki, temveč bolj v kronični °bliki. Vzrok temu je sama na-rava virusa KPK, ki se pojavlja j' bolj ali manj virulentni obli-«: Okužbe z manj virulentnimi virusi so nam veliko bolj naravne, ker lahko dolgo časa prekrito vztrajajo v določeni pranji čredi in se s prometom pitancev ali plemenskih svinj nspešno širijo. Prav okužene Plemenske svinje so najnevarnejši način za vnos bolezni v Čredo. Če namreč pride do °kužbe odrasle živali z nizko v>nilentnim virusom KPK, le- te ne zbolijo kljub okužbi. Posledice so vidne šele, ko pride do okužbe breje svinje, ker ima virus lastnost, da prodre v maternico in okuži še nerojeni zarod. Pride do abortusov, rojevanja črnih pujskov ali zelo šibkih pujskov z različnimi deformacijami. Taki pujski poginejo ob porodu ali kratek čas po njem. Pogosto se okuženim svinjam rodijo tresoči se pujski ali pa so pujski razkrečeni. Ker ne morejo sesati, ponavadi poginejo v nekaj dneh po rojstvu. Najnevarnejše za prenos virusa pa je rojevanje navidez popolnoma zdravih pujskov, ki pa so trajni izločevalci virusa. Taki prašiči ostanejo izločeval- mo-ini. ci virusa vse do klavne zrelosti. S prodajo takih prašičev v različne reje smo prenesli hkrati tudi virus KPK. Tudi kupovanje živali, ki so bile cepljene proti bolezni z oslabljenim živim virusom KPK, nam ne prepreči vnosa virusa v rejo, saj prašiči, ki so se okužili z nizko virulentnim virusom v času brejosti kljub cepljenju izločajo virus in omogočajo okužbo sovrstnikov. Če se bolezen v reji ugotovi, se jo zatira na najbolj drastičen način, to je z neškodljivim uničevanjem ter s striktnim sežiganjem trupel okuženih prašičev v kafilerijah. Najmanj stroškov s to boleznijo bomo imeli, če bomo preprečevali vnos bolezni v naše črede. To lahko dosežemo z upoštevanjem preventivnih ukrepov. Bolezen lahko razpozna le strokovnjak, kajti za potrditev bolezni so poleg zunanjih zna- Priporočamo namestitev desbarier pred vrata hleva. Kot razkužilo naj rejci uporabijo 2-odstotno natrijevo lužino. V hleve s prašiči naj ne hodijo obiskovalci, če pa je obisk v hlevu nujen (npr. veterinarska intervencija), se je potrebno preobleči in preobuti v delovno obleko in obutev, ki je na kmetiji. Kjer krmijo prašiče s pomijami, morajo biti te pred pokladanjem prekuhane. Pomije so zelo nevarne, ker lahko vsebujejo tudi ostanke okuženega prašičjega mesa. Izvedeno bo tudi obvezno zaščitno cepljenje vseh prašičev, ki se jim pokladajo pomije. Izogibati se je treba nakupom cenejših pitovnih mladičev iz nepreverjenih rej. Tudi rejcem prašičev ne svetujemo medsebojnih obiskov v hlevih, saj obstaja nevarnost prenosa različnih bolezni, ne samo KPK. kov bolezni potrebni še laboratorijski testi. Zelo važno, da so vzorci tkiv poginjenih ali bolnih in evtaniziranih prašičev pravilno odvzeti in dostavljeni v laboratorij na preiskavo. Podobne znake bolezni, ki so opisane pri KPK, povzročajo še druge bolezni, zlasti rdečica in salmoneloza. Zato je nujno prijavljanje vseh obolenj prašičev, zlasti vročinskih, pri pristojni veterinarski službi. Nujno je tudi razjasnjevanje vseh plodnost-nih motenj pri plemenskih svinjah. Nina Korene, dipl. vet. K R N Kmečka zveza zavrača osnutek (popravljenega) gozdarskega zakona Nejasna razlaga odkazila ^y a.Vn,.°dbor Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke je na ne-ski LSe^'vM s.° *e Je udeležili tudi poslanci kmečke zveze v sloven-tfa^lJPwSiPi in še nekateri drugi, zavrnil najnovejši osnutek sprejo ln dopolnitev sedanjega zakona o gozdovih, med drugim tudi ro ' k*r pravno ni povsem jasna razlaga, kaj pomeni odkazilo ozi-kovnjak Vezno stro'lovno navodilo pooblaščenega gozdarskega strošek*^' Jože °sterc> republiški stv rC^ar za kmetUstvo, gozdar-uh°i m Prenrano, ki se je tudi "aeležil sestanka, je dejal, da n ministrstvo poskušalo v os-Cft *u zakona opredeliti vlogo tov ija kot (kmetovega) sve-Čun v.8°zdu. Po prvem izrast" naJ bi javna gozdarska ^uzba zaposlovala 947 stroja VnJakov, na zahtevo ministra nona p°dlagi primerjav s tuji-2 P* So število malenkostno tanjšali. Simon Štruc je dejal, Se v ?i^avna gozdarska služba vedno preobsežna, in nave- del primerjavo med območjem GG Slovenj Gradec in okrajem Deutschlandsberg. Na območju slovenjegraškega gozdnega gospodarstva je 59.100 hektarov gozdov, v okraju. Deutsc-hlandsberg pa 60.200 hektarov. GG Slovenj Gradec zaposluje 45 inženirjev gozdarstva in 62 gozdarskih tehnikov, javna gozdarska služba v okraju Deutschlandsberg pa enega diplomiranega gozdarskega inženirja, štiri gozdarske tehnike in enega administratoria. Člani upravnega odbora in poslanci Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke so v razpravi zavrnili osnutek popravljenega gozdarskega zakona, zahtevali pa so tudi odstop Jožeta Falknerja, ki v kmetij-sko-gozdarskem ministrstvu vodi gozdarski oddelek. Koroški kmetje so ostro obsodili tudi ravnanje ob koncu minulega leta, ko so gozdarji po terenu brez vednosti in soglasja kme-tijsko-gozdarskega ministra predstavljali osnutek gozdar- Ogled centra za razmnoževanje krompirja Kranj, 18. februarja - Ker je občinski odbor Slovenske kmeč-bo Zv?ze " Ljudske stranke na nedavnem sestanku sklenil, da 0 zahteval odgovor na vprašanje, kakšne rezultate daje cen-b[ Zt krezvirusno razmnoževanje krompirja v Šenčurju, naj to ^retariat za gospodarstvo občine Kranj pripravil danes, v k rek ogled centra. Na ogled so povabili občinsko vodstvo mečke zveze, predstavnika javne svetovalne službe, ki je na orenjskem organizirana v okviru Kmetijskega zavoda Lju-krrf13' °ddelek Kranj, ter člana kranskega izvršnega sveta, Dr Jaka ^orenčana iz Podbrezij. Delavci centra naj bi Predstavili delovanje centra in dosežene rezultate. • C. Z. Kar zadeva denacionalizacijo, je kmečka zveza v glavnem podprla stališča skupščinskih "lastninskih komisij". Skupščina naj "lastninske zakone" (o zadrugah, o denacionalizaciji, o privatizaciji) obravnava in sprejme v paketu. Denacionalizacija mora biti prvi del privatizacije, upošteva naj se načelo enake in splošne pravne upravičenosti, izvršni svet naj prouči predlog, da bi predlagani zakon praktično preskusili v eni ali dveh občinah. Pri vračanju zadružne premoženja naj bi upoštevali tudi delež, ki so ga v predelovalni industriji ustvarili kmetje. Ko so obravnavali aktualno problematiko v kmetijstvu, je kmetijski minister dr. Jože Osterc dejal, da si ponekod napačno razlagajo novi sistem financiranja (intervencij) y kmetijstvu in da si mord kmetijstvo izbojevati svoj del tudi v občinskih proračunih. Sklenili so, da bo ministrova namestnica Marija Markeš o tem pripravila sestanek s predstavniki občin. Dr. Osterc je tudi povedal, da v ministrstvu usklajujejo takšen predlog kompenzacij za meso, ki bo spodbujal kakovost. Pri mladem pita-nem govedu extra kakovostnega razreda naj bi bilo ob odkupni ceni 28,5 dinarja za kilogram (žive teže) še tri dinarje kompenzacije, pri prvem razredu na bi bila odkupna cena 25 dinarjev, kompenzacija pa dva dinarja, pri tretjem razredu ob ceni 23 dinarjev poldrugi dinar kompenzacije in pri govedu zunaj kakovostnega razreda ob odkupni ceni 21 dinarjev za kilo gram še dinar kompenza cije. skega zakona, medtem ko ga kmečka zveza niti še ni dobila. Po razpravi, v kateri so zavrnili osnutek zakona, so sklenili, da naj posebna skupina, ki naj bi jo vodil Simon Struc, pripravi nov predlog. • C. Zaplotnik Kmečke pokojnine Ko je republiška skupščina lani poleti sprejela spremembe zakona o pokojninsko-invalidskem zavarovanju, so bili tudi kmečki poslanci zadovoljni, češ - nekaj pa smo le dosegli za boljši položaj kmečkih upokojencev. Zadovoljstvo je bilo le kratkotrajno, kmalu po tem so se tudi v javnosti oglasili nekateri, ki so z izpiski dokazovali, da so po novem na slabšem, kot so bili prej, in da prejemajo le štiristo, petsto dinarjev pokojnine ali še manj. Da gre za sramotne pokojnine, za katere, denimo, predsednik kmečke zveze Ivan Oman pravi, da pomenijo "norčevanje iz ljudi", ni treba posebej pojasnjevati pa tudi vprašanja, kako (pre)živeti s tako skromno pokojnino, ostajajo brez odgovora. Ne gre za vprašanje, ali je zakon o pokojninsko-invalidskem zavarovanju dober ali ne, ampak predvsem za praktične rešitve, ki kljub zagotovilu, da sistem vsebuje varovalke in da nihče ne prejema pokojnine, nižje od dva tisoč dinarjev, omogočajo izplačilo pokojnin, ob katerih se prizadeti povsem upravičeno sprašujejo: je to miloščina ali pokojnina, nagrada za trdo delo na kmetiji, dokaz, da družba bolj spoštuje lenuhe in več daje tistim, ki po svoji krivdi hodijo po "družbenem dnu"... V Sloveniji je več predlogov in razmišljanj, kako urediti pokojninsko-invalidsko zavarovanje kmetov. Kmečka zveza, na primer, se zavzema za popolno izenačitev državljanov in za to, da bi vsak državljan ob določeni starosti ne glede na število delovnih let dobil osnovno pokojnino, ki bi bila za vse enaka, razlike naj bi bile šele v dodatku. Tudi med kmeti je več vprašanj: ali kmetijsko zavarovanje urediti v posebnem ali v splošnem zakonu, kaj naj bo podlaga za zavarovanje - katastrski ali drugi dohodki, kako urediti zavarovanje za kmetije, ki imajo nizek katastrski dohodek, se morda odločiti za ožji obseg pravic, uveljaviti solidarnost, ki bi, denimo, pripomogla k temu, da bi tudi ženske, ki niso zavarovane, prejemale v času porodniškega dopusta "plačo" v višini zajamčenega osebnega dohodka... •C. Zaplotnik MEŠETAR V Kmetijskem inštitutu Slovenije so izračunali, da so bili januarja pri nespecializirani reji na kmetiji (prirast 0,77 kilograma na dan) stroški pitanja govedi 40,29 dinarja za kilogram, pri specializirani reji (0,85 kilograma na krmni dan) pa 32,59 dinarja za kilogram. Pri specializirani reji so bili januarja stroški pitanja za 4,3 odstotka višji, pri nespecializirani pa 3,1 odstotka. Na porast so najbolj vplivale podražitve gnojil, močnih krmil, nafte, sredstev za varstvo rastlin in kmetijske mehanizacije ter večje obveznosti iz (revaloriziranega) katastrskega dohodka. Da pa "skok" ni bil še večji, je vplivalo znižanje bruto vrednosti živega dela (zaradi sprememb v davčni zakonodaji). • • • V Metalki, ki ima blagovnice med drugim tudi v Kamniku, Domžalah in v Ljubljani, prodajajo tudi kmetijsko mehanizacijo. Vse cene so brez 3-odstotnega prometnega davka. vrsta stroja cena (v din) hidravlični nakladalec Gramip HU, 4 HN predsetvenik z ježem, 180 cm trosilec umetnega gnoja Ferti hidravlični obračalni plug Batuje 2/12H traktorska freza Batuje 130 RN s kardanom traktorski cirkular traktorski zadnji nakladalec Panonija z vilami in lopato traktorska rotacijska diskasta kosilnica 1MT traktorska kosilnica Unima trosilec hlevskega gnoja Tajfun, 2200 kg trikrilna brana vitla Tajfun EGV, 3 t vitla Tajfun EGV, 4 t 44.500,00 9.602,00 4.200,00 24.400,00 16.320,00 6.500,00 7.000,00 26.000,00 n.000,00 39.900,00 5.423,00 8.590,00 14.290,00 • • • Osnutek spremenjenega in dopolnjenega zakona o gozdovih, ki bo v kratkem v skupščinski obravnavi, predvideva tudi nove, razmeram in času prilagojene kazni. Z denarno kaznijo najmanj 30.000 dinarjev bo za gospodarski prestopek kaznovano podjetje (ali druga pravna oseba) pa tudi posameznik, če: - ne uresničuje usmeritev, določenih z gozdnogospodarskim oz. gozdnogojitvenim načrtom, - ne ukrepa v skladu z lovskogospodarskim načrtom ali naseljuje v gozdove neavtohtone vrste divjadi ali rastlin, - v nasprotju z zakonom ali predpisi seka drevje, - krči ali seka na golo, v nasprotju s predpisi o gozdnem redu izvaja dela v gozdovih, - v nasprotju s predpisi pase živino, brsti listje, smolari, odnaša zemljo, odlaga smeti ali odpadke ali kako drugače zmanjšuje prira-stno zmogljivost gozda in ogroža njegov obstoj, - ne obnovi gozda po določbah zakona, - ne uresniči predpisanih ukrepov, da se preprečijo ali zatrejo požar, rastlinske bolezni in druga škoda, ali da ne uresniči ukrepov za preprečitev posledic elementarnih in drugih nesreč v gozdu, - ne uresniči vseh predpisanih ukrepov za preprečitev in zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev. Če je z gospodarskim prestopkom nastala škoda, ki presega 30.000 dinarjev, plača podjetje (pravna oseba) denarno kazen v višini 20-kratnika ugotovljene škode. Starosvetne šege, navade in modrosti Matija led razbija Sv. Matija, ki goduje 24. februarja (svečana), je kot zadnji "pomladili" med februarskimi svetniki, prejel posebno oblast: odloča o tem, ali bo zime konec ali se bo še nadaljevala. Kot piše Niko Kuret v knjigi o starosvetnih šegah in navadah, skoraj vsa Evropa pozna pregovor (resda vsak narod na svoj način): "Sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi." Tudi pri nas poznamo različne oblike tega pregovora. Ponekod, denimo, pravijo, da če na sv. Matija dan zmrzuje, še štirideset dni mrazu prerokuje; drugod se je ohranila modrost, da po sv. Matiju lisjak ne gre več čez led domov. Skratka - vsi pregovori obetajo, da bo zime kmalu konec, da se bo zemlja ogrela in da bodo sokovi pognali v grm in drevo. Ker je sv. Matija dočakal mučeniško smrt (kamenjali naj bi ga in mu odsekali glavo), ga radi upodabljajo s sekiro; zavoljo sekire pa ga je ljudstvo izvolilo za zavetnika tesarjev in mesarjev. GLAS 10. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJATA: DANICA DOLENC IN HELENA JELOVČAN Torek, 19. februarja 1991 Razstava ročnega tkanja v "Fari" Na belem barve zažive Škofja Loka, 15. februarja - V petek zvečer so v sovi galeriji FARA odprli zanimivo razstavo ročnega tkanja Jerneja Ručigaja z Bohinjske Bele. Odprta bo ves mesec, do 14. marca. dva, ki se ubadava s tkanjem, več pa je žensk. Na Jezerskem še nekdo tke." Na razstavi v Škofji Loki je tokrat Jernej Ručigaj pokazal nekaj eksponatov, ki jih je ob koncu lanskega leta predstavil v Kosovi graščini na Jesenicah, večina pa je novega. Nekaj izdelkov je naredil prav nalašč za idealni razstavni prostor v FARI, kajti njegova velika pregrinjala za čez dve postelji zahtevajo velike, visoke stene. Če si boste ogledali razstavo, vedite, da je tisto prekrasno rdeče -sivo - črno pregrinjalo izdelal prav za steno, na kateri visi. Toliko topline daje, toliko moči je v njegovih barvah. Vse pa so tople, kajti črna ni črna, siva Sest let je tega, kar se je Jernej Ručigaj odločil, da se ves posveti svojemu konjičku - tkanju na starih domačih statvah. Nemalo začudenja je doživel med znanci, prva leta so bila težavna, kajti to je bila novost, s katero je bilo treba najprej prodreti, se uveljaviti na trgu. In morda še nezaupanje, da se tkanja loteva moški... "Ko sem se poglabljal v to mojo obrt, sem ugotavljal, da so bili včasih tkalci po Gorenjskem večinoma moški. Vzemimo samo tkanje sit v Stražišču in okolici. To je bilo izključno moško delo. Enako je bilo s tkanjem platna. V Beli krajini so pa tkale ženske. No, danes, sva na Gorenjskem menda le Ta mesec na vrtu Obrezujemo sadno drevje Zimska rez strožje oblikovanih špalirnih oblik sadnega drevja naj zagotovi enakomerno obloženost ogrodnih vej z rodnimi vejicami. Razen tega pa z zimsko rezjo preprečujemo ogolitev starejših vej. Krajšanje enoletnih poganjkov je v večini primerov odvisno od raščavosti sorte. Poganjke, s katerimi podaljšujemo voditeljice, skrajšamo navadno na 6 do 8 očes. Močnejše šibe ostanejo nekoliko daljše, šibkejše pa krajšamo na 4 do 6 očes. Koje treba vzgojiti novo etažo vej, moramo seveda pustiti temu primemo dolg podaljšek debla. Pri piramidalni vzgoji so etaže med seboj oddaljene po 50 cm. Vse odvečne ali neustrezno rastoče veje popolnoma odstranimo. Šibko rastoča drevesa z močnim krajšanjem enoletnih poganjkov spodbudimo k bujnejši rasti. Pri mladih drevesih moramo najprej vzgojiti krepko nosilno ogrodje, zato je močno krajšanje največkrat zelo umestno. Iz tega izhaja, da moramo šibka mlada drevesa obrezati tako, da bodo pognali močni poganjki, ki jih bomo uporabili za ogrodne veje. Drevesa, ki stopajo v rodnost, pa ne smemo več tako močno obrezovati. Seveda pa je bujnost rasti in začetek rodnosti močno odvisen tudi od sorte in podlage, na kateri drevo raste. Kaj moramo vedeti? Krona sestoji iz srednjega poganjka - debla in 3 do 4 stranskih poganjkov. Pustimo lahko 1 do 2 rodni veji pri bujni rasti. Močno krajšanje da močne poganjke! ima v sebi tudi delčke rdečih vlaken... Posebej za to odejo jih je zmešal. Sicer bolj prevladujejo surove bele barve z obarvanimi dekorativnimi nitmi. Vse so naravne barve. Kaj vse mu ne pride prav! Orehi, češmin, rdeče zelje... Iz rdečega zelja dobi od nežno roža do temno lila barve, če pa ji doda malce soli ali kisa, ima modro zelene odtenke. Sam barva, sam volno prede. Efekta ne dajejo le barve, temveč tudi različno debel votek. Zato imajo njegovi izdelki toliko namembnosti. Lahko imamo prt - izredno lep je tisti v kotu v rjavih odtenkih, ki ga je Jernej že kdove kolikič naredil za svojo mizo, pa ga nikoli ni mogel obdržati - lahko pregrinjalo za posteljo, lahko je preproga za Pečena jetra Hiter tempo življenja nas večkrat spravi v zadrego, kaj na hitro pripraviti za kosilo, nam piše naša bralka Irena Krivec - Vilman z Jesenic. Jetra so poceni, vsebujejo malo maščob in nam povišujejo količino hemoglobina v krvi pa še hitro so pripravljena. Za spremembo jih pripravimo kot zrezke. Potrebovali bomo 1/4 kg jeter (odvisno od naše lakote), moko, olje in sol. Jetra najprej operemo in jih narežemo na pol cm debele zrezke, ki jih povaljamo v moki in na hitro opečemo na vročem olju. Min utka z vsake strani, obrnemo in še minutka z druge. Hitro, mar ne? Serviramo jih vroče, posoli pa naj si jih vsak sam po okusu. Zraven bomo narezali kruh in dodali gorčico, kislo smetano, čebulo, kisle gobice, paprike, kumarice ali pa bomo pripravili kakršnokoli drugo solato. Pa dober tek! P.S. Bolj izbirčni lahko že narezana jetra za pol ure namočijo v mleku, ki smo mu dodali nasekljano čebulo in česen. tla. Vse je toplo, domače, vse iz čiste volne. Le šale, izredno lepo tkane, barve se prelivajo druga v drugo, ožje in tiste najbolj moderne, široke, z belokranjskimi ornamenti, ki spominjajo na mehiške, izdeluje iz mehkega mohairja, ki kar boža... Jernej pa je eden redkih tkalcev, ki tke tudi iz prinesene volne, najraje iz tiste, ki je spredena pri Jožetu Koširju -Joštanu v Mostah pri Žirovnici. Barvne niti doda Jernej sam, za te ni treba skrbeti. Kje bo naslednjič razstavljal, še ne ve, zagotovo pa se bo kmalu že začel pripravljati na razstavo umetne obrti v Slovenj Gradcu, kjer je v druščini tkalcev že dober znanec. • D. Dolenc Zdravilni čaji Čaj za ledvice in žolč Na trgovskih policah, v lekarnah in drugod so se poj^J novi zavitki zdravilnih čajev, ki so pripravljeni po receptih sa*0 stana Pleterje. Čaje sestavlja podjetje MOGOTA iz Ljublj*11' Med drugimi pripravlja tudi čaj za ledvice in žolč. . ■ To mešanico Pleterskega domačega čaja priporočajo z** j sanje težav pri žolčnih kamnih, vnetju žolčnika ali žolčnih v(r*V Njegove sestavine imajo izrazit diuretični in antiseptični v® nek ter pospešujejo epitelizacijo. Njihovo zdravilno delovanj* r pomaga tudi pri vnetju ledvic, sečnih poti in drugih vnetjih v ganizmu. Čaj je potrebno piti večkrat na dan v večjih količinaH- Iz Messeguejeve zakladnice Juha življenja V takole mrzlih dneh nas bo najbolj ogrela dobra, vroča j0^ Francoski zeliščar Messegue priporoča preprosto jed, ki J° ^ francoskem jugu stari ljudje pripravljajo za večerjo, predvsem sti, ki bolehajo za revmo in protinom - juho življenja. . V liter vrele vode vrzite približno ducat lepih, debelih ^. kov česna ter vejico timijana, rožmarina in lovorov list. Da bi la juha malo bolj slastna, ji dodajte med kuhanjem tri jediln* ce olivnega olja. Vse skupaj naj vre deset do petnajst nu" Medtem pripravite krožnike, položite nanje rezine starega kru na te pa potem vlijte vročo juho. Če bi vas zelišča motila, lajV juho pred serviranjem precedite. Če bi radi juho bolj polno, ko koščke kruha predhodno popečete na maslu ali na oliv0 olju. Šopek za vso zimo Tudi tegale so naredila dekleta na zadnjem tečaju urejanja zimskih šopkov pod vodstvom znane vodje kranjske hortikulture Anke Bernardove. Zelo preprost je: cvetovi posušene horten-zije in suhe glavice vrtnega maka, ki dekorativno silijo iz šopka in se izrazito zarisujejo na beli steni v ozadju. In če je za osnovo preprost keramični vrček, bomo v enega od kotičkov našega doma pričarali toplo domačnost. - Foto: D. Dolenc Iščemo dobre, prijazne učitelje Ivanka Markovič Prvo leto svojega učiteljskega staža je poučevala na Osnovni šoli Staneta Žagarja v Lipnici, potem pa vseh naslednjih 31 let na njeni zunanji enoti na Ovsišah nad Pod-nariom. Doma je iz bližnjih Rovt, torej kar domačinka, in pravi, da ji ie bilo na Ovsišah vedno tako všeč, da si ni nikoli želela drugam. Tudi v letih, ko sta pred prihodom tretje dve učiteljici kljub skrčenemu predmetniku prav težko poskrbeli za vse otroke, ki jih je bilo neko šolsko leto celo 76. Ivanka Markovič je vedno učila prvošolčke (zraven seveda tudi starejše) in prav vsi otroci iz Podnarta so šli skozi njen razred. Fletno je delati z malčki, pravi danes, ko že nekaj let uči tudi drugo generacijo, otroke svojih nekdanjih učencev. Rada imam svoj poklic. Na začetku, ko še nisem imela izkušenj, je bilo res težko, zdaj pa se mi zdi, da imam otroke vse rajši in da tudi vse raje delam. Do vseh vzpostavim human, prijateljski odnos in se jim poskušam čimbolj približati. Upoštevam, da je vsak osebnost zase, veliko se pogovarjamo, tudi redke probleme rešujemo tako. Le včasih mi nide kakšna stroga beseda, pa mi je še za tisto potem žal. Ob učenju jih je treba ves čas tudi vzgajati in vztrajam, da morajo obvladati tudi kulturno vedenje. Prosim in hvala sta vendar osnova vsega. Mislim, da je pohvala močna spodbuda za dobro delo, zato z njo ne skoparim. Prvošolčkom na začetku dajem le petice, kadar jih zaslužijo, seveda. Slabše ocene pridejo na vrsto šele kasneje, ko so že bolj "odporni". Otroci radi prihajajo in jaz sem rada z njimi. L o vseh sem enaka in ne delam razlik. Ivanka Markovič je povedala še veliko zanimivega. Šolskega zvonca nimajo in ga tudi nikoli niso pogrešali. Vsi prvošolčki imajo lahko prvi šolski dan "s seboj" starše, vsi skupaj se pogovorijo, drugo-šolci in tretješolci nastopijo s kulturnim programom. Tudi sicer se s starši prav rada pogovori kadarkoli, tudi če jo ustavijo na primer v trgovini. "Ali boste mojega otroka še učili?", jo zdaj sprašujejo njeni nekdanji učenci in pri tem mislijo na iztekajočo se delovno dobo. Včasih me kdo celo vpraša, ali sem le v pokoju, pa sem takrat kar malo užaljena. Na to sploh še ne mislim. Utrujenosti, kakršna je bila vsa leta, ko sem bila razrednik dveh razredov hkrati, zdaj ne poznam več. Zadnja leta je šola glavna stvar v mojem življenju, zato me je včasih kar groza dne, ko bo najbrž res treba nehati. Ivanka Markovič v Šoli tudi stanuje, a z njo živi tudi drugače. Razkazala nam jo je in beseda ji je venomer uhajala nanjo in na učence, o sebi je govorila težje, v zadregi. Pravi, da se nerada izpostavlja, a izbora za predstavitev je bila vendarle videti vesela. Predlagali so jo krajani, ki so prav tako kot na skoraj sto let staro šolo, ki si jo v preteklosti niso nikoli pustili vzeti, ponosni tudi na Ivanko Marko-\ k • T. J., Foto: J. Cigler Še nam pišite o dobrih, prijaznih učiteljih. Z veseljem jih bomo predstavili v naši rubriki. Kulturni dan Kako smo praznovali 8. februar ali obletnico Prešernove smrti? Tudi letos malo drugače kot pretekla leta. Učenci osmih in sedmih razredov so si v kulturnem domu ogledali recital Prešernovih pesmi, ki jih je recitiral igralec Aleš Valič ob glasbeni spremljavi Lada Jakšeta. Še zanimivejše delo smo imeli učenci petih in šestih razredov, ki smo se lahko vključili v glasbeno, likovno, literarno ali prevajalsko dejavnost. Vsi smo delali na osnovno temo Franceta Bevka, ker je bila lani 100. obletnica njegovega rojstva. Svoje izdelke bomo objavili v šolskem glasilu ali pa razstavili v šoli. Tudi učenci tretjih in četrtih razredov so ustvarjali na podobne teme kot prejšnja skupina, prvi in drugi razredi pa so imeli literarne uganke. Menim, da naš kulturni dan ni bil le "prost" dan, ampak smo tudi nekaj zanimivega slišali in naredili. Matiček Žumer, 6. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Pust Danes sem Mina, jutri bom mandarina. Kotalila se bom naokrog in se pazila lačnih otrok. Zvečer se bom olupila in pošteno umila in bom spet mamina Mina. Mina Nakičevič, OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Prešernove zasluge za našo umetnost Ponosna sem, da sem Slovenka. Ta ponos izvira iz Sjt*^ vih besed, dabi slovenski narod brez sramu stopil pred s stol, kjer bi ocenjevali gospodarjenje z izročenimi talenti- ^ S knjižico Poezije nas je Prešeren popeljal med naroo » imajo svojo kulturo in svoj jaz. Že od nekdaj mi je Prešeren menil veliko. Morda zato, ker živim v družini, kjer Prešeren meni simbol slovenstva. Še kot majhna sem zrla v veliko, st \ no omaro, od koder me je gledal zamišljen, nekoliko otožen ^ Kdorkoli je to knjigo vzel v roko, jo je držal obzirno, z v_e''p°^j ro spoštovanja. To je bila knjiga Faksimile Prešernovih * ^ Poleg te knjige stojijo ene najstarejših Poezij iz začetka tega Tako sem kmalu zvedela, da je Prešeren nekaj posef ^ nekaj velikega. V šoli pa sem Prešerna spoznala kot velikega^v< niškega umetnika, ki je v slovenski jezik prinesel številne * pesniške oblike. Sonet, balado, romanco, epigram, ep, £a?e aj< gloso. Njegova največja mojstrovina je Sonetni venec, ^ • ^ posvetil Primicovi Juliji. V svojih pesmih je izpovedoval žensko čustvo, domovinsko zavest, obravnaval neka tem vprašanja o človekovem bivanju in pel smislu pesnjenja. vlivala in Š* $ a je pokazal0 lim narodom lepoto in bogastva našega jezika. Z Zdravljico je Slovencem dal himno, ki je vlivala in s* no vliva narodu pogum in ponos. S Poezijami pa je pOi .S Prešernom stopamo v čas, ko je Slovenec postal g°s^i svoje kulture, se začel osvobajati hlapčevstva in postal *r'°v(jjV lahko skrbi za svoj narod. In prav to je Prešeren zapustil tu meni. Ana Debevec, 7. c r. OŠ heroja Bračič* Slab vtis o tovarni • i/ Iskra Kibernetika! Tovarna, ki smo si jo ogledali na ' -J mativnem dnevu. Tovarna, katere slava je že obledela. SPr jjjf je bil kaj klavrn. Uslužbenec, ki nas je vodil, je s cigareto v ^ nekaj momljal, tako da ga nihče izmed učencev ni razum*1 ^ peljal nas je v obrat. Samo nekateri delavci so pridno delal'' | gi so sedeli za stroji, ki niso obratovali. Delavci brez dela so ^ li in zbijali šale kot kakšni klošarji, ki ne vedo, kaj bi p°fe ljubi dan. j s* Uslužbenec nas je pripeljal do edinega robota. Neka^j j celo zijali vanj kot v Čudo iz tretjega sveta. Tudi sam sen?0v5? ogledal in videl, da je to čisto preprost robot, ki je na zahod kdanjost ali pa že preteklost. , p? Kaj vse slišimo in beremo o slovenskem gospodarstvu-jS|i kler pa bo v tovarnah tako, kot sem opazil sam, ne morem0,„;vf ti na lepše čase. Moram pa še dodati, da so se nekateri so§° j H nili iz tovarn tudi zelo zadovoljni. "Tako kot delajo v Je,°.. jat> morali povsod," so pripovedovali. V Oljarici so si ogleda'' % ratorij in delali poskuse. Kako težko pa si nekateri odrasli^'^ kruh, je postalo jasno sošolcem, ki so bili v proizvodnem kranjske Save. Jt Primož Gorjanc, 8. b r. OŠ Josipa Broza-Tita PfC Torek, 19. februarja 1991 OBVESTILA, OGLASI 11. STRAN >IE11MJ©IMGLAS ^Ste SOB© P° ^ ■ 66"Ab \7. A* odaV bomo &3> Izvršni svet skupščine občine Tržič in Društvo urbanistov Gorenjske za pridobitev strokovnih rešitev za izdelavo ureditvenega načrta Ljubelj razpisujeta javni splošni anketni NATEČAJ 1 0. PREDMET NATEČAJA Namen natečaja je pridobiti kakovostne urbanistične programske rešitve za širše območje mejnega prehoda Ljubelj. Najboljša natečajna dela bodo uporabljena za izdelavo ureditvenega načrta obravnavanega območja. Programska izhodišča so opredeljena v programski zasnovi, ki jo je sprejel izvršni svet SO Tržič na svoji redni seji dne 22. 1. 1991. 2 0 SPLOŠNI POGOJI: - Razpisovalec natečaja je izvršni svet skupščine občine Tržič, Trg svobode 18, Tržič - Predstavnik razpisovalca je Oddelek za prostor in okolje občine Tržič - Pravico do udeležbe imajo vse pravne in fizične osebe - Natečaja se ne morejo udeležiti član žirije, njihovi namestniki, strokovni poročevalci kakor tudi ne njihovi bližnji sorodniki in člani ožje delovne skupine. 3 0 NATEČAJNA REŠITEV NAJ OBSEGA - ureditveno situacijo območja v merilu 1 : 500 - idejno urbanistično zasnovo s karakterističnimi pogledi in prerezi v M 1 : 500 - aksonometrični prikaz ureditve v M 1 : 500 - cestno prometno rešitev z idejno zasnovo nove dostopne ceste - tekstualno obrazložitev 4. 0. PREVZEM NATEČAJ NEGA GRADIVA IN ROKI - Natečaj se prične z dnem objave v DELU - Gradivo dobijo interesenti neposredno na Oddelku za prostor in okolje občine Tržič do 1.3.1991 do 14. ure - Gradivo dobijo interesenti na osnovi plačane kavcije v višini 700,00 din, ki naj se nakaže na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Tržič št. 51520-654-45078 - Rok za oddajo natečajnih del je 6. 5. 1991 do 14. ure - Udeleženci lahko razpisovalcu zastavijo vprašanja v zvezi z razpisano nalogo do 15. 3. 1991 Razpisovalec se obvezuje odgovore posredovali v 10 dneh. Vsi odgovori se posredujejo vsem udeležencem natečaja. 5 0 OCENJEVANJE Ocenjevalno komisijo sestavljajo: 1. Predsednik komisije: Peter Smuk, dipl. ing. predsednik skupščine občine Tržič 2. Namestnik predsednika: Ivan Eler, dipl. ing. grad. 3. Člani - Mojca Basaj-VVeingerl, dipl. ing. arh. - Katarina Langus, dipl. mg. arh. - Alenka Pavlin, dipl. ing. arh. - Ignac Primožič, dipl. ing. arh. - Bojan Šlegelj, dipl. ing. arh. 4. Konzultanta - Matevž Zaplotnik - Kompas MTS - Lado Srečnik - Komunalno podjetje Tržič 5. Poročevalec: Boris Jagodic, dipl. ing. arh. 6. Skrbnik natečaja: Mojca Basaj-VVeingerl, dipl. ing. arh. Na predlog poročevalca ali članov ocenjevalnega razsodišča se v delo lahko vključijo tudi drugi strokovnjaki, ki posredujejo svoja strokovna stališča ocenjevalni komisiji. 6 O NAGRADE 1. nagrada 83.000,00 din 2. nagrada 58.000,00 din 3. nagrada 39.000,00 din Za ostale natečajne rešitve, ki bodo zadostile pogojem natečaja, bodo izplačane odškodnine. Sklad odškodnin bo v višini 40.000,00 din. Celotni nagradni sklad se izplača v primeru, da razpisovalec prejme vsaj 10 natečajnih del, izdelanih v skladu z razpisnimi pogoji. Nagrade in odškodnine bodo izplačane v net-to zneskih. Avtor prvonagrajenega dela ima prednost pri izdelavi ureditvenega načrta oz. ima pravico in dolžnost sodelovati z morebitnim drugim izdelovalcem tega dokumenta. Avtorji nagrajenih del dovoljujejo uporabo svojih del za potrebe izdelave ureditvenega načrta. Kranj trgovina >n gostinstvo v Četrtek, 21, februarja 1991, ob 10. uri ODPIRAMO NAJSODOBNEJŠI $0 NAKUPOVALNI CENTER NA DRULOVKI! 12. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Torek, 19. februarja Nad 1000 tekačev na Teku treh dežel Zmagala Bertoncljeva in Standmann Michael Standmann iz Šentjakoba v Rožu je že zmagal na Teku treh dežel, Vida Bertoncljeva, povratnica v jugoslovansko žensko tekaško reprezentanco, pa je na 30-kilometrskem teku tekla prvič in zmagala. Kranjska Gora, 17. februarja - Skoraj 1200 tekačev, od tega največ iz Slovenije, se je v nedeljo dopoldne pognalo s starta v Kranjski Gori na 12. Teku treh dežel. Letošnji tek je bil 12., vendar jih je bilo izpeljanih deset, saj je dvakrat ponagaja-la mila zima. Letošnji tek zanesljivo ne bo tako kmalu pozabljen. Razlogov je več. Zaradi množičnosti, saj so tekači "lačni" tekmovanj, za katera so bili zaradi milih zim prikrajšani, pa zaradi izjemnega vremena in odlično pripravljene proge. Tekači so bili navdušeni in na cilju v Selčah na Koroškem, pa kasneje v Trbižu, kjer so razglasili rezultate, je bil pravi praznik. Slovenci smo bili na teku ponovno najštevilnejši in smo zato prejeli posebno priznanje, pa tudi po tekmovalni plati smo bili uspešni. Vida Bertoncljeva, tekačica Triglava iz Kranja, ki živi sedaj v Velenju, tokrat pa je tekla za celjsko Kovi-notehno, je zmagala in dosegala v generalni uvrstitvi 45. čas, blizu zmage pa je bil tudi naš reprezentant Robi Kerštajn. Bil je tretji. Poznala se je utrujenost zaradi tekem na svetovnem prvenstvu in dan prej na tekmi za Evropski pokal. Vida Bertoncelj je po tekmi povedala, da je navdušena nad tem tekom, na katerem je sodelovala prvič. Sem starejša, je dejala, in mi ustrezajo daljše proge. Bilo je super tako glede vremena, organizacije kot proge. Dobro je razporedila moči. O progi pa je dejala, daje primerna za tekače, ki redno vadijo, za rekreativce, ki so le občasno na smučeh, pa je pretežka. Robi Kerštajn se je malo jezil sam nad seboj, ker je med tekom preveč taktizira! in ni želel pretirano forsirati. Malo je zaspal, pred ciljem pa ni bilo možnosti, da bi prehitel tekača pred njim. Poznala se mu je utrujenost, vendar je bil Robi vseeno zadovoljen. Med moškimi je zmagal Michael Standmann (Avstrija) pred Dinom Mansuttijem (Udine) in Robijem Ker-štajnom (Kranjska Gora), med ženskami pa Vida Bertoncelj (Kovinotehna) pred Urško Fečur (Logatec) in Ulrike Trainin-ger (Avstrija). • J. Košnjek, slika J. Cigler Sankanje Sneg nagajal sankačem Jesenice, 15. februarja - Nov sneg je nagajal organizatorjem in tekmovalcem na 4. FIL mladinskih igrah v sankanju na naravnih progah. V Savskih jamah nad Jesenicami je nastopilo 91 mladih sankačev iz šestih evropskih držav. Dva naša sankača sta dosegla odlični uvrstitvi: Jeseničan Grega Špendov, ki tekmuje za Tržič, je bil tretji med starejšimi pionirji, Grega Lavtižar z Jesenic pa je bil med mlajšimi pionirji peti. Sicer pa so zmagali Avstrijci Kogler med mlajšimi cicibankami, Fasch-nig med starejšimi cicibankami, Schnedl med mlajšimi cicibani, VVagner med starejšimi cicibani in Schopf med mlajšimi pionirji ter Italijani Staffler med mlajšimi pionirkami, Goegele med starejšimi pionirji in Bachmann med mlajšimi mladinci. Sankaški klub Iskra iz Železnikov pa je moral 11. Karavanško turnejo organizirati v Goričanah pri Beljaku. Tekma je štela za 13. pokal Alpe Jadran in 4. pokal krajevne skupnosti Selca. Tekmovalo je 65 sankačev iz Avstrije in Poljske ter od naših iz Železnikov, Tržiča in Idrije. Od naših sankačev so zmagali: Jožica Tolar (Iskra) med pionirkami, Tušek (Iskra) med mlajšimi pionirji, Megušar (Iskra) med starejšimi pionirji, Tončka Tolar (Iskra) med mladinkami, Tinka Tolar (Iskra) med članicami, Jelene (Iskra) med mlajšimi mladinci in Česen (Tržič) med starejšimi člani. Ekipno je bil Asko Dellach iz Avstrije prvi, prva ekipa Iskre iz Železnikov pa je bila druga. # J. Rabič Namizni tenis Zmagala Prevodnik in Starman Škofja Loka, 12. februarja - V športni dvorani Poden v Škofji Loki je bilo občinsko namiznoteniško prvenstvo za mladince in mlajše pionirje. Prvenstvo je organiziralo ŠD Kondor, sodelovali pa so igralci iz Škofje Loke in Godešiča. Med mladinci je zmagal Tomaž Prevodnik pred Domnom Poljancem in Boštjanom Rantom (vsi Partizan Škofja Loka), med pionirji pa Marko Starman pred Janijem Novincem in Klemenom Avguštinom (vsi Kondor). • J. Starman Jezerske smučarske korenine Jezersko, 15. februarja - Smučarski klub Jezersko organizira že nad 30 let na pustno nedeljo smučarsko tekmovanje veteranom v smuku, na katerem se vsako leto zberejo "jezerske smučarske korenine". Krajani so zbrali za nastopajoče lepe nagrade, za kar se jim organizacijski odbor najlepše zahvaljuje, v domu pa je bil prijeten zaključek, na katerem so podelili izvirne kolajne, ki jih je izdelal Milan Kocjan in se poveselili ob domači glasbi, kapljici in krofih. Izkupiček so namenili urejevanju dvorane v kulturnem domu. Nastopajočih je bilo nad 40, najstarejša udeleženca pa sta bila Romana Kaštrun in Jaka Zadnikar. • A. Karničar S čudovito tekmo smučarjev tekačev se je končalo svetovno prvenstvo v Val di Fiemme Nasvidenje v Falunu Na sobotni večerni tekmi v Predda/u so se zadnjič na letošnjem svetovnem prvenstvu pomerili najboljši skakalci sveta. Zmagal je Avstrijec Kuttin, odličen pa je bil spet Franci Petek. Tudi na nedeljski zaključni tekmi tekačev na 50 kilometrov se je naš predstavnik Joško Kavalar dobro boril in osvojil 27. mesto, pred mnogimi znanimi tekači sveta. Val di Fiemme, 17. februarja - Dva čudovita zaključna dneva letošnjega svetovnega prvenstva v klasičnih disciplinah v italijanski dolini Val di Fiemme sta navdušila številne gledalce, ki so si v sončnem vremenu ogledali zadnja merjenja najboljših smučarjev tekačev in skakalcev sveta. Na srednji skakalnici je slavil Avstrijec Kuttin, drugi je bil Norvežan Kent Johanssen, tretji Finec Ari - Pekka Nikkola, naš najboljši pa je bil spet Franci Petek, ki je s Fincem Ristom Laakkonenom delil osmo mesto. Na "kraljevski" disciplini smučarjev tekačev na 50 kilometrov je postal svetovni prvak Šved Torgnv Mogren, pred rojakom Gundejem Svanom in Italijanom Mauriliom de Zoltom. Zelo dober je bil naš edini tekmovalec v tej najtežji tekaški preizkušnji Joško Kavalar, ki je osvojil 27. mesto. Dolina Val di Fiemme je bila te dni bogato okrašena s transparenti, zastavami in dobrodošlicami udeležencem svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah, njihovim spremljevalcem in okrog 1300 novinarjem, ki smo spremljali tekme najboljših skakalcev in tekačev sveta. Kljub temu je bilo tudi zadnje dni moč najti sobo, v katerem izmed tamkajšnjih hotelov - in cene niti niso bile pretirane. Tako nam je večini Val di Fiemme ostal v lepem spominu. V najlepšem pa prav gotovo svetovnim prvakom, med njimi tudi našemu Franciju Petku. Največ medalj so osvojili tekmovalci Norveške, pet zlatih, tri srebrne in dve bronasti. Druga najuspešnejša država udeleženka je bila Sovjetska zveza, tretja Avstrija, četrta Švedska, peta pa Jugoslavija z zlato medaljo našega najuspešnejšega tekmovalca Francija Petka. Franci Petek pa je tudi tekmovalec, ki je nekako "držal pokonci" našo skakalno reprezentanco, saj drugi niso pokazali tistega, kar smo od njih pričakovali in morda tudi tistega, Na sobotni tekmi skakalcev v Predazzu so bili najglasnejši najvijaei z Gorenjske: nogometaši Živil Nakla ter ljubitelji skakalnega športa iz Lesc in Žirovnice. "Forza, Frenk, forza in dajmo naši, dajmo Franci," je odmevalo pod skakalnico. L. V] • • • i • igaski izidi Hokej - Hokejisti Bleda so konec tedna igrali polfinale za I. zvezno hokejsko ligo. V Subotici so ponovno igrali odlično in premagali hokejiste Spartaka z rezultatom 0 : 3 (0:0, 0:1, 0:2). Ekipa Vojvodine je premagala Partizan s 5 : 1, tako da sta Bled in Vojvodina že postala nova ligaša v I.A zvezni hokejski ligi. Hokejisti Jesenic II. so v II: zvezni hokejski ligi premagali ekipo Zagreba z rezultatom 4 : 0, hokejisti Triglava pa so premagali ekipo Ine z rezultatom 15 : 2. • V. Stanovnik Košarka - Košarkarji Triglava so gostovali v Subotici pri ekipi Spartaka in izgubili z rezultatom 90 : 58 (35 : 22). V slovenski košarkarski ligi so košarkarice Jesenic doma premagale ekipo Slovana z rezultatom 61 : 56 (27 : 30), košarkarice Kranja pa so gostovale v Domžalah pri ekipi Induplati in zmagale z rezultatom 68 : 69 (30 : 38). • V. Stanovnik Vaterpolo - Vaterpolisti Triglava so v soboto gostovali pri ekipi Var-darja v Skopju. Ker je bilo v Makedoniji zadnje dni zelo slabo vreme, so na tekmo potovali 24 ur. Kljub temu so igrali odlično in premagali domačine z rezultatom 8:18 (2:4, 3:5, 0:6, 3:3) Trener Sihč je ponovno dal možnost igranja vsem igralcem, saj je bila ekipa Triglava premočan nasprotnik makedonskim vaterpolistom. • M. Brinovec Rokomet - V II. zvezni rokometni ligi za ženske so rokometašice Kranja doma gostile ekipo Opreme in zmagale z rezultatom 22 : 19 (7 : 8). S tekmami so začeli tudi moški v slovenski rokometni ligi. Roko-metaši Šeširja so gostovali v Izoli pri ekipi Ferotehne in izgubili z rezultatom 26 : 23 (15 : 12). V dvorani na Planini so rokometaši Preddvora gostili ekipo Velike Nedelje in zmagali z rezultatom 24 : 20 (10 : 9). • V. Stanovnik Odbojka - V prvi slovenski odbojkarski ligi so odbojkarji Bleda gostovali v Celju pri ekipi Vizure in zmagali z rezultatom 0 : 3 (-10, -10, -8). • V. S. Planinski izlet na Primorsko Kranj, 11. februarja • Planinsko društvo Kranj organizira v soboto, 23. februarja, planinski izlet na tri dokaj odročne točke Slovenske planinske poti. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6.30 izpred hotela Creina v Kranju. Planinci si bodo ogledali slovite Škocijanske jame, nato pa se bodo zapeljali do Socerba in grajske razvaline tik nad Tržaškim zalivom, kjer se bodo okrepčali. Nato se bodo povzpeli na Slav-nik, od koder je čudovit pogled celo do Benetk. Sestopili bodo po severnem pobočju do vhoda v 45 metrov globoke Dimnice. Po ogledu jame se bodo planinci namenili proti Kranju, kamor naj bi prišli do 21. ure. V primeru dežja pa bodo vzpon na Slavnik nadomestili z obiskom Ospa in Tinjana. Hoje na izletu je za dve uri in pol, obiski jam pa bodo trajali 3 ure. Izlet je nezahteven in zelo primeren tudi za družine z otroki, treba pa se je toplo obleči in obuti, ter vzeti s seboj baterijsko svetilko. Hrana bo iz nahrbtnika. Cena prevoza je 140 din, vstopnina za Škocijanske jame je 50 din. Vodnika bosta Stanko Dolenšek in Tomaž Planina. Za izlet se lahko prijavite do srede, 20. februarja, v pisarni PD Kranj. • V. S. Joško Kavalar iz Rateč je dobro opravil z najdaljšo tekaško progo na svetovnem prvenstvu. Foto: V. Stanovnik kar znajo. Zato pa sta prijetno presenetila naša najboljša smučarja tekača, Robert Kerštajnh in Joško Kavalar, ki sta se uspešno in z majhnimi zaostanki borila z najboljšimi tekači sveta. Kljub uvrstitvam okrog tridesetega mesta sta dokazala, da se naši tekači Na velikem semaforju je ""^.L gim pisalo tudi v slovenščini: N videnje v Falunu. Predstavila t* je tudi maskota svetovnega pf*\ stva, ki bo čez dve leti na S*^ skem. vztrajno približujejo svetovne1* vrhu. Z njunima uvrstitvam dvanajstim mestom naše sta je bilo zadovoljno tudi vođ naše reprezentance, posebej^_^j. zni trener Jaroslav Honcu, tor naših nordijskih reprezeni'^ Lojze Gorjanc in seveda ste ■ ljubitelji tega lepega športa nas. • V. Stanovnik Naši smučarji so tekmovali za naslove državnih Pf vakov Košir, Kune, Potiskova, Pušnikova in Brlečeva Stari vrh, Kobla, Krvavec, 15., 16. in 17. februarja - Konec tedna # za državne naslove potegovali naši najboljši superveleslalomisti)s $( misti in veleslalomisti - tako moški kot ženske. Na petkovi teknu j perveleslalomu na Starem vrhu je zmagal Jure Košir, pri dekletm r • naslov državne prvakinje osvojila Andreja Potisk. Veieslalomska n „ va sta osvojila Barbara Brleč in Mitja Kune, slaiomska pa Jure K< Katjuša Pušnik. Škofjeločanka Nataša Bokal je bila druga tako perveleslalomu kot veleslalomu, v slalomu pa je morala s proge- Najboljši superveleslalomisti na Starem vrhu. Foto: V. Stanov Pred tekmami za naslove državnih prvakov so bili favoriti naši udeleženci svetovnega prvenstva, med njimi gotovo Mitja Kune, Jure Košir, Gregor Grilc, Nataša Bokal, Katjuša Pušnik, Veronika Šareč, Urška Hrovat, Andreja Potisk in Narcisa Šeho-vič. Malokdo pa je računal na uspeh mlade Domžalčanke Barbare Brleč, ki je osvojila naslov državne prvakinje v veleslalomu in bila druga v slalomu. Že petkova tekma v supervele-slalomu na Starem vrhu, ki jo je pripravil Smučarski klub Alpeto-ur, je dala odgovor na vprašanje o favoritih. Pri moških je zmagal Košir, pred Jovanom, Grilcem, Robičem in Kuncem. Med dekle- ti pa so bile za Potiskovo m | kalovo najboljše Hrovatova-J leceva in Pretnarjeva. V soe J v Kranjski Gori na velesla'0 J tekmi slavil Mitja Kune ffl Pavlovčičem in Grilcem, kletih pa je bila v veleslalom^, Krvavcu najboljša Barbara ^ pred Bokalovo, Pušnikovo,^ vo in Pirčevo. Slalomisti so t movali na Kobli, kjer je Pr ^ ko kot v superveleslalornu i|i gal Jure Košir pred Ločanomj klavcem in Pavlovčičem, slalomistkami pa je naslov ^ vne prvakinje pripadel > ^ Pušnik pred Brlecevo in SuVi čevo. To sredo in četrtek, * 21. februarja, se bo držav venstvo končalo s smuko Pohorju. • V. Stanovnik Državna prvakinja v veleslalomu je postala Barbara Brleč. Fot»: nik WMERKUR YU NORDIC SKI POOL KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Bogdan Drinovec, direktor Cestnega podjetja Kranj "Cestarji" niso zaspali ^ranJ, 15. februarja - V letošnji zimi, ki je sprva kazala slabe plati Povsem s poledico, v tem mesecu pa tudi s snegom, je marsikatera P'kra s strani voznikov padla na račun dela upravljalcev glavnih Pfometnic po Gorenjskem, Cestnega podjetja Kranj. V pogovoru z '"■ektorjem Bogdanom Drinovcem smo skušali zaobjeti tudi njiho-Vo stran resnice, probleme, s katerimi se spopadajo. Kako ocenjujete letošnjo zimo? »Obilnih padavin ni, so pa Pogoste. Trdim, da letos kranj-«i cestarji niso nikoli zaspali, »rnarno dve stalni dežurni me-*li> v Kranju za kranjsko, trži-sk? in škofjeloško občino, in Pri blejskem mostu za radovljiško ter jeseniško. Običajno do-blvamo podatke o razmerah na Cestah od stalne službe policije, preglede pa opravljamo tudi Sami, in sicer redno vsak dan "a magistralkah, občasno, vendar pogosteje kot dvakrat na teQen, kot zahtevajo pravila, pa Ja regionalkah. Odločitev, ka-*° ukrepati, je na naši strani.« V tej zimi so zaradi izredno m"ajočih temperatur ceste pogosto poledenele. Kako jih rešujete? »Doslej je poraba soli že Posegla povprečje prejšnjih aesetih let, tako da smo morali počiti dodatne količine soli lz Tuzle, medtem ko so uvozni K°ntingenti že izkoriščeni.« ^>kaj namesto običajne soli 5 "Porabljate boljšega kalcijeva klorida? , »Kalcijev klorid je res učinkovitejši; takoj reagira, deluje ^ pri nizkih temperaturah, ?0 minus 20 stopinj Celzija, in Je razen tega čistejši za okolje. Izdelujejo ga v celjskem cestnem podjetju, njegova cena je celo nižja kot v tujini. Naš problem je ta, da nimamo ustreznega vozila in naprav za to vrsto posipa. Z republiško upravo za ceste se že dve leti dogovarjamo za nakup, vendar denarja ni, sami pa tudi ne moremo investirati iz drugih naših dejavnosti (gradenj).« Številni vozniki se pritožujejo, da vaši šoferji, ko posipajo, vozijo kot na rallvju in da jim gramoz poškoduje avtomobile. »Žal nimamo računalniško vodenih vozil, kjer bi bila hitrost uravnana s količino soli, druga težava pa je, ker imamo za delo na voljo zelo kratek čas. Problem je, zato uporabljamo za mešanico tanjša kamnita zrna, kot bi jih lahko, morda tudi bolj učinkovito.« Zadnji teden je bilo na vaš račun tudi precej kritik zaradi čiščenja snega, češ da ste zaspali? »Pravilnik določa, da moramo ceste iz prve prioritete čistiti in posipati, ko je na njih do deset centimetrov snega, če ga je več, je obvezno pluženje. Za ceste iz druge prioritete je meja petnajst centimetrov. Poznamo tri vrste snega; najbolj neugoden za nas je moker sneg. Takrat ne čakamo desetih centi- V gorenjski prvi prioriteti so glede na prometno obremenitev tele ceste: od avto ceste - zahod do Korenskega sedla, stara magistralka od Kranja - zahod do Jepr-ce, Ljubelj - Podtabor, Je-prca - Škojja Loka, Lesce -Bled soteska, Kranj - Škofja Loka - Gorenja vas, Lesce - Kamna gorica - Lipni-ca in Kranj - Lahovče. metrov, ampak gremo na ceste, ko ga je pet, osem centimetrov, saj bi sicer zaradi nihanja temperatur lahko zamudili in kasneje lomili pluge. Prhek sneg, pri katerem so zelo verjetni zameti, je na Gorenjskem redek. Takrat "letamo" brez pravega učinka. Prejšnji teden pa smo imeli sneg, ki se pri nizkih temperaturah hitro zagladi. Najbolje je, Če ga seveda ni preveč, da ga melje promet sam. Seveda morajo imeti vozila v tem primeru snežno opremo (verige). Ko smo na prigovor policije na magistralki zaradi nesreče pri Bistrici sneg plužili, je namreč med snegom in cesto začel nastajati ledeni film, sol ni prijemala, cesta je postala še bolj nevarna kot drugod, kjer je promet lepo mlel sneg. Odločitev naših ljudi je bila torej prava, čeprav smo po polnoči s srede na četrtek (v pripravljenosti je čakalo trideset šoferjev) začeli plužiti.« Kako pa komentirate večur-ni prometni zastoj v nedeljo med Martuljkom in Ratečami? »Cestarji nimamo informacij, kaj se dogaja na mejnih prehodih. V nedeljo nismo vedeli, da je Avstrija začela vračati vozila. Usklajene akcije s sosedi ni bilo, zato tudi ni bilo učinkovitega izločanja neustrezno opremljenih vozil. Poseben problem za nas so namreč vozniki, ki brez zimske opreme ostanejo na cesti. Tako se je zgodilo na Pokljuki in v nedeljo tudi na magistralki med Belco in Kranjsko Goro, čeprav je okrepljena ekipa delala ponoči s sobote na nedeljo. V takih primerih sodelujemo s policijo, žal vselej ne najuspešneje. V nedeljo je naš delovodja v Podkorenu sam izločal vozila. Dve naši vozili sta bili štiri ujeti v koloni v Martuljku. Zaradi slabih izkušenj bomo v prihodnje skušali kakšno cesto za določen čas zapreti, da jo bomo lahko v miru splužili.« • H. Jelovčan, Foto: J. Cigler škofjeloški center za obveščanje Čedalje bližje prebivalstvu Sistem opazovanja in obveščanja delu-jj.v —vutiui i3 iei, vendar je v posameznih obdobjih imel ra-t'ne.naloge in tudi imena. Center za obveščanje kot sestavni del ,88 Sistema i.. ,o i!,,,.! \„tn 1OC7 ,JUr ia niannva itciovnnc« nemar- ie v°!Ja Loka>ls- februarja S« kl občini že 15 ,et' v< teg .na,08e in tudi imena Jen s'stema je zaživel leta 1987, odkar je njegova dejavnost usmeril) d z'a.s*' v zbiranje in posredovanje podatkov o naravnih nesrečah Ure frjemnih dogodkih v občini. Ta njegova vloga se vse bolj , Sn,cuje v praksi, ugotavljajo odgovorni delavci iz loškega oddel-" 28 ljudsko obrambo. 0^ot naglaša Janko Platiša iz obveščali prebivalstvo. Spomi-obv'"x e s'Uzrje opazovanja in nja se snežnih in zemeljskih snr? ,an->a> so v preteklih letih nahzirali dogodkov, podatke in o njih plazov, onesnaženja pitne vode s fenoli, poginov rib v Selški in Poljanski Sori, žleda, reševanja otrok s Soriške planine in iskanja izgubljenih oseb, večjih požarov, številnih prekinitev telefonskih in električnih napeljav ter nazadnje velikih poplav lani, ko je center spremljal dogajanja vseh osem dni. Zaradi takih, konkretnih nalog med prebivalci vse bolj izginja mišljenje iz preteklosti, češ da gre za nekakšno vohunsko službo. Čedalje bolj prihaja v ospredje spoznanje, da je center namenjen koristim vsega prebivalstva. Žal se potrebe sporočanja pomembnih podatkov na telefon 985 zavedajo predvsem v najbolj oddaljenih krajevnih skupnostih, manj pa v bližjih naseljih. Po oceni načelnika oddelka za LO Blaža Kujundži-ča so k uspešnemu delu centra, zlasti ob lanskih poplavah, pripomogli tudi obvezniki iz rezervne sestave. Med njimi so večinoma radioamaterji, katerih motiviranost za delo je na visoki ravni. • S. Saje 1JA SONČNI STRANI ALP Nova odpraševalna naprava Bled i< t , "hn \ i ,eDruarja - V času, ko tožimo nad vse bolj onesnaze-'zPuh * le s'enerno prizadevanje za zmanjšanje škodljivih n0va ov Vredno pozornosti. Naše zanimanje je tokrat privabila Boriv naP.rava za odpraševanje dimnih plinov iz kotlov na trdna kdelai ^° usPe*no preizkušajo v tovarni LIP Bled na Rečici, striCj ^a so J° v nJ'nov> strojni tovarni Filbo v Bohinjski Bine n J*°h'nJska tovarna Filbo že vrsto let izdeluje odpraševal-Njje P.rave za razne namene, največ pa za lesno industrijo. Ble(j k nje so se odločili uporabiti v matični tovarni LIP ktivo P°Jasnjuje direktor tamkajšnjega sektorja za proje-odnJ" Prodajo Gvido Melink, pn snovanju nove naprave za K tej SCjanJ? vr°čih dimnih plinov iz kotlov na trdna goriva. °stank 'tV' -J'*1 Je v°di'° spoznanje, da kurjenje lesnih Onesr, °V 'esno predelovalni industriji povzroča čezmerno Vse ostZCj-e zraka s trdnimi delci v dimnih plinih, kar bodo kaznova?i eko'ošk' predpisi prej ali slej prepovedali in tudi na osnonSi° pomlad so pripravili tehnično dokumentacijo, ci prj D]v1j atere so do jeseni postavili v tovarni vrat na Reči-kotiov ' v U p''otsko napravo za odpraševanje pri tamkajšnji sita - do'0' -^re Za sun* menanski filter, ki deluje na principu ^enie d""3 elan filter omogoča učinkovitejše in cenejše čiš-Pa "ie "V11" plinov od nekaterih drugih postopkov, sistem G0re m °^ nadgraditi z dodatnimi napravami nemške firme Pr'doha .'^no obdelavo, ki omogočajo namesto odpadkov iried nt"-16 .stranskin produktov. Kot so pokazale meritve dalje v k S"im obratovanJem pilotske naprave od oktobra 46(j1 mir Jejo nePrečiščeni dimni plini ob vstopu v filter stoPu 'lgrainov trdnih delcev v kubičnem metru dima, ob iz-dovni^3 le '3 "digrama, kar garantira emisijo pod desetino ulJene vrednosti. Va za oriZCn -Za kot,e' ki jih kuriJo z lesnimi ostanki, je napra-Ce na prasevanJe dimnih plinov primerna tudi za kotlovni-dirnneeren|0g' 12 katerih izhaia do 13 tisoč kubičnih metrov Vf»ru P na uro- G,ede na to bo njena uporabnost dotika, računajo pa tudi na izvoz. © S. Saje Zaparkirani gasilci - V hitenju po opravkih in vsesplošnem pomanjkanju parkirnih mest v Kranju se rado zgodi, da katerega od voznikov premami veliko prazno "parkirišče" pred garažami poklicnih gasilcev na Oldhamski. V torek dopoldne se je takole zmotil zasebni avtobusni prevoznik in zaprl morebitno nujno pot rdečim intervencijskim vozilom. • H. J., Foto: J. Cigler Sneg, nesplužena cesta, povrh tega pa še nepričakovana okvara - le kateri voznik ne bi pomiloval svoje žalostne usode? Naj ob tej priložnosti povemo tistim, ki so prepričani, da med obvezno zimsko opremo sodita tudi deka in lopata, da se motijo. To dodatno opremo policisti samo priporočajo za slabo prevozne, zasnežene ceste, na katerih bi avtomobili morda lahko obtičali. • H. J., Foto: D. Dolenc Zbogom, orožje? Slovenski policisti so lani na meji izdali skoraj šest tisoč potrdil o priglasitvi orožja, ki so ga jugoslovanski državljani legalno kupili v tujini, predvsem v Nemčiji, Švici in Avstriji. Najbolj radodarni z izdajo dovoljenj za nakup orožja so bili občinski sekretariati za notranje zadeve iz Vojvodine in Srbije. Pred kratkim je zvezna vlada sklenila takšnim nakupom oziroma dovoljenjem napraviti konec. Orožja poslej ne bo mogel več uvažati kdorkoli. Za civilne potrebe bodo lahko uvažala orožje in strelivo le pooblaščena podjetja za uvoz in promet z njim, ki bodo imela dovoljenje zveznega sekretariata za ekonomske odnose s tujino. Ozadje sklepa seveda ni toliko skrb zvezne vlade zaradi množičnega zasebnega oboroževanja ljudi, zlasti v bratomorno nastrojenih južnejših republikah, kot razvpiti hrvaški posli z orožjem. Z zaostritvijo pravil legalnega uvoza orožja in streliva kajpak ni rečeno, da se ljudje ne bodo več oboroževali v tujini. Poleg uradne namreč obstaja tudi druga, gotovo še bolj razvejana, pot, to je tihotapstvo. Samo lani so slovenski policisti (in cariniki) na meji z Avstrijo in Italijo zasegli 100 revolverjev, 71 lovskih pušk, 27 kosov vojaškega orožja, 107 malokalibr-skega in raketnega orožja, 140 plinskih pištol in skoraj 170 tisoč nabojev. Policisti in cariniki so skupaj obravnavali skoraj 700 ljudi zaradi tihotapljenja orožja, streliva in pirotehničnih naprav. Skoraj vsi, pri katerih so našli skrito orožje, so bili naši državljani. Večino so jih prijavili sodnikom za prekrške, nekatere tudi javnim tožilstvom. Vprašanje je seveda, koliko skritega orožja je šlo oziramo gre še vedno prek meje kljub dobri pripravljenosti in uspešnosti domačih pa tudi tujih policistov. Pri tihotapstvu je, žal, tako; česar ne odkrijejo, ni. Zato ob naslovno vprašanje Zbogom, orožje? lahko postavimo velik vprašaj. • H. Jelovčan Primer savskih gum počasi dobiva epilog Z "reklamacijami" pospravili tri milijone mark Znesek dokončen, vpletenost posameznikov pa še ne. Kranj, 18. februarja - Kot je danes dejal načelnik oddelka UNZ Kranj za zatiranje gospodarske kriminalitete Pavo Ivankovič, "primer Sava" po poltretjem mesecu preiskav kriminalistov počasi dobiva epilog. Verjetno še pred poletjem jo bo obravnavalo tudi kranjsko sodišče. Glavnemu osumljencu Francu V. grozi kazen do petnajst let. Sicer pa kriminalisti še niso rekli zadnje besede. V pretres bodo vzeli še trgovine in posameznike, prek katerih je bilo morda speljano razpečevanje lažno reklamiranih savskih gum; tudi odgovornosti vodilnih delavcev konkretno še niso ugotavljali. Ugotovili pa so že količino reklamiranih gum v minulem letu in njihovo vrednost. Pregledali so kar 133 reklamacijskih zapisnikov, iz katerih je razvidno, da si je Franc V., star 51 let, doma iz Bitenj, v Savi zadolžen za reševanje reklamacij, z zunanjimi sodelavci (šoferji, razpečevalci) na račun lažnih reklamacij samo leta 1990 nagrabil dobrih 21,3 milijona dinarjev ali tri milijone nemških mark. Franc V., ki je še vedno v priporu in se zaenkrat zagovarja z molkom, je osumljen kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe (133. člen KZ RS) ter ponarejanja ali uničenja poslovnih listin (146. člen KZ). Kazenske ovadbe razen njega bremenijo še deseterico njegovih pomočnikov; za dva, doma iz Livna oziroma Kragu-jevca, ki sta "oskrbovala" južne trge, so kriminalisti razpisali iskanje. Kriminalisti so prevozili okrog deset tisoč kilometrov po vsej Jugoslaviji, ko so iskali kupce in razpečevalce, zbirali dokaze, kam je odšlo 5594 gum, večinoma za tovornjake, ki jih je Franc V. s pomočniki na osnovi lažnih reklamacijskih zapisnikov lani odpeljal iz tovarne. Kriminalisti sicer sumijo, da njegovo početje sega že najmanj v leto 1985, v večjem obsegu pa seje začelo sredi 1989. leta, potem ko so v Savi ukinili komisijo za reklamacije, vendar so se predvsem zaradi predlanske visoke inflacije s preiskavami omejili samo na leto 1990. Savi so s hitro intervencijo, ko so našli še polna "skladišča" gum, vrnili 1,2 milijona dinarjev. Pri Francu V. so zasegli blizu sto tisoč mark. Da je z reklamacijami nekaj narobe, so prvi posumili v Savi, saj so jih zbodli "dokazi" nenavadno skokovitega poslabšanja kakovosti gum. Franc V. je za reklamacijske zapisnike uporabljal bodisi izmišljena imena in naslove, bodisi prave firme, kupce savskih gum, ki pa gum niso reklamirali. Vse reklamacije in kupci so imeli svoje šifre v računalniku. Edina pot, prek katere se je dalo "slabe" gume zamenjati z "dobrimi" in jih odpeljati iz tovarne, je bila s šifro trgovine. Poslovanje savske trgovine v Kranju bodo kriminalisti Še dodobra prevetrili. • H. Jelovčan Beg s trdim pristankom Pred dnevi se je v uredništvu oglasil Kranjčan E. K., kije konec prejšnjega meseca v Kranju pobegnil prometni patrulji. Priznal je, da je zagrešil, da je to storil zaradi vinjenosti, da so ga res lovili kakšni dve uri in da se je s fičkom, v katerem je bila tudi njegova trezna žena, ustavil šele pred zaporo, ki so mu jo postavili kamniški policisti. Ni pa se možak strinjal s trdim prijemom, s katerim so ga pričakali policisti, ko se je vdal. Zadevo smo preverili pri komandirju kranjske postaje Stanetu Ficku, kije postregel s poročilom o dveurnem lovu policistov na pobeglega voznika. Ta je divjal po cestah kot na dirkališču, vozil cikcak in s tem ogrožal tudi druge voznike: nekateri od njih so zaradi njega morali zapeljati s ceste. Užaljenemu E. K. so kasneje v krvi namerili 1,4 promile alkohola. Žena je izjavila, da ga je sprva odvračala od vožnje, potem pa mu je tudi prigovarjala, naj ne beži pred policisti, ampak ustavi. Ni je poslušal. Slane Ficko ne opravičuje policijskih trdih prijemov, čeprav so po drugi strani opravičljivi. Kako naj policisti, ki dve ure zasledujejo pobeglega voznika, vnaprej vedo, s kom imajo opravka, zakaj beži? Vozniku, ki se bo za svoje početje zagovarjal pred sodnikom, lahko le svetujemo, naj tudi sam sproži tožbo, če s postopki policistov ni bil zadovoljen. &lMmSmF':GLAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI Torek, 19. februarja^ OBČINA KRANJ Komisija za popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v občini Kranj za leto 1991 objavlja JAVNI RAZPIS za delo popisovalcev pri izvedbi statističnega popisa prebivalstva, ki bo od 1. 4. do 15. 4. 1991. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo, - obvladati slovenski jezik in - imeti sposobnost komuniciranja. Prednost pri izbiri bodo imeli nezaposleni in študentje. Lastnoročno napisane prijave naj kandidati pošljejo najpozneje do 22. 2. 1991 na naslov: Občina Kranj, Komisija za popis prebivalstva, Trg revolucije 1. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje do 10. 3. 1991. W JELOVICA TEDEN MSX IM PIVOVARNE Pričakujemo vas PIVNICI EVROPA v Kranju Ob vsaki pizzi vam podarimo v VRČEK PIVA Obiščite nas! ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo NAGRADNA IGRA, V KATERI SODELUJEJO VSI KUPCI KRANJ Koroška c. 16 tel.: 064/22-249 1. nagrada: videorekorder SHARP - v sodelovanju 8 HI-FI center "J AGER" 2. nagrada: pijača v vrednosti 3.000,00 din v diskoteki PRIMADONA Trebija 3. nagrada: bon v vrednosti 2.000,00 - JEANS CLUB PETRIČ 4 nagrada: 10 x pizza in pivo v pizzerijl ORLI v Tenetišah 5. in 6. nagrada: bon v vrednosti 500,00 din - JEANS CLUB PETRIČ 7., 8., 9. in 10. nagrada - letna vstopnica za diskoteko PRIMADONA Trebija IMENA NAGRAJENCEV BODO OBJAVLJENA V GLASU JEANS HLAČE ŽAMETNE HLAČE JEANSJAKNE TRENIRKE MAJICE SRAJCE 349,00 399,00 499,00 399,00 259,00 299,00 PRIDITE, MOGOČE VAS ČAKA TUDI SREČA SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA Občinska popisna komisija vabi k sodelovanju ŠTUDENTE IN OSTALE OBČANE, ki so pripravljeni delati kot POPISOVALCI IN INŠTRUKTORJI pri izvedbi popisa prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v občini Škofja Loka. Popis bo potekal od 1. do 15. aprila 1991. Za popisovalce je pogoj srednja strokovna izobrazba, za inštruktorje pa višja. Delo bo nagrajeno po kriterijih, ki so enotni za R Slovenijo. Pisne prijave pošljite Popisni komisiji pri občini Škofja Loka najkasneje v desetih dneh po objavi tega razpisa. Vloga naj vsebuje: - ime in priimek kandidata - rojstni datum - naslov bivališča - podatke o izobrazbi - ali kandidirate za popisovalca ali za inštruktorja - ali ste pripravljeni sodelovati kot popisovalec, če bo kandidatov za inštruktorje preveč - lastnoročni podpis. SUPER CENE pri LOIBLKAUFU! PONUDBE VELJAJO OD 19. 2. DO 3. 3. 91 AVSTRIJA - Kiršchentheuer 48 (pred mostom čez Dravo desno) BABETTE ČOKOLADA VSEH VRST 100 g SAMO 5190 ATS CIRKEL EK0TIKA ALI BRASIL KAVA i KG SAMO 34190 ATS 1 RIŽ KG SAMO -p /■90 ATS POB SUROVA KAVA KG SAMO U 1 i90 ATS G0LDY MEHČALEC 4 LITRE AQ CSJ.90 ATS ED00 HLAČNE NOGAVICE 5 PAROV SAMO 49 • 90 ATS VVEISSER RIESE PRALNI PRAŠEK 4 kg SAMO 84190 ATS TIMEX URE zdaj ŽE od 99100 ATS PREVLEKE ZA AVTO IZ LESENIH KROGLIC NAMESTO 179 - ATS ZDAJ SAMO pp LARS0 SARDINE 125 g ZDAJ SAMO m 4150 ATS 21. 2.1991 BREZPLAČNA P0KUŠINA KAVE POVEČALI SMO TRGOVINO - ZDAJ ŠE VEČ IZBIRE IN SUPER CENE OBIŠČITE NAS-NE BO VAM ŽAL! lip bled UP Bled, vam v svoji poslovalnici na Bledu nudi izredno ugodne možnosti pri nakupu stavbnega in sobnega pohištva • 10 % popusta za gotovinsko plačilo • pri nakupu nad 20.000 din brezplačen prevoz do 50 km ugodni 6-mesečni krediti. ODLIČNA KVALITETA, VELIKA IZBIRA, UGODNE CENE Obiščite nas v naši poslovalnici * LIP Bled - telefon 77-161 TRGOVINA Reševa 14, Kranj Primskovo Nudimo vam: vse pripomočke za šivanje in pletenje, pripomočke za izdelavo tapiserij in makrameja, gobeline itd. Pomagamo vam prihraniti in vam svetujemo. Odprto vsak delavnik od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sre stev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrtni*«* in podjetništva v občini Jesenice (Ur. list RS, Št. 5/91) je j* . šni svet Skupščine občine Jesenice na svoji 21. seji dne J* 1991 sprejel SKLEP o razpisu za dodelitev posojil iz sredstev občinskega proracu za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva v občin' Jesenice 1. člen jj, Za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja obrtništva podjetništva se nameni iz sredstev proračuna občine Jese ce 857.000,00 din. 2. člen Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: 0. - nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za graditev P slovnih prostorov, - nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov, - nakup nove ali generalno obnovo opreme. .. 20 % sredstev se lahko nameni za dodeljevanje kratkoroc kreditov za obratna sredstva. . :0 Posojila se prednostno dodelujejo za dejavnosti, ki o Torek, 19. februarja 1991 MALI OGLASI, OGLASI 15. STRAN (MMMSmMGLAS MALI OGLASI f? 27-960 Cesta JLA 16 gromi stroji Prodam dve termoakumulacijski pECl 4 KW, BOJLER 80 litrov, sedem armaturnih MREŽ in mizarsko tračno ŽAGO, lito železno. gj4-273, popoldan_2084 Prodam ROBINSON club TRŽIČ tel.:52-266 V PETEK, 22. 2., KONCERT SKUPINE ABRAKADABRA VOZILA '37-677 VIDEOREKORDER. 2153 Prodam barvni TV Blaupunkt. Ogled popoldan. Ovsenik Jože, jgzgrska 78/a, Kranj_ 2161 AvTOMOBILISTI! Agroizbira Čirče nudi vse vrste akumulatorjev Vesna Maribor odslej na dva obroka. Akumulatorji so brez vzdrževanja z dveletno garancijo in že od 652,00 din dalje. Se priporoča Agroizbira Cirče.flf 34-802 _ 2167 Prodam nov TV sprejemnik, na daljinsko upravljanje, ekran 36 cm. gtrahinj 47, Naklo_ 2184 Prodam rabljeno PEČ, za centralno ogrevanje TAM ŠTABLER, 25 UL. informacije na ■» 82-103 2189 Ugodno prodam 1-osni TRAKTOR, Special diesel. « 10-078 2195 Pmdam barvni TV, ekran 55 cm, star 3 leta. Špik, Kidričeva 8, Kranj 2197 SKRINJO 380 I, LTH, NOVO, prodam 20 odstotkov ceneje in ra-dvotarifni ŠTEVEC GRADBENI MATERIAL Kupimo večjo količino SMERKO-VEGA LESA, debeline 8 cm. «• 061/662-543_ 2223 Prodam 4 kubike suhih smrekovih PLOHOV in DESK. 9 79-973 po 15. uri 2236 KUPIM Kupim travniško BRANO, železno. Za konjsko vprego. « 77-739 2196 LOKALI stikaln o ploščo. * 621 -354 uro in 2205 SEX SHOP VIDEOTEKA TEL 064/81 296 JESENICE, Titova 18 a NOVO PRVI NA GORENJSKEM r^ALNTsTROJ Gorenje, malo ra-jen ugodno prodam. seveda Leščani, s pokrivali in napisi: Forza, Frenk! HOTEL iKOKR Pridite in se prepričajte. Kuhinja je odprta vsak dan od 12. do 24. ure. Vsak večer od 19. ure dalje ples z ansamblom Zimzelen. V soboto smo vam pripravili posebno presenečenje. Ob 18. uri modna revija za otroke z nastopom čarovnika. V nadaljevanju modna revija za odrasle. Rezervacije po telefonu 22-451 VAM NUDI V BIFEJU: SRNINE KLOBASE Z ZASEKO DIVJAĆINSKE SALAME JELENOV PRŠUT DIVJAČINSKO PAŠTETO • DAMJAKOVO RAGU JUHO • SRNIN GOLAŽ S POLENTO DIVJAČINSK1 RAGU S KROMPIRJEVIMI ŠTRUKIJI • JELENOVO ZAREBRNICO PEČENKO DIVJEGA PRAŠIČA DUŠENO SRNINO STEGNO PEČENEGA ZAJCA • SOI.ATNI BIFE AJDOVE ŠTRUKUE Z OREHI IN MEDOM SIROVE SLADKE ŠTRUKUE POLNJENO JABOLKO Z OREHI