Leto II.
V Celju, dne 10. maja 1907.
St. 22.
NARODNI LIST
fin 1	-"■ ■ ' •■ --v-i,	• ^
Glasilo narodne stranke za Štajersko.
Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse posiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: ,,Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1.
„Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. NaroCnina se plaCuje vnaprej. — Posamezna Številka stane 10 vin.
Oglasi se raCunajo po 20 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: rNarodni List" v Celju.
Narodni kmečki volilci!
Narodna stranka kot stranka svobodomiselnih in značajnih Slovencev podpira z vsemi svojimi močmi neodvisne kmečke kandidate v vseh 7 slovenskih volilnih okrajih. Svobodni slovenski narod, pojdi dne 14. majnika na volišče in voli prave kmečke kandidate, ki so:
I. Za okraj Celje-Vransko:
veleposestnik v Žaleu. 2. Za okraj Brežice-Sevnica-Laško:
4.	Za okraj Ptuj-Ormož:
j
Jakob
veleposestnik v Središču.
5.	Za okraj Ljutomer-Gornja Radgona-Št. Lenart-Cmurek-Nlaribor:
veleposestnik in župan v Trbovljah. 3. Za okraj Šmarje-Rogatec-Kozje:
veleposestnik na Krapju pri Ljutomeru 6. Za okraj Maribor-Slov. Bistrica-Konjice:
posestnik pri Sv. Križu tik Slatine.	veleposestnik na Smolniku pri Rušah.
7. Za okraj Marenberg-Slovenji Gradeč-Šoštanj-Gornjigrad:
veleposestnik v Velenju.
V celjski mestni skupini podpira narodna stranka skupnega slovenskega kandidata, ki je:
ključavničarski mojster v Celju.
fl^^ri Si t fi 1 \ 114$ »jfva ? Zdrami se in otresi se konečno političnega jerobstva! Nekateri posamezniki, ki se k31UVIl&iiAF lJllll^LVO« smatrajo za vzvišene nad ljudstvom in za nezmotljive v političnih dejanjih, so Te hoteli, slovensko ljudstvo, zasužnjiti na duhu. Proč z verigami, samozavestno in svobodno stepi na dan, slovensko ljudstvo, in se otresi komandantov, političnih komedijantov! Voli dne 14. majnika može, ki so na vse strani neodvisni, može — kmetovalce, ki žive med teboj in s teboj, ki kot kmetje poznajo Tvoje težave in potrebe, voli može svobodne in značajne. Zmaga kandidatov narodne stranke, zmaga pravih kmečkih kandidatov bode zmaga napredka, svobode in značajnosti! Slovensko ljudstvo, naprej!
Narodni volilci!
V torek Vas kliče dolžnost na volišče. V rokah imate listek, s katerim se izkažete, da imate volilno pravico, in še drug listek, glasovnico, na katero sami napišite ali pa dajte zapisati ime moža, katerega hočete imeti kot poslanca. Zapišite ime, katero Vam po najboljši vesti priporoča narodna stranka Volitev je zelo lahka. Stopite z imenovanimema lističa na občinski urad, oddajte glasovnici, in storili ste vse, kar treba. Lahko se mirno vrnete na vsakdanji posel.
Priporoča se Vam v vsakem okraju več kandidatov. V kmečkih okrajih prideta resno v poštev le dve stranki, takozvana kmečka zveza in narodna stranka. Socijalni demokrati in „Šta-jerčevci" ne bodo v nobenem okraju zmagali. Odločiti se torej imate le za narodno stranko ali kmečko zvezo. Narodna stranka Vam priporoča može, katerih" imena so debelo tiskana na prvi strani ,,Narodnega Lista", kandidati kmečke zveze so oni, katere Vam priporoča ,.Slov. Gospodar".
Če ljubite slovenski narod in če ljubite napredek, volili bodete narodne kandidate, katere Vam mi priporočamo. Te kandidate si je ljudstvo samo izbralo na javnih shodih, h katerim je imel vsak volilec pristop. Vsi uživajo ljubezen in zaupanje ljudstva. In narodna stranka podpira te može, ker hoče, da bodo poslanci možje, katere res ljudstvo samo v to določi. Ti možje sami stalno bivajo v svojih volilnih okrajih in živijo od kmetovanja ali od svoje obrti. Poznajo torej potrebe ljudstva iz lastne skušnje. Vsi možje, katere Vam narodna stranka v izvolitev priporoča, so pa tudi
razumni, izobraženi in za poslanstvo popolnoma sposobni možje. Ako jim boste, spoštovani volilci, šli zmiraj z nasvetom in dejanjem na pomoč, dosegli bodo kot poslanci za Vas lepe uspehe v gospodarstvenem in narodnem oziru. To bodo pravi ljud ki zastopniki, ki izidejo iz naroda in se bodo žrtvovali za svoj narod. Ne pomišljajte se toraj, svoj glas oddajte le našim narodnim kandidatom.
Zakaj Vas svarimo pred kandidati, katere Vam „Slov. Gospodar" priporoča? Ker smo v dno duše prepričani, da stranka „Slov. Gospodarja", ki se zdaj imenuje naenkrat kmečka zveza, pomeni nesrečo za štajerske Slovence. — Poslanci, kateri so Slovence dozdaj zastopali, so izgubili zaupanje štajerskih Slovencev. Dr. Korošec je za-
- J"«—...	-	......•
netil na Štajerskem boj bratov zoper brate. — Kmete ščuva zoper šolo in učiteljstvo in zoper meščanstvo. Dr. Ploj in Robič sta vladna kimovca in Koroščeva ponižna služabnika. Omadeževala sta svoje ime s tem, da sta se zapisala za podpornika sramotne politike dr. Korošča in da hočeta biti v družbi dr. Povaleja in dr. Benkoviča, katera narod kot ničvredna špekulanta sovraži in zaničuje._________________________________
Ta stranka mora dne 14. maja izprevideti, da je narod sit teh trotov! Vaše glasovanje za narodne kandidate bodi dokaz, da hočete drugačno življenje v slovenski javnosti. Prvaška duhovniška stranka je narodu napovedala boj. Slovenci, ki hočejo, da se nezdrave razmere na Štajerskem izboljšajo, so ustanovili politično organizacijo pod imenom narodne stranke. Dne 7. svečana t. 1. je narodna stranka po svojem zastopniku na zaupnem
shodu v Mariboru izjavila, da rada prepusti del odgovornosti pi vaško-duhovniški stranki in da zahteva, naj se prepusti vsaj nekaj okrajev ljudstvu, da brez vpliva prvakov in duhovnikov določi kandidate. — S pomočjo teh bi narodna stranka mirnim potom delovala za napredek naroda. Toda prvaki so bili gluhi, v svoji sramotni strahopetnosti so se uklonili hnjskajočemu duhovniku dr. Korošču. Ta je pa izjavil, da vso moč pridrži sebi in svojim kimovcem, narodni stranki je pa napovedal boj. To ponavljamo v večen spomin še enkrat pred volitvami.
In kaj je storil narod? Narod je napovedal boj ošabnemu dr. Korošču in njegovim kimovcem Ploju in Robiču, dr. Povaleju in dr. Benkoviča, Roškarju in Pišku. Narod si je sam izbral ne oziraje se na komando dr. Korošca vzorne može narodnjake, katere hoče voliti 14. maja. Po celem Spodnjem Štajerskem buči mogočen boj naroda za svojo svobodo in za napredek. — Ošabnemu dr. Korošcu se maje stolec, narod hoče kmeta Žurmana. Dr. Ploju zveni nasproti nezaupanje, narod več zaupa priprostemu kmetovalcu Jakobu Zadravcu. Žalostna obsodba dosedajne štajerske politike! Savimta dolina st loii 1 akci tiga zeje nesramno vsiljevanje odvisnega državnega urad. nika dr. Povaleja in hoče domačina Robleka. Od Gornjegagrada do nemškega Arveža doni klic, proč s strahopetnim in nesposobnim Robičem, živel domačin kmetovalec Ježovnik. Obupen boj bije odvetnik dr. Benkovič z narodnim kandidatom Rošem. Tudi narodnjaka Viktor Glaser in Mursa imata vse neodvisne volilce za seboj nasproti Pišku in Roškarju, ki sta se vpregla v
Somišljeniki! „Narodni List" naj roma od soseda do soseda!
Narodni volilci, vrzite čez prag vsakega agitatorja lažikmečke zveze!
sramotno dlako dr. Korošca. Tudi v mestih in trgih je duhovščina odrekla pomoč narodnemu kandidatu Rebeku nasproti strupenemu sovražniku naroda in cerkve in vendar bode izid volitev za narodno stvar tudi tukaj časten!
Voliti imamo, ne se klanjati. Izbirati zastopnike po svoji vesti in ne iti kakor neumna čreda v boj za one, katere nam vsiljuje ošabni dr. Korošec in „Slov. Gospodar"'. Možje, narodnjaki! Volite torej, izbirajte svobodno. Volite narodne kandidate, katere Vam priporoča narodna stranka!
Pozor narodni volilci!
Volilne legitimacije in glasovnice so oblastva večinoma že odposlala. Vsak narodni volilec naj skrbno pazi, da se mu pravočasno izročita ta dva velevažna dokumenta. Najvažnejša je volilna legitimacija, ker brez te se ne more voliti. Kdor bi te legitimacije vsaj 24 ur pred volitvijo ne dobil ali kdor bi jo izgubil, naj se nemudoma zglasi pri dotičnem okrajnem glavarstvu, da se mu napravi dupli-kat legitimacije. Ako bi kdo ne dobil glasovnice, ali če bi jo izgubil, se lahko zglasi pri politični oblasti — pri dotičnem okrajnem glavarstvu — kjer se mu izroči nova glasovnica. Vendar pa se glasovnica dobi tudi na dan volitve pri volilnem komisarju.
Glasovnice in legitimacije naj naši somišljeniki skrbno čuvajo, ker se bodo nasprotniki na vse dovoljene in nedovoljene načine trudili, da bi jih dobili v roke.
Kako se naj izpolnijo glasovnice?
Glasovnice je izpolniti tako, da je na njih natančno označena oseba kandidata in da je vsak dvom izključen. Glasovnica ima te-le rubrike: ime kandidata, njegovo opravilo in stanovanje. Na glasovnice se naj napišejo imena kandidatov tako, kakor so navedena na prvi strani današnje številke ,.Nar. Lista". Le ako bodo glasovnice izpolnjene tako, je izključena vsaka možnost, da bi se moglo dvomiti o njih veljavnosti. Na volišče je treba sabo prinesti legitimacijo in glasovnico. Legitimacijo je treba, predno se odda glasovnica, pokazati volilni komisiji. Ker velja legitimacija tudi za morebitno ožjo volitev, naj jo vsak somišljenik shrani, če je že tudi oddal svoj glas.
Kakšne pravice imajo zaupniki?
Zaupniki, ki jih je imenovala stranka v vsaki posamni občini, da so navzoči pri volilnem aktu, smejo ostati v volilnem lokalu tudi v času, ko je drugim v o 1 i l^c e m s v o-boden dostop na volišče zabranjen, predvsem pa pri skrutiniju, ki se sicer vrši pri zaklenjenih durih. Zaupniki so v vsakji občini za stranko velike važnosti. Zato pozivljemo vnovič somišljenike po deželi, naj v vsaki občini, ako še dosedaj tega niso storili, imenujejo vsaj po enega zaupnika ter njega ime naznanijo i z -vrševalnem"u odboru narodne stranke, dajihprijavi politični oblasti. Za imenovanje zaupnikov je zadnji čas! Kjer se zaupniki še niso naznanili strankinemu vodstvu, naj se to zgodi nemudoma, če je treba brzojavno! Pripominjamo, da ima pravico imenovati zaupnike samo strankino vodstvo, ne pa p o s a m-niki ali volilni odbori!
Volitev je svobodna in tajna!
Opozarjamo somišljenike zlasti po deželi, d a je volitev svobodna in tajna. Nihče ne sme volilcev siliti, da bi glasovali proti svojemn prepričanju. Volitevjetajna, to je nihče ne bo vedel, za koga je kdo glasoval. Zato se ni treba bati duhovniškega terorizma! Na to naj zlasti opozarjajo naši somišljeniki volilce na deželi, ki so dosedaj klerikalni radi tega, ker so se bali duhovniškega maščevanja.
Volilna nasilstva so kazniva!
Naši nasprotniki so se pri vseh dosedanjih volitvah posluževali najgrših nasilstev in najhujšega terorizma. Dasi so taka nasilstva sedaj po zakonu strogo prepovedana, vendar ni dvoma, da bodo tudi to pot nasprotniki posegli po svojih starih sredstvih. .
Zato naglašamo, da je vsakdo, kiskuša vplivati na volilce s tem, da j i m grozi
z gmotno škodo, zakrivil pregrešek volilnega nasilstva. kaznjiv s strogim zaporom do enega leta; takisto so zakrivili pregrešek proti zakonu o volilni svobodi tisti, ki samovoljno in brez i z r e č -nega dovoljenja volilca pobirajo ali pridržuj ej o legitimacije inglasovnice ter jih brez izrečnega dovoljenja izpolnjujejo, ter se kaznujejo z zaporom do treh mesecev. Takšna nasilstva so po deželi s strani duhovnikov splošno v navadi in, kakor čujemo. sedaj v najlepšem cvetu! Somišljeniki, zaupniki! Zakon v varstvo volilne svobode vam daje v roko najuspešnejše orodje proti duhovniškemu terorizmu in nasilstvu! Nastopite brezobzirno proti vsakemu, ki bi kršil zakon in ga ovadite državnemu pravdniku. Le na ta način se boste rešili duhovske komande in povzročili, da bo prišla do veljave svobodne ljudska volja!
Iz političnega sveta.
Novo kazensko postavo
nameravajo skovati v Avstriji. Posvetovanja, ki se jih udeležujejo profesorji kazenska prava iz vseh avstrijskih vseučilišč, so se že pričela in bodo trajala 8 dni.
Letošnji cesarski manevri
se bodo vršili med 3. in med 14. vojem in se bodo končali 7. septembra. Doslej še ni odločeno, bo li cesar stanoval v Celovcu ali v Št. Vidu ob Glini, vendar se sodi, da najbrž v Št. Vidu, ker se hoče umakniti utrudljivim slovesnim sprejemom in takim priredbam.
Dnevne novice.
Glavni zbor zaupnikov narodne stranke. Somišljeniki narodne stranke! Ne smemo živeti od danes do jutri. Naša naloga je velika. Zato moramo zmiraj naprej misliti in se pripravljati. To je vzrok, da Vas že danes opozarjamo, da se takcj po volitvah skliče glavni zbor zaupnikov narodne stranke iz cele dežele. Narodna stranka je opravila zadnje mesece ogromno delo, kateremu se čudi ves svet. Pisatelj politične zgodovine štajerskih Slovencev bode moral preteklega polleta označiti kot preporod štajerskih Slovencev iz političnega spanja. Zgodovinar bode pa pripomnil, da je ta vzlet naroda pripisati neumornemu delu Vašemu, dragi somišljeniki narodne stranke. Zdaj pride čas za drugo delo. Vaše sile so bile v volilnem boju, s shodi in z agitacijo do skrajnosti napete. Tudi Vaša gmotna sredstva in tudi — naša! Izven časopisa smo vrgli v malo dneh 60 stotov (centov) tiskovin med narod, upamo, da na rodovitna tla. Mi pa z ozirom na potrebo trajnega dela za narodni napredek nikakor nočemo, da bi se sile tratile, ampak moramo ekonomično (gospodarsko) postopati. Drug način dela pride sedaj na vrsto! Delo prihodnjosti bode mirnejše, manj naporno in spojeno z manjšimi gmotnimi žrtvami, pa to delo bode enako važno kakor v preteklih mesecih. Zmagali smo, pa zmago moramo izkoristiti v prid pravega napredka našega naroda in tudi to delo, četudi ni tako težavno nego dosedajno delo, je vendar nujna potreba, če nočemo, da se ue izgubi težko pridobljeni sad in uspeh. Glavni zbor zaupnikov ima namen dognati jasno sliko položaja v vseh okrajih. Določiti si moramo pot za boljšo bodočnost, skleniti se mora, kako stališče zavzame stranka nasproti izvoljenim poslancem. Somišljeniki, že v naprej vas vabimo na velik naš praznik, prihodnji glavni zbor zaupnikov narodne stranke. Dan se pravočasno naznani!
Pozor somišljeniki! Agitatorji lažikmečke zveze so podkupili razna dvomljiva bitja, da med razdelitvijo legitimacij in glasovnic agitirajo za Koroščeve kandidate. Imamo že več slučajev s pričami in bomo brezobzirno nastopili. Župani pristaši lažikmečke zveze razpošiljajo izpolnjene glasovnice! Somišljeniki, naznanite vse take slučaje nemudoma državnemu pravdništvu!!
Ožje volitve. Nikdo danes ne more z gotovostjo vedeti, kakšen bo izid volitev. Prav lahko je mogoče, da bo v treh volilnih okrajih prišlo do ožjih volitev. V tem slučaju bode treba nagle odločitve in premišljenega postopanja. Izvrševalni
odbor narodne stranke skliče v tem slučaju takoj po prvih volitvah shod zaupnikov dotičnih okrajev, kjer se storijo nadaljni sklepi. Za okraj Laško-Brežice-Sevnica se skliče tak shod po potrebi v Zidanmost. Če bi prišlo do ožjih volitev med Žurmanom in dr. Korošcem, skliče se shod v Mestinje, ali se pa izdajo navodila naravnost Enako se skliče shod zaupnikov v Ptuj, če bi prišlo do ožje volitve med dr. Plojem in Zadravcem. Podobno v drugih okrajih. Volilci, shranite na vsak način svoje legitimacije za slučaj ožjih volitev.
Na I. izvanrednem občnem zboru akad. tehn. društva »Triglav" v Gradcu zbrani akademiki zahtevajo od vseh slovenskih poslancev, ki bo jih slovenski narod poslal v državni zbor, naj pripadajo tej ali oni stranki, da vresničijo v zvezi s slovansko večino upravičeno zahtevo slovenskega naroda po lastnem vseučilišču. Dosega te zahteve jim bodi pogoj vsakega nadaljnega delovanja v državnem zboru. — Akademiki stavijo to zahtevo kot bistven in važen del naroda, ki najbolj čuti, kaj se pravi biti »gost« na tujih tleh.
Čudna pozabljivost. V Sevnici sta zakonska Brečko pozabila svojo triletno hčerko ponoči izven hiše. Šele drugi dan sta jo iskala in jo našla — utopljeno v bližnjem potoku. Za to lahkomiselnost bosta dajala odgovor pred sodnijo.
Poskušen samomor. V Mariboru se je vrgel na železnični tir mizarski pomočnik Mihael Vin-šek, da bi ga povozil vlak. S silo so ga potegnili izpred stroja, ki bi ga bil kmalu povozil.
Umor v Trbovljah. Pretečeni četrtek sta pila rudarja Jože Geršek in Tomaž Borstner v neki gostilni v Trbovljah. Jela sta se prepirati, vsled česar je Geršek gostilno zapustil in se napotil domu. Kmalu nato pa ga je našel nek delavec na cesti mrtvega. Vrat mu je bil tako prerezan, da se je držala glava samo s kostmi telesa. Sum je letel na Borstnerja, kateri je zločin za nekaj časa tudi priznal.
Srčna kap je zadela nadinženerja Jakoba Steinka v Mariboru. V torek zjutraj ga je našla raznašalka časopisov na stopnicah mrtvega.
V Dravo je padel v Mariboru deček Franc Kristl. Mati je skočila za njim in ga z nevarnostjo za lastno življenje rešila.
Slovensko učiteljstvo, ki se je zbralo dne 2. maja iz petih okrajev v Poljčanah, je sklenilo rezolucijo, katere zaradi obsežnosti ne moremo v celoti prijaviti. Obsodilo je podlo hujskanje in zavijanje resnice »Gospodarja". »Našega Doma", »Slovenca" in »Štajerca". Izjavilo je, da ono n krivo, da so se preložile velike počitnice, pač pa okrajni šolski sveti. Obsodilo je laž »Slov. Gosp.", da je učiteljstvo zoper nerazdeljen pouk. Dalje pravi: Učiteljstvo jasno in razločno izpove, da stoji na stališču državnošolskega zakona, ki zahteva nravno versko vzgojo. Učiteljstvo torej ni zoper vero, pač pa odločno obsoja stremljenje klerika-lizma po nadvladi nad šolo in učiteljstvom ter bode te nakane klerikalizma, kjer in kadar bode treba, neustrašeno pobijalo! Ljudstvo naj se ne hujska zoper šolo s tem, da se mu vedno govori o velikih troških, ki jih povzroča šolstvo. S takim zabavljanjem ljudstvu ni nič pomagano. Država naj prevzame troške za šole ter naj skrči ogromne izdatke za militarizem! Če se to izvede, bo narodu resnično pomagano. — V sedajnem volilnem boju bode podpiralo učiteljstvo povsod neodvisne kmetske kandidate proti kandidatom Koroščeve »kmetske zveze", ker ta je razvila program, ki je šoli kvarljiv in ker ta zveza in nje glasilo »Slov. Gospodar" postopata skrajno sovražno zoper šolo in učiteljstvo.
Volilni boj.
Mestna skupina Celje-Ormož.
g. Ivan Rebek,
ključavničarski mojster v Celju.
c Slovenci! Dne 14. maja vsi za Rebeka! Na
skupnem slovenskem shodu dne 14. aprila v Celju so si Slovenci izbrali kot kandidata za mestno celjsko skupino moža, ki je vzrasel iz ljudstva in med ljudstvom, Ivana Rebeka. Nemci, ki jim ni za drugo, kakor za visoko nemško uradniško politiko, so postavili nekega Marckhla, ki je deželne sodnije svetovalec v Celovcu. On je visok gospod in ne pozna potreb in želj večine prebivalstva v krajih, spadajočih v to skupino, obrtnikov, trgovcev, delavcev, kmetov itd. On bode samo na komando nemških doktorjev iz Celja in Maribora gledal na to, da bo prišlo čim največ nemških uradnikov v naše slovenske kraje, da bi se tako naši kraji tem hitreje ponemčili. Gospodarske
Naprednjaki, pokažite svojo agitacijsko moč! Pojdite k vsakemu volilcu!
potrebe ljudstva mu bodo deveta briga. Socijalni demokrat, ki tudi kandidira v tej skupini, je brezpomemben, sploh ne pride v poštev. Tudi ta ne pozna ljudstva, ki živi v naših krajih, ker 011 živi nekje zgoraj v Gradcu. Greh in sramoto sebi ter gospodarsko škodo si nakoplje vsakdo, kdor voli katerega teh dveh. Naš edini in pravi kandidat ljudstva je Ivan Rebek, mož velikih sposobnosti. sam obrtnik, ki pa kot kmečki sin in kot mož. ki živi med ljudstvom, pozna vse križe in težave delavnega ljudstva, in bode po svoji najboljši vesti pripomagal k izboljšanju njegovega položaja. Kdor hoče sebi dobro, bo volil pravega ljudskega kandidata, ki je Ivan Rebek, ključavničar v Celju.
Slovenci na krov! Naša častna naloga je, da vržemo gospodstvo nemške klike ob tla. Eden prvih korakov — obenem najvažnejši — bo, da odvzamemo tem zagrizencem rnemški"' spodnje-štajerski mandat. Zato dne 14. maja vsi na volišče! Naš kandidat je Ivan Rebek w Celju.
c Hitri celjski magistrat še do danes niraznosil volilcem legitimacij in glasovnic. Opozarjamo vse Slovence v Celju: Kdor do pondeljka nima legitimacije in glasovnice v rokah, naj gre na vsak način osebno na magistrat in iste zahteva. Slovenci, storite svojo dolžnost.
c Pozor, celjski Slovenci! Z ozirom na volitve v mestni skupini se pozivljete vsi na soboto, dne 11. t. m., ob pol 8. uri zvečer v čitalniško dvorano v ,.Narodnem domu" na zaupni pogovor, da se razgovorimo glede agitacije na dan volitve. Vsi agitatorji in vsi, ki hočete kot taki nastopiti, pridite!
a) Celje-Vransko.
Narodni kmečki kandidat:
Franc Roblek,
kmetovalec v Žalcu;
cv Proč s financarjem! Živel kmet Franc Roblek! Veličasten je bil shod v Žalcu. Nad 1500 kmetov si je tamkaj postavilo med nepopisnim navdušenjem Franca Robleka iz Žalca za kandidata. Pa ta svobodna kmečka volja ni bila pogodu dr. Korošču in njegovim privržencem, zato so duhovniki nasproti kmetu postavili financarja dr. Povaleja za kandidata. Z najostudnejšimi sredstvi delajo za njega duhovniki, na čelu jim dr. Korošec. O možu, kakor je Roblek, katerega čisto, neomadeževano in vzorno življenje v obeh okrajih poznamo, o možu, ki je največ pripomogel. da se je v Žalcu postavila tako krasna cerkev. o tem možu lažejo, da je brezverec, da je liberalec. O možu, ki je vzoren gospodar in na vse strani neodvisen, lažejo, da je odvisen od celjskih doktorjev in učiteljev. O možu, ki nad-kriljuje s svojo splošno in gospodarsko izobrazbo daleč financarja Povaleja. o tem možu lažejo, da niti enega stavka ne zna napisati. O možu, ki je na mnogih shodih naravnost krasno govoril o kmečkih težnjah, o tem možu lažejo, da ne zna govoriti. Lažejo, da so ga celjski liberalci prisilili, da je prevzel kandidaturo, da bo pozneje odstopil itd. Vse to je ostudna in drzna laž. Roblek je z radostjo sprejel od kmetov mu ponujeno kandidaturo in bo poslanstvo opravljal kot pravi kmečki zastopnik in ne bo odstopil, dokler po preteku 6 let vsled novih volitev ne bode treba položiti mandata v roke volilcev.
Kmetje! ..Slovenski Gospodar'1, ki z naj-gnusnejšimi lažmi dela proti Roblekn, Vas je imenoval fakinažo, bando itd., ker ste financarju Po-valejn pokazali, da ga ne marate! Kmetje! Kdor ima v sebi količkaj časti in poštenja, ne bo volil človeka, ki Vas je pustil pse17.za fakinažo, ne bo volil človeka, ki je sam Vas rekel, da se Vam predobro godi, da zato lahko popivate itd., ne bo volil človeka, ki je moral neštetokrat iz Savinske doline pred razjarjenimi kmeti bežati, ampak bo volil moža-doroačina, sotrpina, sobrata, kmeta, ki je: Franc Roblek, veleposestnik v Žalcu!
cv Savinski kmetje! ,,Slov. Gosp." Vas v svoji zadnji številki zopet psuje za fakinažo. Kdor noče pljuvati na svojo suknjo, kdor ima količkaj kmečkega ponosa in časti v sebi, bo to 14. maja povrnil milo za drago in bo volil iz globokega prepričanja vrlega kmeta Robleka! Dr. Povalej, dne 14. maja bo govorila „fakinaža"!!
cv Izpod Mrzlice. V šentpeterski cerkvi sedaj s prižnice ni drugo slišati, kakor agitacijo za
financarja Povaleja, celo pri Šmarnicah. Mi bi g. župnika veliko bolj spoštovali, ko bi se ne vtikal v cerkvi v volitve in bi pustil kmetu svojo voljo. Kristus je učil, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta; zakaj se torej toliko pehate za financarja. Če pa že hočete proti Robleku nastopiti, storite to vsaj zunaj cerkve, kjer imamo lahko vsi ušesa, pa tudi usta odprta. Potem Vam bomo povedali, zakaj hočemo kmeta in zakaj ne financarja. Kmetje, ki se nočete slepo pokoriti komandi, dne 14. maja vsi na volišče za kmeta poštenjaka Robleka, financarja pa lahko volijo Flis, Čepur in blatni Povali.
cv Kalobski župnik Kostanjevec se v teku svojih dolgoletnih študij ni niti toliko zlikal, da bi poznal najnavadnejše pojme, kako se je v gostilni obnašati napram navzočemu gostu-tujcu. Naj nas mož ne izziva, njegova preteklost je sicer jako neokusna, a vendar bodemo brezobzirno proti njemu nastopali, ako se ne poboljša. Vemo sicer, da je bil v nedeljo popoldan pri Graselliju v Sv. Jakobu popolnoma pijan, a pijanost je izgovor, ki sosebno za dušnega pastirja prav nič ne velja.
cv Vikar Gorišek rogovili po celjski okolici. Kaj se ima vikar Gorišek v volitve vtikati ? Pred 14 dnevi je hotel odstaviti našega priljubljenega župana Glinšeka, zdaj pa dela zoper domačina Robleka in hodi od hiše do hiše in prigovarja ljudem, naj volijo sovražnika kmetov, financarja dr. Povaleja. V sredo je šel ta ničvredni božji namestnik nalašč na izpoved v Lokrovec. Potem je pa šel od hiše do hiše listke popisavat. Ali se to spodobi? Kmetje, raztrgajte, kar je Gorišek popisal in proč vrzite. Gorišek ne bode koman-diral. Ta hujskač naj plača rajši 100.000 kron škode, ktero je napravil kmetom laškega okraja s konsumom. Dajte mu brco, vrzite ga čez prag! Volite Robleka! Če pa Robleka ne volite, rajši v torek doma ostanite!
cv Mežnar Korošec, daj mir, — zaprt boš! Zadnjič si trgal Roblekove lepake raz sten, pa smo ti odpustili. Glej, da se ne drzneš zdaj zopet kaj tacega, drugače boš kašo pihal!
cv Šmartno v Rožni dolini. Odbor narodne stranke za Rožno dolino izreka Poharčki in pa njenemu zvestemu najlepšo zahvalo za vsestransko izvrstno in okusno napravo govorniškega odra. To gotovo ni malenkost, če se pomisli, s kakim navdušenjem je letal naš kaplan zadnje tri dni pred shodom k Poharčki, jo s ,.prepričevalno" besedo bodril, naj vstraja, njegovo „plačilo" jej ne izostane.
cv Kaplan Kovačič in učiteljstvo. V pred zadnji ,.Gospodarjevi" številki čitam „grozno" obsodbo zaljubljenega kaplana Kovačiča na učiteljstvo; med drugim pravi: „Ljudstvo vas že itak ne spoštuje, 14. maja vas bode pa obsodilo". Hej gospodine! Kaj pa je bilo dne 5. maja pri Po horcu? Vas moram zopet vprašati: „Koga so ta dan obsodili? Kje so ga obsodili? In zakaj so vas obsodili? Mislimo, da ste dobili dosti odgovora. Škofijstvo pa opozarjamo na tega človeka, ki je zanesel v dosedaj sicer miren kraj toliko sovraštva in prepira.
cv Tudi iz Rožne doline je moral dr. Povalej oditi kar čez travnik, čez polje in cesto, in še to v senci dveh orožniških bajonetov. Kaj ne, doktore, kaj takega si pač niste mislili, da Rožnodolčani tako slabo čislajo financarje. Naš kandidat je kmetovalec Franc Roblek, kateremu bodemo dne 14. maja oddali svoje glasove.
cv ResnicoSjubni gospod župnik v Grižah. Ta častiti oznanjevalec resnice in ljubezni ne more pozabiti, da ga je g. Roblek v Grižah na sholu tako ugnal, da se je prečastitemu vse smejalo. Rad bi se sedaj opral, pa zamorca pereš zastonj, vedno je črn; ona sredstva vam ne pomagajo nič, oudi z lažjo ne pridete daleč. Sedaj pripovedujete okoli, da ste g. Robleka ugnali, da vam ni vedel ničesar odgovoriti. Tudi ta laž vam ne pomaga nič, ljudje vam bodo verjeli še pač manj, ko do sedaj, svoj ugled si izpodkopujete. Le zvijajte se sedaj, koli vor hočete, naš poslanec mora biti vendar Franc Roblek.
cv Punt v cinkarni! Vikar Gorišek je ustanov "t delavce cinkarne pri Celju posebno društvo. _ el je, da ni politično, a zdaj, ko so volitve. u delavci izprevideli zvijačo vikarja Goriška. Izprevideli so, da jih hoče Gorišek zapeljati, da bi , olili dr. Povaleja. Te sramote pa slovenski delavci sebi ne store. Začel se je nevaren punt zoper hinavskega Goriška, cinkarniški delavci pa
volijo deloma socijalista, deloma Robleka. Hinav stvo nima božjega blagoslova!
cv Gomilsko. Po dolgem času nas je Gomi-ljane slavni ,,Gospodar" počastil in se pri tem prav farizejsko na debelo zlagal. Piše namreč o shodu, ki ga je v nedeljo sklical v Braslovče za Povaleja njegov srčni prijatelj g. kaplan, da so ta shod razbili ne Braslovčani, ki so po kapla-novem mnenju vsi za financarja, ampak edino le razgrajači iz sosednih vasi, med katerimi omenja v prvi vrsti nas Gomiljane. Nas sicer malo zanima, kaj piše o nas mariborski nazaj-Gospodar in kaj klobasari svojim lahkovernim backom, tudi nas ni strah slavnega strokovnjaka o hmeljarskem vprašanju, g. dr. Korošca, vendar moramo enkrat za vselej pribiti, da se je tukaj ,,Gospodar", oziroma bogo- in resnicoljubni dopisnik prav debelo zlagal. Izmed Gomiljanov ni bil omenjeno nedeljo nihče na slavnem „Povalejevem shodu brez Povaleja". Mi Gomiljani smo že toliko pametni, da izpre-vidimo sami. da bo Povalej tudi brez nas povaljan. Pri nas smo se že zdavnej odločili za pravega in edinega kmečkega kandidata Franca Robleka, kateremu oddamo 14. maja vsi svoje glasove — razun nekaterih omahljivcev, kateri pa, upamo, se bodo tudi še izpametovali.
cv Volilni shod se vrši v nedeljo, dne 12. t. m. v Arclinu pri Vojniku.
b) Brežice-Sevnica-Laško.
Narodni kmečki kandidat:
Ferdinand Ros,
kmetovalec v Hastniku in župan trboveljski;
b Možje naprednjaki brežiškega, sevniškega in laškega okraja I Če hočete dobro sebi in svojemu okraju, strmoglavite drznega vsiljivca dr. Benkoviča. Vaš boj zoper tega človeka je boj za napredek štajerskih Slovencev. Neodpustljivo napako storite, ako ne zastavite v zadnjem hipu vseh močij za neodvisnega narodnega kandidata g. Roša. Rošu osebno ni za poslansko čast, on ne potrebuje poslanstva. Če so se pa zaupniki vseh okrajev zanj izrekli kot moža poštenjaka in domačina, zadene zdaj dolžnost vsakega narodnjaka, da za njegovo izvolitev z vsemi močmi deluje. Narodnjaki, potreba je, da napnete vse moči!
b Dr. Benkovič znorel. Temu človeku se že dalj časa meša, ob času volitev je pa, kakor se zdi, popolnoma znorel. Izdal je volilni oklic, v katerem v 22 paragrafih sam sebi hvalo poje. Čujmo besedilo: 2. „On je vzor odvetnika ! (Taka samohvala se mora največjemu tepcu gnusiti. Ali Vas ni sram, Robič in Ploj, take družbe?)
9. „On je prestal toliko preganjanja kot nikdo drugi!" (Ta nesramni človek, ki hujska zoper šolo in zoper narodne trgovce, hoče govoriti, da je prestal preganjanje. Fej!.)
12.	„On bode kot svetovno in jezikovno izobražen mož najboljši naš zastopnik. (Svetovno-znani falot se ne more bolj hinavsko priporočati)
13.	„On je neizprosen in brezobziren v političnem boju!" (To je vsaj res, niti hudodelstva se ne sramuje.)
14.	„On je popolnoma politično zrel" (za norišnico in kriminal!)
20. „On v političnem boju ne pozna obrekovanja in laži, ampak le resnico!" (kakor če bi se cigan hvalil, da ne krade!)
Oklic se konča tako šemasto, da dr. Benko-viču po pravici očita, da se obnaša kakor kloven v cirkusu. Z debelimi črkami piše: „Živio Benkovič, to je pravi tič." Naravnost neverjetno, da je odvetnik sposoben za sebe tako reklamo delati. Volilci! Zdaj poznate ,,pravega tiča". Kdor voli takega zblaznelega tiča, bije v obraz vsaki dostojnosti. Sramota!
Boj zoper Roša. Kmečka zveza je najbolj nazadnjaška politična oblika, kar jih je bilo kedaj na Slovenskem. Dr. Benkovič se ne sramuje vzbujati v ljudstvu nasprotstvo zoper tekmeca niti s hujskanjem zoper najdražji ljudski zaklad, zoper njega šolo. Očita Rošu, da ima dva sina učitelja. Ljudstvo bi moralo biti hvaležno očetu, ki dva sina posveti učiteljskemu poklicu. Ta poklic ni hvaležen. Roš bi lahko dal izšolati svoje sine za prijetnejše poklice. In akademik, doktor in odvetnik pade tako nizko, da učiteljski poklic sinov svojega nasprotnika izrablja kot hujskajoče sredstvo! Dognalo se je nadalje, da je hudobna izmišljotina, da bi bil Roš obsojen v globo zaradi
Naprednjaki, dne 14. maja vsi na volišče!
točenja žganja. Dr. Benkovič se pa ne sramuje to laž še dalje pogrevati in trditi, da je baje Roš državo goljufal. Podli obrekovalec! Koliko škode je trpel Roš. ker je nasprotoval nemški šoli v Hrastniku, ve vsa slovenska javnost. Dr. Benkovič se pa drzne hujskati zoper Roša z očitno lažjo, da je on kriv, da pride v Hrastnik nemška šola. To je višek nesramnosti. Sramota politični organizaciji, katera kandidira takega propalcga človeka!
b Iz Št. Ruperta nad Laškim. (Uspeh politi-kujočih duhovnikov.) Gorje ljudstvu, kjer župnik in kaplan obvladana od hudega duha politične strasti zapeljavata ljudstvo k boju proti lastnim bratom; iz njihovih vrst zgine zadovoljnost, zgine mir in zastopnost.
Zgodilo se je to v Št. Rupertu. Večina ljudstva je tam dobra; a v politiki jako slabo poučena. Lahko stvar imata torej tamošnji župnik Mojžiček in kaplan Drofenik, nafarbati ljudstvo, kako pobožen kristjan je Benkovič in kako velik nevernik Roš. Nekteri razumni in trezni možje, videč, kako silno agitacijo razvijata župnik in kaplan s prižnice za kandidata dr. Benkoviča, so srčno želeli, naj bi prišel naš deželni poslanec in od ljudstva postavljeni kandidat g. Roš se osebno predstavit v Št. Rupert — mogoče, da bi vsaj nekterim uevednežem oči odprl. Krčmar Oblak je bil takoj pripra/ljen odstopiti svoje prostore za zborovanje — a vsled pritiska župnikovega je ravno tako hitro zopet svoj sklep preklical. Vsled tega bili so sklicatelji primorani zborovanje določiti na prostem pod staro šolo. — Znano je, da je župnik Mojžišek že od mesca februarja bolan, da niti iz sobe ni šel, komaj pa je bolni župnik zvedel, da se bode Rošev shod vsejedno vršil, zgodil se je čudež — župnik je ozdravel, da je mogel v cerkvi hujskati ljudstvo proti Rošu in oznanil je shod dr. Benkoviča že na zjutraj 5. maja, med tem, ko je bil Rošev shod določen na 3. uro popoldne. Pri agitaciji in hujskanju proti gosp. Rošu šel mu je pridno na roko še le pred tremi tedni v Št. Rupert došli kaplan Drofenik. Marljivo je vabil fante v svoje stanovanje na zaupne pogovore, pri katerih se je koval bojni načrt proti „neverniku" Rošu.
Kakšen je bil ta načrt? Zapopaden je v kratkem v tej-le izjavi šentruprtskih pretepačev: „Roša ne bomo pustili govorit, shod bomo raz-gnali — pijače dost!" Stari pametni možje se za to grožnjo niso dosti brigali, pač niso računali. Česa ni vse pijan človek zmožen ...
Prišel je 5. maj in vršil se je Benkovičev shod — seveda brez Benkoviča — saj je bilo to le od župnika in kaplana iztuhtano sredstvo obuditi bojni duh v svojih ovčicah proti lastnim sobratom" . ..
Pri gostilničarju Oblaku so se potem zbirale bojne čete, in Oblak jih je vabil in klical: „Le noter, le noter, pijače zadost: vina, pira, žganja!'1 In pilo se je in pripravljalo na boj — na Gospodov dan... Pilo se je pivo, vino, žganje, na račun brezvestnih hujskačev! Žalostno, sramotno! Proti 3. uri popoldne bilo je slišati iz gostilne pri Oblaku že bolj vpitje kot petje. Žup-nikova vojska pripravljala se je na boj! Župnik Mojžišek je poslal najprej nadučitelju Zupančiču nekako ,.ultimatno noto" — prepoved shoda črno na belem od župnijskega urada, češ da je svet, na katerem se bi imelo vršiti zborovanje, cerkvena last.
In gosp. Roš se ob svojem prihodu pri gosp. nadučitelju ni še dobro vsedel, že mu je prinesel adjutant »generala Mojžišeka" enako prepoved. No, gospod Roš ni tako bojazljiv, kakor si župnik Mojžišek domišljuje. nima se tudi nikogar bati in pred nikomu skrivati — njegova vest je čista, njegovo delovanje odkrito!
Vstopil je na prag hiše pozivajoč ljudstvo, naj pride bliže in posluša svojega deželnega poslanca, kateremu je pred tremi leti oddalo glasove in potem naj sodi. In nastopili so kakor na povelje — vojščaki Mojžiškovi: negotovih omahu-jočih korakov, zabreklimi očmi od dolgotrajnega pitja, prihajale so dvomljive postave. Kakih 20 pijanih ljudi, komaj odraslih šoli, pa tudi starejših pijancev pridrvelo je pred zborovališče ter začelo tam pravi divjaški ples. Spakovali so se, skakali, zmerjali, zasramovali v službi za slovensko ljudstvo osivelega moža — za zahvalo, ker se je pre-mnogokrat potegnil za svoj ubogi kmetski narod, ter moral za to marsikatero bridko požreti od nasprotnikov našega slovenskega kmeta. Pa še
hujše je prišlo. Neki paglavec, ki se je vrtel kakor vrtavka, sklonil se je ter zagnal pest smeti in peska v zaslužnega gospoda deželnega poslanca in okoli njega stoječe! Drugi pa se je zadri: s klado ga po glavi.
Zares najostudnejši prizor, kakoršnega še nisem videl v svojem življenju.
Gospod župnik pa je z velikim dopadenjem gledal uspeh svojega hujskanja, se zadovoljno smehljal iz varnega svojega stanovanja pri odprtem oknu, ter z raznimi znamenji spodbujal svoje ovčice k še večji divjosti... Gosp. poslanec je izpočetka skušal ljudstvo pomiriti, toda ko se je prepričal, da je večina pijana, opustil je to — saj pijancu je vsaka beseda zaman! Šel je nazaj v sobo. Nekaj najbolj pijanih zagnalo se je proti vratom, vsled česar so se morale dati zakleniti; pijanci so še potem celo poskušali udreti v stanovanje, se še nekaj časa priduševali zunaj, potem pa odišli nazaj v gostilno — po zasluženo plačilo . .
Tako sta onadva, ki bi morala biti oznanje-valca miru in sprave, s svojim hujskanjem in vmešavanjem v politiko povzročila, da je sedaj ves Št. Rupert na zunaj obdan s sramotno obleko podivjanosti. Kdor izmed razgrajačev pa bode prejel pred sodnijo zasluženo kazen, naj se zahvali tistim, ki so ga k temu napeljali.
b Iz Trbovelj. Neka, drugače precej vplivna in merodajna oseba v Trbovljah, za katero bi nam bilo resnično žal, če jo razkrinkamo pred javnostjo (tudi njej bi ne bilo vseeno), spletkari za hrbtom proti privržencem narodne stranke. Natančno nam je znano, da obdolžuje obrekovanja manjše uradnike premogokopa njihovim predstojnikom. Nam bi bilo žal za osebo, toda v Trbovljah ne poznamo noža, ki reže na dve strani, kaj pa še pilo, ki pili na tri strani. Se dobro poznamo, smo tudi toliko prebrisani kot dotičnik. Dober svet bi bil: „roko proč", sicer se bodemo pogledali malo drugače, kakor pred leti. Gradiva dovolj.
b Iz Hrastnika. (Mešetarenje za volilne glasove tovarniških delavcev.) Ni še tako dolgo temu, ko je sklical dr. Benkovič shod na Dolu, seveda' pri zaprtih vratih. Resnicoljubna »Slovenec" in »Slov. Gospodar" sta pisala, da je bilo navzočih nad 400 volilcev. Gostilničarka sama pa je izjavila, da je bilo ne nad 150 ljudi. Zanimivo je pa, kako so te skupaj zbobnali. Poleg Dolancev, ki jih poznamo že kot ljudi, ki hočejo imeti vedno kaj posebnega, je bilo namreč navzočih precej delavcev iz hrastniške kemične tovarne. In kako so ti zašli na ta shod? Kaj čedno: kaplan Ga-šparič ie pisal nemčurskim vodjem kemične tovarne, naj pošljejo svoje ljudi na Benkovičev shod, ker bi utegnil biti sicer zelo žalosten in klavern. Zgodilo se je po njegovi volji — delavci so bili poslani na shod. To pa seveda še ni dovolj. Župnik Veternik in kaplan Gašparič sta šla osebno nad fabriško gospodo, naj z a -komandira svojim podložnim, da m o r a j o voliti — dr. Benkoviča, Tako torej razumete volilno svobodo ?! Sramujte se, da morate vporab-ljati že take pomočke za svojega kandidata. Čudno to ni: saj ve vsakdo, da je poraz Benkoviča neizogiben in da bi ga mogla rešiti samo še taka sredstva. A lepo še pride: danes 4. t. m. je dospel v kemično tovarno — baron Moskon, kandidat narodnih odpadnikov, prosit, naj fabriška gospoda zakomandira svojim delavcem, da volijo njega ... Ali ni to že višek smešnosti in nesramnosti?! Prvič moramo konštatirati, da iščejo klerikalci zvezo z Nemci, drugič — presmešno — prosi baron Moskon za delavske glasove in zadnjič moramo konštatirati, da oboji delavcev za njih mišljenje niti ne vprašajo, temveč zahtevajo, da delodajalci vplivajo na svoje podložne, kako morajo voliti. Zato pa pričakujemo od delavcev, da si ne bodo dali diktirati kandidatov od nikogar. Volitve so tajne, na to vas opozarjamo, nikdo ne bo vedel, kako bodete volili! Sklicujemo se na vaš ponos in vašo čast, ki vam bode narekovala, da smete vsaj misliti po svoje. 14. t. m. idite na volišče in oddajte svoje glasove Rošu; to zahteva od vas narodi
b Shod neodvisnega kandidata Ferd. Roša v Loki pri Zidanem mostu vršil se je v nedeljo dopoldan s prav povoljnim uspehom. Predsedoval mu je nadučitelj Jurko, volilcev bilo je nad 150. Kandidat je v poljudnih besedah razložil svoj program, kterega so zbrani z zadovoljstvom sprejeli. Poročal je nadalje o svojem delovanju kot de-
želnozborski poslanec sosebno z ozirom na prevažno novo slov. kmetijsko šolo. Dr. Karlovšek razpravljal je na to o pomenu volilnega gibanja, o kmečkih zahtevah, ter povdarjal, kako važno je za slov. kmeta, da je njegov poslanec neodvisen. Visoko-šolec Kramer zavračal je osebno napade nasprotnikov na neodvisnega kandidata Roša ter dokazal, da je edini Roš res pravi ljudski kandidat. Oglasil se je tudi soc. demokratski kandidat Čobal, kateremu so navzoči njegovi pristaši živahno pritrjevali. Z živijo-klici na kandidata Roša zaključilo se je velezanimivo zborovanje, ki je pridobilo neodvisni misli dokaj novih prijateljev. Prepričani smo, da se 14. maja naša Loka po svoji veliki večini izreče za neodvisnega kmeta Ferdinanda Roša, župana v Trbovljah. Zanimivo je na kak način agitirajo klerikalci pri nas zoper Roša. Naša občina je morala staviti novo šolo, povišale so se obč. doklade, našim kmetom gotovo ne v veselje. Klerikalci so porabili to dejstvo ter kmete nafarbali, da je Roš kriv nove šole, akoravno prav dobro vejo, da Ruš ni niti v okrajnem niti v deželnem šolskem svetu, ki sta v tej zadevi edino kompetentna. To je le en primer poštene katoliške agitacije.
b Šolarji agitatorji za dr. Benkoviča. Neki gospod župnik, obenem katehet, razdeljuje med učence višjih razredov, to posebno sedaj v velikem številu, pobožne mesečnike, v katerih se najde program dr. Benkoviča, vabila na kak shod km. zveze in še neki drugi lažnjivi listek, kateri je v kratkem izšel. To je tisti župnik, kateri je nedolga tega raz lečo izustil, da njemu ni za nobenega dohtarja, sedaj pa ua tak način tudi raz lečo neposredno strastno agitira za tega zvezarja. Ali se šolske oblasti s tem strinjajo, da tak pobožen mož vnema kal sovraštva v mladih srcih, to bi radi vedeli. Ako bi »Gospodar" ali »Straža" se v bran postavila, pridemo z imeni.
b Benkovič — kandidat banditov. Na shodu v Globokem je imel dr. Benkovič take ljudi, kateri so bili sposobni človeka dejanski napasti; grozili so z bunkami in škornji, a sposobni so bili tudi se česa drugega lotiti, bili so namreč iz krajev, kamor pridejo dostikrat povabila od porotne sodnije. Vsi so bili na vse to pripravljeni, kajti Benkovič jih je še s posebnim pismom privabil na shod. V taistem pismu jim je naročal, da se naj nastopa proti nasprotnikom brezobzirno; tedaj g. doktore, tudi z bunkami! Kdo je bandit?
b Volilna shoda priredi kmečki kandidat Roš v nedeljo, dne 12. t. m. v Rajheuburgu in na Blanci.
c) Šmarje-Kozje-Rogatec.
Narodni kmečki kandidat :
¥inko Žurman,
kmetovalec pri Sv. Križu tik Slatine.
š — Dr. Korošec je mrtev — živel Vinko Žurman! Pa ni v resnici umrl ta ošabni mariborski kaplan, ampak pukopali ga bodo volilci dne 14. maja. Korošcev padec je danes skoro siguren. Nobena moč ga ne more več niti za korak dvigniti v njegovih upih, da bi zmagal ta naduti sovražnik vsega napredka. Pa mu je tudi popolnoma prav. Človek, ki je obrekoval in lagal že o vsakem poštenem človeku na Spodnjem Štajerskem, človek, ki mu ni sveto nobeno čustvo, človek, ki je povzročil ves nemir in razdor med štajerskimi Slovenci, človek, ki je v svoji nadutosti tisoče Slovencev odgnal iz slovenskega tabora — tak človek ne zasluži drugega, nego da mu volilci dne 14. maja pokažejo svojo neomah-ljivo voljo, da ne marajo njega in njegovih lum-parij. Dr. Korošec je oblatil že vse poštene kmete rogaškega, šmarskega in kozjanskega okraja, ki se mu ne klanjajo brezpogojno; dr. Korošec je nesramno lagal o Žurmanu, da je posel občinskega tajnika slabo opravljal; dr. Korošec je podlo lagal o Žurmanovih shodih; dr. Korošec nesramno hujska proti kmetom, ki so si postavili Žurmana za kandidata; dr. Korošec je nesramno lagal, da je na mestinjskem shodu bilo od tisoč kmetov le dvesto za Žurmana, dočim je bilo nasprotno resnično; dr. Korošec je lagal o Žurmanu, da je bolan, je lagal o njem, da ni sposoben, dasi je Žurman desetkrat in stokrat sposobnejši nego dr. Korošec; dr. Korošec laže o Žurmanu, da je slab govornik; dr. Korošec ni prijatelj kmeta; nekoč se je izrazil, da kmet lahko tisto j6, kar v razgonu zraste; on priporoča kot kandidata t celjskem okraju dr
Slovenske žene, navdušujte svoje može v boju za napredek!
Povaleja, ki je svoj čas trdil, da se kmetu itak predobro godi; on na večkratna pisma svojih kmečkih volilcev kot bivši državni poslanec niti odgovoril ni; dr. Korošca ljudstvo ne mara; pri Sv. Florijanu je minolo soboto moral bežati in le malokje se je del ljudstva izrekel za njega; postavili so ga za kandidata duhovniki in par nezavednih kmetov; dr. Korošec je šel ravno v ta okraj, ker je mislil in je to tudi javno povedal, češ. v teh okrajih so kmetje najbolj neumni; dr. Korošec sam že ne upa več na zmago — Šta-jerčev kandidat Drofenik za slovenske kmete ne pride v poštev. Človek, ki se vedno druži z Nemci proti slovenskim kmetom, človek, ki se sramuje svojega slovenskega jezika, človek, ki še nikdar ni pokazal, da se čuti Slovenca, tak človek ne more biti poslanec slovenskih kmetov. — Soci-jalnodemokratični kandidat sploh ne pride v poštev. — Kdini pravi slovenski kmečki kandidat je Vinko Žurman, ko so si ga kmetje na veličastnem shodu v Mestinju dne 7. aprila postavili za svojega kandidata. On je mož z veliko izobrazbo v gospodarskih' in splošno političnih rečeh, globok poznavatelj kmečke bede, ker že 25 let sam na svojem posestvu kmetuje. zmožen in sposoben, zastopati slovensko kmečko ljudstvo na Dunaju; dr. Korošec mu je pripoznal sposobnost, predno je nastopil Žurman proti njemu; Žurman je dober govornik, od nikogar odvisen, in bode neustrašeno Bastopal nasproti vladi kmečke koristi; Žurman, kot plemenit človek, vsakemu rad gre z nasvetom in dejanjem na roke in je storil bližnji in daljni okolici že toliko dobrot, da bi enakih kak duhovnik ue bil storil v teh doJgih 25 letih za 50.000 kron; Žurman je vzoren kmet, vzoren kristjan in odločen Slovenec; Žurman je postavljen za kandidata od kmečkega ljudstva, ki se noče več dati komandirati od dr. Korošca, in danes gre glas od ust do ust v rogaškem, šmarskem in kozjanskem okraju: Dr. Korošec pade dne 14. maja, Živel naš poslanec
Vinko ŽurmaEi, posestnik pri Sv. Križu tik Slatine, š Nasprotniki velikega kmečkega gibanja, ki je završalo zadnje tedne na Spod. Štajerskem, so že zagledali menda dno zakladnice lažij, s katerimi so obsipovali v pravi krščanski ljubezni kmečkega kandidata Vinka Žurmana. Zadnji tiskani lističi, s katerimi še skuša dr. Korošec tuintam vjeti kakšno nevedno dušico, ne morejo namreč kmečkemu kandidatu Vinku Žurmanu ničesa očitati, ampak obsegajo samo iz „Slov. Naroda" iztrgane stavke o kmetu! Toda Vinko Žurman je kandidat neodvisnih kmetov in ni urednik „Slov. Naroda", zato tudi ni odgovoren zato, kar piše v Ljubljani izhajajoči „Slov. Narod". Dr. Korošec pa je glavni urednik »Slov. Gospodarja" v Mariboru, ker je prenobl, da bi šel past kmečke duše na deželo in pa učit kmečke otroke. Kot glavni urednik je odgovoren za pisavo svojega lista. In »Slov. Gospodar", list, ki ga nadzoruje in piše dr. Korošec, je pisal o slovenskih savinjskih kmetih, da so f a k i n a ž a ! „Slov. Gospodar", list. ki ga nadzoruje in piše dr. Korošec, priporoča dr. Povaleja, ki je govoril, „da je kmetu predobro, zato lahko tako pije; ako mu nezgoda eno reč odvzame, ima še vedno drugo; kmet je samo zato tako prevzeten, ker ima vsega zadosti!" A kaj je govoril strastni agitator za dr. Korošca, žetalski kaplan Lovrenko o Vas, žetalski kmetje, ki ste se udeležili Žurmanovega shoda? Imenoval Vas je potepuhe, pijance, falote, magarce, ničvredneže, samo ljudi ne! Konečno ne pozabite, kaj je govoril dr. Korošec sam o kmetih! Pravil je, da kmet naj j6 to, kar v razgonu raste! Ali bi hotel delati tak človek za vašo korist?! Ne nikdar ne, delal bo za svoj žep, a Vas bo pustil, da stopate po razgonu in iščete, kaj je tam zrastlo! Zato oddajte kakor en mož dne 14. maja svoje glasove Vinku Žurmanu, kmetu pri Sv. Križu tik Slatine, ki se ne bo sramoval zastopati Vaših kmečkih koristi.
š Žetale. Volitve so pred durmi! Še nekaj dni in ljudstvo bo sodilo vsiljivega Korošca in mm ta vselej povedalo, da pri nas niso tla za njegovo pogubljivo politiko, povedalo mu bo, da se ne da od brezvestnih in lažnjivih ljudi, kakor so Korošec in njegovi agitatorji, komandirati. Skrajni čas pa je tudi, da je našo ljudstvo sprevidelo, kakšne grde namene imajo ti osrečevalci našega ubogega kmeta. Korošca glavni agitator, slaboglasni kaplan Lovrenko pa tudi uganja takšnt burke, kakor kakšen klovn v cirkusu naj-
zadnje vrste. Začetka je lazil od hiše do hiše in ljudstvo po svoji ostudni navadi za doktor Korošca navduševal ali prav rečeno nadlegoval, a ker je videl da nima nikakoršnega uspeha, izbral si je sedaj sveto cerkev za svojo nesramno agitacijo. In tam sedaj s prižnice in izpred altarja vpričo Najsvetejšega pljuje žveplo in ogenj na nas uboge farmane. Čuj in strmi svet! Ta namestnik božji je pred oltarjem izustil besede, kakoršnih slišiš le redkokedaj med pastirji na paši. Kekel je namreč: „Žetalčani ste žnudrovci in niste vredni, da si jaz svoje blatne čevlje v Vašo obleko obrišem" in še hujše; danes sredi svete maše se obrne ta vzorni duhovnik proti ljudstvu in reče: ,.nekdo je v neki gostilni moje agitiranje grajal in sicer mož s sivo glavo; tisti ni vreden, da bi jih dobil petindvajset na rit". Za Boga svetega, kam pa pridemo, če bo šlo tako naprej ? Soli to besede moža duhovnika, kateri je poklican oznanjevati besedo božjo ? Vi gospod kaplan, ali se ne sramujete, da Vas je moral in sicer že v drugič, priprosti kmet vpričo ljudstva svariti in opominjati, da tako grdo psovanje ne spada v gerkev ? Le tako naprej in doživeti znate še kaj druzega. In Vi gospod kaplan, mislite v Vašej predrznej ošabnosti, da boste z nami delali kakor se Vam poljubi, in si predrznete upati, da bomo mi volili moža. katerega nam Vi vsiljujete? Ne in nikdar ne, kajti mi slutimo, da gre to psovanje na komando dr. Korošca, saj vemo, da ste se osebno potrudili k njemu v Maribor. Jeli toraj čuda, da po naših sicer prav mirnih vaseh vre kakor vihar na morju in da ljudstvo s studom obrača hrbet takemu počenjanju in da se sliši le en glas: proč s Korošcem? Čuj te torej, gospodine, Vi ste nam odprli oči, da sedaj jasno vidimo, kaj namerava dr. Korošec z nami napraviti s pomočjo agitatorjev, kakor ste Vi in čujte tudi, Vi dragi volilci in sotrpini okrajev Rogatec, Šmarje in Kozje, stojte na dan volitve vsi kakor en mož za našega domačina kmeta Vinko Žurmana in zmaga bo naša!
š Žetale. Jako smešno ulogo igra Štajerčev kandidat Drofenig. Rad bi bil namreč pri nas priredil sltod. da bi praznim stenam govoril, a ni se mu posrečilo najti kakšno v ta namen pripravno luknjo. Pisal je svojemu nekdanjemu najboljšemu prijatelju in somišljeniku pismo, a tudi ta ga je odvrnil. Kaj pa bi tudi ta nebodiga-treba pri nas iskal? Sicer smo prav blizu glavnega gnezda giitne krote, a vendar se ji še ni posrečilo naše kraje okužiti, kajti mi predobro poznamo njeno in njenih zaščitnikov črne duše. Torej gospod Drofenik, le ostanite lepo doma, kajti Vaša stvar ne stoji tako ,,sehr gut", kakor Vi pišete ampak prav „herzlich schlecht". Naš kandidat je in ostane ,.Vinko Žurman"!
š Odkritju ptujskega „Štajerca" po obisku pri uredništvih slovenskih duhovniških listov. „Štajerc" je priobčil dne 28. aprila t. 1. neko pismo o mestinjskem shodu ter ga opremil s popolnoma napačnimi zaključki in napadi na narodno stranko, v kateri vidi po pravici svojo edino nevarno sovražnico. Dočim pa delajo kaplani reklamo za »Štajerca" najbolj s pridigami, kjer ljudem zabičujejo, da je Ogreli brat; »Štajerca", prišel jim je „Slov. Gospodar" 30. aprila na pomoč kar s ponatisom v ,.Štajercu" priobčenega pisma, a v svoji veliki navdušenosti za neresnico je izpustil „Štajerčevo" pripombo, da je bilo pismo pisano na Dunaju dne 4. aprila 1907. ,,Gospodar" je namreč vedel, da je na tiskanih letakih že dne 23. marca 1907 nad 150 najodličnejših kmetov s 16. župani vabilo svoje rojake na mestinjski shod, zato je namenoma izpustil datum 4. aprila 1907, ker bi drugače ne mogel zavijati, da bi bilo pismo od 4. aprila povzročilo shod, ki so ga letaki oznanjali že 23. marca istega leta. »Gospodarjev" ljubljanski pobratim „Slovenec", ki ga ureja tudi duhovnik, pa je stopil še en korak naprej. Nalašč namreč ni hotel videti, da piše ,.Štajerc": »Slučajno je našel eden naših somišljenikov v Mestinju na cesti izgubljeno pismo. Adresirano je bilo na nekega neznanega »narodnjaka" v Mestinju". Zakaj je »Slovenec" to pozabil? Zato, ker je hotel svojim bralcem natveziti laž, da je pisec pisma »Štajercev" dopisnik! Od duhovnika ureje-vani »Slovenec" dne 2. maja 1907 namenoma zavija resnico, ko trdi, da je ta pisec pisal po »Štajercu", kako naj Žurmana postavijo za protikandidata dr. Korošcu. Slovenski kmetje naj se zato nič ne čudijo, ako jim še kak duhovniški
list prinese izmišljotino, da je pisec od štajercijanca najdenega pisma šam »Štajerčev" šefredakter! Radi tega še sicer dr. Korošcu ne bo zagotovljena »ogromna večina" glasov, a veriga lažij in zavijanj bi se vsekako dostojno zaključila!
š Vsem še nezavednim ali odvisnim volilcem okrajev Rogatec-Šmarje-Kozje velja to-le: V lastno skledo pljuva vsak neduhovnik, ki voli dr. Korošca. Kmete in druge posvetne stanove bo dr. Korošec na Dunaju in povsod v pravem pomenu besede zastopal, to se pravi teptal, tlačil. Ne tlačitelja, marveč pomočnika pošljite vsi neduhovni stanovi v državni zbor! Ta pa je Vinko Žurman. On vam bo pomagal, ker more in sme. Dr. Korošec vam pomoči ne sme, če bi tudi znal in hotel. Zakaj, tudi on bi pljuval v svojo (duhovniško) skledo, če bi kmetom, sploh posvetnim pomagal. A tak poštenjak dr. Korošec ni, da bi svoje koristi, ki so duhovnikov koristi, postavljal za koristi kmetov in drugih stanov! Kandidat, izbran od duhovnikov, še ni bil za kmeta nikdar kaj prida. Če je bil (ali je) posvetnjak, moral je (in bo moral) že iz hvaležnosti in iz strahu pred zgubo mandata vse največ za duhovnike storiti, za kmete, ostale volilce, pa kolikor malo ali nič se truditi. Dr. Korošec pa ni le od duhovnikov kandidatom izbran, on je vrhu tega še duhovnik. Iz tega sledi, da mora le v prid duhovnikov kot takih delati. Kdor pa tako dela, je sedmerosple-tena šiba vsem posvetnim stanovom. Kmetje in drugi volilci nesrečnega okraja, kjer dr. Korošec kandidira, s škorpijoni bodete bičani, če on vaš poslanec postane. Ne dajte, kmetje, krvosesom moči do sebe. Proč z dr. Korošcem! Volilci, vsi za Žurmana!
š „Slovenski Gospodar" piše, da Kušec vodi Žurmana po vol. okraju okoli, kakor Dalmatinec medveda. Dr. Korošca vodita pa Copf in Stoklas na shode. Torej dva. Kateri je tedaj hujši medved ? Kaj ne, volilci, odgovor je lahek, če je imel SI. Gospodar glede Žurmana prav. Ali »zarobljen in kosmat od pete do vrha" je dr. Korošec, ne Žurman; tudi je znano, da dr. Koiošec »s tacami sodi, pravično in ne", a Žurman je vsem pravičen. Zato veljaj na dan 14. maja dr. Korošcu: »Le-ta nam poslanec ne bo!" Tako so se namreč živali izrekle o medvedu, ko so še volile. Človek je pa že od nekdaj medvede zasledoval, ugonab-ljal, a nikdo ga ni zaraditega kdaj obsojal ali grajal. Smrt medvedu še danes velja. Ubogi dr. Korošec!
š Žetale. Agitacijski voz postal je za gosp. kaplana naenkrat pretežek, izbral si je torej špona znanega Ogra Petufija, po domače »anzajger-ksandl". Upreči ga je mislil na odsebno stran, a on je dejal: »jaz zmiraj »ksebi" peljala", in zdaj pa furata tako, da se bog usmili. Da jo bosta pošteno zafurala. je gotovo, ker sta preveč na-vskriž.
š Žetale. Gospod Korošec meni, da smo mi župani našega volilnega okraja njegovi sluge, kajti pošilja nam svojega lažnjivega Gospodarja kar cele kupe. No nekateri mu pošljemo lažnjivega kljukca nazaj, drugi pa si ga prihranijo in porabijo tako, za domače potrebe.
š Štajerčevski kandidat Drofenik na svojih shodih in tudi drugod naravnost nesramne laži trosi o kmečkemu kandidatu Žurmanu. Bolje bi storil, ko bi ostal doma v svojem brlogu in bi premišljeval usodo svojega bratca Wratschka, Ta »prijatelj" Slovencev, kakor se je takega ob vsaki priliki pokazal v raznih nemških družbah, bi se na vsak način rad vsilil našemu slovenskemu ljudstvu. Drofenik. če si mož-poštenjak in slovenska kri, otresi se najprej svojih nemških prijateljev v Slatini in Rogatcu, ki te za nos vlečejo, pridi med nas slovenske kmete, ki tudi nočemo Koro-ščeve in duhovniške komande, pojdi odkritosrčno z nami, in zna se zgoditi, če boš za nas kaj dobrega storil, da konečno vendar dosežeš toli zaže-ljeni poslanski stolec. Za sedaj pa: »Adijo in zdrava ostani!"
š Groza, groza! V Kostrivnici ni mogel dr. Korošec minoli pondeljek imeti shoda, ker ni mogel dobiti voza, da bi pravočasno prišel iz kozjanskega okraja. Hm, hm! Nam se pa vseeno zdi, da ima stvar drugo ozadje! Po 14. majniku pa bo pisal Korošec: »Dragi Slovenci! Oprostite, da ne morem v državni zbor, čeravno bi tako rad, pa volilci rogaškega, šmarskega in kozjanskega okraja mi niso hoteli dati voza za tja..." — Oj, to je hudo!
Volilci! Ne volite vsiljenih kandidatov laži kmečke zveze, doktorjev in financarjev,
volite svobodne kmete! To bo vaša sreča!
š Slivnica. Cerkev je hiša božja in kaj so napravili iž nje? Štacuno, v kateri mešetarijo z glasovi za dr. Korošca. Kaplan Jelšnik oznani po šmarnicah na prižnici: ,.Po maši počakajte, vam imam nekaj povedati o volitvah." Na cerkveni'; stopnicah pri vratih, ki vodijo na kor, stoječ blati našega vrlega Žurmana.
Da ga je zmikastil nadučitelj Knrbus, ga je zelo presenetilo. Očital je kaplanu laž; on, ki bi moral oznanjati večno resnico, laže ter zlorabi cerkev. Pred cerkvijo sv. Urbana, kjer se je ravno opravila služba božja, čuli so se klici: ..Živijo Žurman!"; kaplan je zaklical: ^Živijo Korošec" in njegovi komandi so se odzvali trije hripavi glasi. Kaj pa Vi, ekscelenca. prevzvišeni knezoškof? Daleč smo prišli!
Križovske procesije v pondeljek pri Sv. Miklavžu in v sredo pri Sv. Urbanu so se porabile le za agitacijske namene. Kaj pa mislite, odkod to izvira?
Ker so se volilci v nedeljo, bilo jih je čez 150, pri Grasselliju izrekli za Žurmana. Od vseh navzočih bil je le eden. ki mu ni Žurman všeč. Zdaj je bilo vsako sredstvo pravo in tako se je za agitacijo porabila tudi cerkev.
Da se tudi obrekuje in laže po občini, je umljivo. Sicer se bode pa dotični sam v zanjko zajel ter ga bo sodnija poučila, da se ne sme lagati in obrekovati ter tako postopanje ni krščansko. ampak brezversko.
Sicer je pa laž danes edino vaše sredstvo. Saj tudi v ..Gospodarju" lažete o Žurmanovem shodu pri Grasselliju. Naš kmet zna pa dobro razločevati med resnico in lažjo. Mi Sliv-ničani smo pošteni, verni ljudje in ne damo glasu dr. Korošcu, kateri se kot kandidat opira na laž. To bi bil pravi lažiposlanec.
Lep je bil ta prizor pri cerkvi, ko so volilci s vsklikom ..Kmet kmeta, gospod pa gospoda" odišli od cerkve. Kaplanu Jelšniku pa je ostal poln koš tistih lažnjivih listkov za dr. Korošca in „Slov. Gospodarjev". Kmet jih itak noče brati, Mi bomo pa napisali na naše glasovnice: Vin-cenc Žnrman. kmet pri Sv. Križu.
č) Ptuj-Ormož.
Kandidat narodne stranke
Jakob Zadravec,
veleposestnik v Središču.
p Dr. Ploj ni kmečki prijatelj. — Živijo Jakob Zadravec! Lažikmečka zveza Vam hoče vsiliti za ptujski in ormoški okraj dvornega svetovalca dr. Ploja. Poznate ga večinoma le po tem. da je kot bivši državni poslanec imel tudi Vaše okraje zastopati; da bi kaj posebnega dosegel, za kar bi bili res lahko hvaležni, o tem niti govora ni. Dr. Ploj je kandidat onega dr. Korošca, ki v svojem „Slov. Gosp." blati in psuje najboljše in najzna-čajnejše kmete obeh okrajev. — Ploj je kandidat župnikov in kaplanov, ki molče pripustijo, da psuje dr. Korošec slovenske kmete za fakinažo, bandite, itd. Ploj kot bivši državni poslanec ni prišel nikdar med Vas, da bi se poučil o Vaših potrebah in težnjah, Ploju so bili volilci deveta briga, obogatenje lastne osebe vse. Zato se je Ploj svoj čas oženil z Nemko, od katere pa se je po kratkem času sodnijsko ločil; in tak človek naj zagovarja svetost zakona? Ploj je odvisen od vlade, kar je pokaral lani, ko se je šlo za novo volilno postavo; 120.000 koroških Slovencev je pomagal vladi prodati Nemcem. On je visok državni uradnik, Mu? naslov svetovalca cesarjevega dvora — ir1 samoobsebi je ra^unvjivo, da mora kot tak vsak čas pasti pred ministrom na trebuh in glasovati za kanone in nove uniforme, kar je storil dozdaj še vsako leto ii. s tem pomagal ljudstvu naložiti nova bremena. In tak na vse strani odvisen človek naj zastopa koristi in pravice slovenskega kmečkega ljudstva? — Ali pa jih naj morda zastopa Ornig, bogat meščan, ki ne pozna niti najmanj kmečkih težav?! ^ jih naj zastopa Ornig, najhujši sovražnik Sloven, posebej slovenskih kmetov, ki je v deželnem .ooru glasoval zoper slovensko kmetijsko šolo? Nikdar! — Ali jih naj zastopa nek primojeni Peter Zadravec, ki se Vam sam vsiljuje, dasi še prav slovenski ne zna, in o kmetijstvu sploh nič ne razume? — Ali jih naj zastopa socijalni de-
mokrat, ki živi nekje v Gradcu in Vas sploh ne pozna? — Nihče ,izmed vseh teh. Slovenske kmete bo zastopal na Dunaju mož iz kmečkih vrst, ki so si ga kmetje izbrali za svojega kandidata, mož globoke izobrazbe, posebej na gospodarskem polju, mož, ki med Vami kmetje živi in z Vami trpi, ki Vas pozna in Vi njega, mož, ki ljubi kmečki stan, in ta mož je: Jakob Zadravec, veleposestnik v Središču.
p Kmetje ormoškega okraja! Celi slovenski Štajer je bojno polje, kjer bijeta dve stranki vroči volilni boj. Narodna stranka se poteguje za dobrobit kmetskega stanu, kmetska zveza pa si prizadeva, da spravi take poslance v državni zbor, kateri bodo čuvali in pridobivali novih pravic našim duhovnikom. Njih sedajne pravice že neznosno, neusmiljeno žulijo in stiskajo kmeta, kaj pa, če si še pridobijo novih. Dokaz tega so naprave in poprave pri cerkvi in župnišču sv. Miklavža. Da je hiša božja lepa od zunaj in od znotraj, bode vsak Slovenec odobraval in nikdo se ne bo protivil k tej olepšavi pripomoči. Zdaj pa hodi z menoj, davkoplačevalec te župnije, iz cerkve proti farovžu: ličen, gladki tlak, kakoršnega najdeš v velikih mestih, položen je od cerkve do farovža; lepo je po njem iti. a kdo ga je plačal? Ti kmet. Na levo pred farovžem je velik vrt za sočivje. Močna, precej visoka cementna podstava (zid) nosi krasno železno ograjo. Take vrte videl si pri velikih bogataših, kateri ne vedo, kaj bi z denarjem. Misliš li. da si je vrt g. župnik samo na svoje stroške tako lepo ogradil? Kaj še, to si plačal ti. kmet.
Stopiva v vežo (priklet) župnišča. Rožnati cementni tlak. kakoršni so po gradih mogočnežev. krasno omalane stene itd., vse to se ti bo dopadlo kakor se dopada tudi župniku, kateri je vse tako okusno in lepo vrediti dal, pa ne iz svojega žepa — to se je vse. kmet, s tvojim denarjem plačalo.
Stara prostorna lepa kuhinja ni ugajala novemu župniku - vsi predniki so bili z njo zadovoljni, sedaj se je marala razdreti in napravila se je nova v drugem delu hrama, iz stare pa je sedaj krasno opravljena soba. dasiravno je imel farovž že zadostno sob; — pa kaj župniku zato, saj on tega ne plača — plačaš le ti kmet. In zakaj moraš ti to plačati ? Postava pravi sicer, da moraš k popravam in napravam, katere so potrebne, prispevati. Vprašam te. povej mi odkritosrčno, so bile te naprave potrebne? Ne in zopet ne. Pa gospodje zvedenci so vse te naprave za potrebne spoznali — ker so mislili, da bodemo mirno plačali — kar gospoda zahteva. Vsi §§ postave, kateri nam kmetom bremena prispevanja nalagajo, so se natanko izrabili, nikakor pa §§, ki nalagajo bremena cerkvi in župniku. Cerkev in podružnica imate 18.279 K premoženja v obligacijah in § 2 postave pravi: da se zamore za naprave in poprave tudi stalno premoženje cerkve obremeniti. Cerkev pa tukaj ni nič pripomogla, dasi ima še prostega premoženja nad 10.000 K, katere bi vse kot prispevek dati mogla.
Župnik ima obresti od ustanovnih kapitalij in plače v gotovini nad 1500 K. On je veleposestnik — to posestvo mu gotovo tudi precej dohodkov daje. On pa je po odloku c. kr. okrajnega glavarstva izpovedal, da nima nobenih dohodkov, tedaj ne more k tem stroškom nič prispevati in oblastvo mu je to verjelo. Ali ni gospod župnik vedoma lagal, ko je to izpovedal? Župnik tedaj ne plača nič k popravam in napravam pri cerkvi in župnišču, dasi je po postavi zavezan. Mi kmetje pa bi morali, če ne, nas rubijo, in če ugovarjamo krivični razdelitvi, pravijo duhovniki, da smo sovražniki cerkve, vere in bogve kaj vse, župnik pa ni sovražnik veie, dasiravno se je plačilu ubranil.
In oblastva se ne zavzemajo za nas kmete, se ne potegujejo za nas — one brez dokazov verujejo našim duhovnikom in to zato, ker smo dozdaj volili vedno poslance, katere so nam oni priporočali. Kmetje! zdaj je čas, da pokažete pri volitvi, da niste zadovoljni s tem, kar so storili duhovniški poslanci za nas kmete. Volite enoglasno poslanca iz svoje srede Jakoba Zadravca.
Ne dajte se motiti od naših duhovnikov, volite po svojem prepričanju in ne tako, kakor vam svetujejo mladi kaplani, kateri po „Slov, Gospodarju" lažejo iu obrekujejo naše može. Njim ni za slov. narod, ni jim za mili naš slovenski
jezik, njim je Rim vse. Oni še v cerkvi odrivajo naš jezik, ga hočejo popolnoma izbacniti iz cerkve. Stari naši duhovniki pred obhajilom vernikom lepo molijo v slovenskem jeziku: „Glejte jagnje božje itd.'" ali store to tudi mladi kaplani? Ne, oni se sramujejo ali pa zaničujejo slovenščino — oni govorijo to v latinščini.
V	jeseni pa, ko si nabral grozdja, pride ti kaplan s puto, ko si nažel in zmlatil zrnje, z žakljem, ko si zaklal svinjo, z jerbasem in ubogi kmet daj in le vedno daj in nikdo ne vpraša, če-ostane tebi kaj. Volite tedaj moža, ki se ne bo klanjal farovžem, ampak bo izvrševalec tvoje volje, slovenski kmet in ta mož je Jakob Zadravec, veleposestnik v Središču.
p 0 shodu na Ptujski gori je prinesel nad vse resnicoljubni ,.Slov. Gospodar" sledeče zanimivo" poročilo: ,.Shod narodne stranke popolnoma ponesrečil. Urednik ^Narodnega Lista", Spindler, jo je bled popihal. Vsi zborovalci navdušeni za dr. Ploja." —Imenitno, kaj?! Možje-zvezarji! Ali vas res ni sram takih laži, katere je zapisal eden vaših „pošt,enih" kolovodij. Možje, ki ste bili na shodu, sodite!
P Ploj na „delu". Dr. Ploj je prišel v gostilno g. Venigerholca v Središču ter je tam obrnil Zadravčev letak s tiskom proti steni. V knjigo tujcev se je ta konservativec vpisal sledeče: D-or Miroslav Ploj dvorni svetnik Starost: 44. J. r(im. kath. Stanovališče: Wien. Od kod prišel: Friedau. Kam odpotoval: 7. 5. Pettau.
V	resnici pa je odpotoval k Sv. Bolfanku, kjer je nameraval imeti shod.
p Nesramna agitacija Plojevcev. V Rogoznici pri Ptuju agitira stari Mihael Brenčič, opekarnar, strastno proti Zadravcu in učiteljstvu, češ, da se učiteljstvo poteguje za to za Zadravca, ker hoče ta kot poslanec zvišati učiteljstvu plače. Miha, Miha, ne laži vedoma, ali si pa morda res tako neveden, da ti ni znano, da državni zbor nima nič opraviti z učiteljskimi plačami!
Drugi prvak. Tomaž Miki pri Sv. Marjeti, pa pravi gostom v svoji gostilni, da je Jakob Zadravec od svoje žene ločen. Stari Tomaža, ti vedoma lažeš; opozarjamo kandidata Zadravca na tega starega poštenjaka, naj mu na primeren način zaveže zloben jezik, Zadravec že deseto leto živi srečno in zadovoljno s Hrvatico Zerkul, ki mu je še pred kratkim povila čvrstega sinčka. Tako je in nič drugače, vi pristaši kandidatov, ki so sodnijsko ločeni od svojih žen. Sram vas bodi take agitacije!
p Velika nedelja. V nedeljo, dne 5. t. m. je bil tukaj Plojev shod. Bilo je okrog 150 ljudi, med temi vsa mladeniška družba, torej precej nevolilcev. Predsedoval je župan Kuharič, ki si hoče vloviti zlati zaslužni križec in se zato obeša za »frake«. Navdušenja zelo malo. Našemu kaplanu se nismo čudili, da je govoril za Ploja, pač pa našemu šolskemu voditelju lv. Žolnirju, da je poskušal jecljati nekaj stavkov na tem shodu. Ljudstvo pa si govori: Mi bomo volili kmeta, ne pa doktorja, ki pride samo takrat k nam, če so volitve, drugače pa nas ne pozna! Živio kmečki kandidat Jakob Zadravec!
p Iz dežele. Klerikalci delajo na vse kriplje z lažmi in obrekovanjem naših kmečkih kandidatov. Rošu očitajo, da je prestar in nedelaven, Roblek nezdrav, nasproti pa starost klerikalnega Robiča in bolehnost dr. Ploja nič ne ovira njihovih kandidatur. Značaj poslednjega nam je opisal „Nar. List": k temu še hočem prispevati, kar se s pričami dokaže, da je dr. Ploj lani na shodu v šmarskem okraju med drugim na zahtevo volilcev izjavil, da ne bode glasoval za volilno reformo, ako se krivični načrt za Koroško nič ne spremeni. Tudi na Slov. Štajerskem je razdelitev v mestnih in obmejnih okrajih slabša, kakor po Gaučevem načrtu. Zavedni Haložani! Vprašajte Ploja, ko k vam pride, ali je držal dano besedo, in ako ni, ne verujte mu nič več, ampak izvolite 14. t. m. Jakoba Zadravca, ki bo vam ravnotako znal izposlovati podpore in bo ostal mož-beseda. Proč s Plojem! Delajmo in izvolimo povsod neodvisne narodne kandidate!
p Zavrnjeni snubci. Linhart, urednik „Šta-jerca", in nek Windisch sta si v imenu napredne zveze, to je Štajerčeve stranke dovolila šalo, da sta na Štajerčevski shod v nemški kazino v Ptuju
dne 9. t. m. povabila narodnega kmečkega kandidata Jakoba Zadravca. V povabilu trdita, da jamčita za svobodo besede in za mir. Sluti se, da je namen shoda kak dogovor za slučaj ožjih volitev. Narodni kmečki kandidat Jakob Zadravec je pa sledeče kratko odgovoril: „Hvala za povabilo. Kot poslanski kandidat slovenskega naroda nimam nič iskati na volilnem shodu nemške stranke.'1 — Naraven odgovor!
p Dr. Ploj vandra od farovža do farovža. V torek je nameraval shod pri Sv. Bolfenku v Vuz-metincih in pri Sv. Miklavžu. Ker je videl, da so sami nasprotniki prišli na shod, ni prišel točno ob 7., ampak šele na pismeno zahtevo naših. — Intsr-pelirali so ga ostro, tako da je ves bled hodil po sobi gor in dol. Konečno so se naši enoglasno izrekli za Zadravčevo kandidaturo. Ploj je obljubil, da shoda v Vuzmetincih in pri Miklavžu ne priredi, ampak da gre samo k župniku.
p Peter Zadravec in Ornig. Dva štajerčev-ska kandidata. Eden bolj pomilovanja vreden kot drugi. Peter razpošilja vabila na svoje shode, katerih eno se na primer glasi: „Jas Peter Zadravec kmet vloperšicah pozivlem vse može naj pridejo vsredo viitro po sveti meši k gospodi S. pri svetem Miklaši, dase dospomenimo za našega zastopnika ki se bode volil 14. maja." — Lep slovenski kandidat, ki piše tako lepo slovenščino.
p Po spodnjem ptujskem polju kmetje niso vneti za vsiljenega jim kandidata Ploja, dasiravno z vso silo pritiskajo njegovi pristaši na volilce in nam zagotavljajo že na zemlji nebesa v slučaju, ako bo izvoljen. — Vprašamo pa, koliko in kaj je Ploj v prejšnjih letih v državnem zboru za kmeta storil? Ravno toliko ali še manj imamo v prihodnje, ako bo izvoljen, od njega pričakovati. Zatorej volilci, volimo enoglasno 14. maja kmet-skega kandidata g. Zadravca.
p Sv. Bolfenk pri Središču. Naš kraj je bil tako srečen, da je celo na delavnik imel priliko videti kar dva državnozborska kandidata. V torek ob 7. uri zjutraj je prišel dv. sv. dr. Ploj, ob 7. uri zvečer pa neki Peter Zadravec iz Loperšič.
Dr. Ploj je moral uvideti, da ne dobi pri Bolfenku razun od župnika in nekaterih backov, nobenega glasu.
Drugi kandidat je poslal k Bolfenku neko pisano vabilo, katero je imelo med 26. besedami 15 pogreškov. (Lep kandidat to, ki še niti pravilno pisati ne zna!) Prišedši na shod, je vprašal najprej „če bode bit", in ko se mu je reklo, da se mu med poštenimi Bolfenčani ni treba ničesar hudega bati, je prosil, naj mu vendar za vse slučaje „marelo" dobro shranijo. Ljudstvo se je njegovemu „ duhovitemu" govoru iz srca smejalo, ob koncu so ga z besedami tako pobili, da je naenkrat kakor kafra nekam izginil. Še na shranjeno marelo bi pozabil, če mu je krčmar ne bi hitro v roko stisnil. Sv. Bolfenk stoji trdno in neomajeno na strani kmetskega kandidata, domačina Jakoba Zadravca posestnika v Središču.
d) Maribor levi breg.
Narodni kmečki kandidat:
Josip IHursa,
kmetovalec na Krapju pri Ljutomeru.
1 Slovenske Gorice, Kozjak, pesniška dolina in Mursko polje — Vaš kandidat je Josip Mursa!
Na komando dr. Korošca in župnikov je laži-kmečka zveza Vam postavila nekega Roškarja za . kandidata. Roškar je sicer spoštovanja vreden kmet, toda ponižni sluga dr. Korošca in vlade in je popolnoma od teh odvisen. On bo moral storiti samo to, kar mu bo zapovedal dr. Korošec — in četudi bo v škodo kmečkega ljudstva. Roškar je že deželni poslanec in je kot tak pokazal, da mu je lastna korist prva in ne korist volilcev. Ko se je šlo za železnico skozi Slovenske Gorice in bi on kot zastopnik tamošnjih krajev moral biti navzoč, njega ni bilo, moral se je namreč odpeljati, ker je imel drugi dan volilni shod v Ljutomeru. Ob neki drugi priliki ga je tudi manjkalo pri glasovanju o neki važni zadevi, ker je „mo-ral" ponujati svoje vino okoli Marije Trošta. Tako zastopa ta človek Vaše koristi. In takega moža slovenski kmetje ne morejo voliti za svojega zastopnika, ako .hočejo sebi dobro. — Šta-. jerčev kandidat Senekowitsch je po mišljenju Nemec in ne more biti zastopnik slovenskih kmetov. Senekowitsch ne pozna kmečkih potreb. -— Slovenski zavedni ln napredni kmetje bodo volili svojega kandidata, ki je odločen kmet, razumen gospodar, izobražen mož, ki je v svojem okraju že mnogo dobrega storil za kmetijstvo, ki se nima
nikomur klanjati in je od dr. Korošca in duhovnikov in vlade neodvisen, in ta mož je: Josip Mursa, veleposestnik na Krapju.
1 Volilni shod priredi napredni kmečki kandidat Josip Mursa v nedeljo dne 12. t. m. v Gor. Radgoni. — Isti dan se vrši volilni shod pri Sv. Trojici v Slov. Gor.
1 Sv. Križ nad Mariborom. Nedeljski volilni shod s približno 200 udeleženci se je uprav sijajno obnesel. Predsedoval mu je naš vrli kmet g. Jakob Hlade. Učitelj Robnik je zavrnil ostudna sumničenja in obrekovanja, kojih se poslužuje lažikmečka zveza v boju proti neodvisnim kandidatom in narodni stranki. G. Tomažič s Stareceste predstavil je volilcem kandidata Jos. Mursa ter očrtal njega dosedanje delovanje v zasebnem in javnem življenju. Program, katerega je razvil kandidat, se je odobril z navdušenim ploskanjem in živijoklici. Vsem je govoril iz srca. Zlasti je ugajalo ljudem, da je omenil potrebo, naj država ustanovi poseben fond za starostno zavarovanje kmetov, obrtnikov in delavcev, kateremu bi prispeval vsak posameznik primerno svojemu zaslužku. Delavec bi kot starček mirno in zadovoljno živel, občine pa bi se znatno razbremenile. Prepričali smo se, da je ar. Mursa jako razumen, za napredek vnet kmetovalec in zmožen zastopati koristi našega ljudstva. Filip Galunder je interpeliral kandidata zaradi ločitve zakona in takozvane proste šole in dobil odločno izjavo. G. Janez Čepe-Runf je v živih besedah naslikal neznosno stanje cest ter zahteval odpomoči. Nato sta gg. Mursa in dr. Pipuš govorila o zboljševanju cest, poslednji pa je še posebej omenil rabo kaznjencev pri zgradbi cest in krivično kasiranje zapuščin odstrani vlade za slučaj, da ni dedičev. Za siromaka nosi potrebne stroške občina, za premožnim brez svojcev pa podeduje vlada. G. naduč. Schneider je podal praktične nasvete glede lova na zajce, govoril o potrebi prenovljenja vinogradov ter pohvalil naše ljudstvo, ker se vzdržuje nezmernega žganjepitja.
Končno je dal predsednik kandidaturo g. Mursa na glasovanje. Rok je bilo kakor dreves v gozdu. Pri protiglasovanju se je vzdignila samo ena roka; klic: Roškar enoglasno izvoljen.
Možje volilci! Takšne se izkažimo tudi 14. maja in napišimo na svoje glasovnice ime Jožef Mursa. Pomagajmo si sami, in Bog bo nam pomagal.
e) Maribor desni breg.
Narodni kmečki kandidat:
Viktor Glaseč,
kmetovalec in lesotržec na Smolniku p. Rušah.
Proč s komando! Živel Viktor Slaser! Ko
Vam je dr. Korošec hotel postaviti kandidata za okraje Maribor desno od Drave, Slov. Bistrica in Konjice, je najprej sklical župnike v Slovensko Bistrico na posvetovanje in Ti so popolnoma sami določili kot kandidata nekega Piška iz Ho-tinje vasi, ki je sicer morda dober kmet, toda v politiki slepo orodje dr. Korošca in župnikov. Še le potem je dr. Korošec svoj manever zvršil; razposlal je na vse župnike vabila za zaupni shod, katera vabila so župniki razdelili samo med najzanesljivejše podrepnike in tako zbobnali nekaj nad 150 ljudi, nesamostojnih, od farovžev odvisnih kmetov, ki so potem potrdili to, kar so že zdavnaj prej župniki sklenili, namreč — na komando fajmoštrov so postavili Piška za kandidata. Pišek ni od ljudstva postavljen kandidat, on je kandidat dr. Korošca in farovžev. Ali bodete volili Piška? Ne! Pišek je kandidat tistega dr. Korošca, ki je opljuval že vse, kar je poštenega in značajnega na Štajerskem. Pišek je kandidat tistih župnikov, ki to nesramno huskanje dr. Korošca odobravajo. Pišek je kandidat tistih duhovnikov, ki hočejo imeti slovensko ljudstvo v svoji sužnosti in pod svojo nadvlado. Pišek bo moral delati tisto, kar mu bodo duhovniki komandirali. Takega človeka, ki bo na duhovniško komando delal na škodo kmečkega ljudstva, ne bodete nikdar volili. Volili boste svobodnega neodvisnega kmeta Viktorja Olaserja, ki združuje v sebi vse sposobnosti, katere mu tudi nasprotniki priznavajo, samo iz trme delajo proti njemu. Komur je za napredek in blagostanje kmečkega ljudstva, kdor hoče, da bo slovenski kmet svoboden na svoji zemlji, bo volil moža, kmeta svobodnega in značajnega, in ta je:
Viktor Glaser
veleposestnik na Smolniku.
d Somišljeniki! neodvisni, napredni možje!
Par dni nas še loči od volitev! Storite v tem času vse, kar se da storiti za našega kandidata Gla-serja! Osobito se postavite tudi v konjiškem okraju še zadnje dni na noe:e in pridobite kolikor mogoče veliko število glasov. Poglejmo samo nazaj na dosedanje Glaserjeve volilne shode! Najzagri-zenejši nasprotniki vsake svobodne in uapredne misli so se jih udeleževali, da bi iskali na našem vrlem kandidatu kako črno piko, radi katere bi začeli proti njemu rovati. A ni se jim posrečilo; spoznali so vsi, da je Glaser izvrsten mož, ki je najbolj pripraven, da zastopa naš okraj v državnem zboru. To so mnogi tudi priznali, osobito v Framu in v Konjicah. A zakaj ti ljudje izjavljajo, da so proti Glaser ju in za Pišeka? Zato. ker stoje še vedno popolnoma pod komando mariborskih „ kmečkih" lažiprijate-ljev, pod komando lažnjivega „Slov. Gospodarja"! Mi pa smo se te lažnjive komande že otresli, ker smo spoznali, da nam samo škoduje, koristi pa nič. V sedajnem volilnem boju pa smo tudi zapazili, da je že cela vrsta mož prestopila na našo stran, ker so spoznali, kake lumparije uganjajo mariborski dohtarji s svojo „kmečko" zvezo. Istotako upamo, da se bodo do 14. maja še marsikateremu sedanjih Pišekovih pristašev odprle oči in bodo istotako z nami nastopili in z nami oddali svoje glasove za neodvisnega, narodnega, kmečkega kandidata Viktorja Glaserja. Sosed vzpodbujaj soseda, kmet kmeta, delavec sodelavca, da nastopimo 14. maja polno-številno in glasujemo vsi za Glaserja. Nastopimo in priborimo si z volilnimi listki ono prostost, po kateri hrepenimo! Živijo Glaser!
d Lažnjivci na delu. Pišekovi pristaši, pred vsem nekateri duhovniki, se strastno zasanjajo v našega kandidata Glaserja. Ker pa Glaser nima takih grehov na sebi, kateri bi mu zabranjevali, da nastopi kot kandidat, so si jih pa nasprotniki kratkomalo izmislili in so začeli o Glaserju lagati, da se kar kadi za njimi! Tako lažejo ponekod, da Glaser ni kmet, ker se peča z lesotržtvom. K tej laži pripomnimo sledeče: Glaser je obiskoval meščansko in kmetijsko šolo in je obe dovršil z izvrstnim uspehom. Na to je prevzel doma posestvo, katero obdeluje sedaj že 12. leto. Gospodaril je tako izvrstno, da si je prikupil sedaj še dve posestvi in je na ta način postal veleposestnik. Svoje obširno posestvo je obdeloval tako izvrstno, da je dobil od kmetijske družbe že več pohvalnih pisem. Posebno izvrstno je obdeloval svoje travnike, istotako pa je Glaser tudi izrsten živinorejec, kar daleč naokoli priznajo vsi kmetje, ki poznajo njegovo kmetijstvo. In o tem uzornem kmetu lažejo zvezarji po okraju, da ni kmet ? Pri vas je menda samo vaš general dohtar Korošec pravi kmet, ki menda še žita ne loči od pšenice? Ali se ne sramujete takega lažnjivega posla? — Nadalje pravijo, da Glaser radi tega ni kmet, ker ima prelepo suknjo! Tako se je slišalo osobito na Črešnjevcu. O vi zvezarski lumpje, vi torej kmetu niti lepe obleke ne privoščite? Vi torej hočete, da naš kmet v petek in v svetek hodi po zemlji z raztrganimi hlačami in umazano srajco in morebiti vedno v coklah ali pa celo bos? S tem ste samega sebe udarili po zobeh in ste pokazali jasno, kaj vi pravzaprav hočete z našim kmetom narediti! Vi hočete imeti kmete, katerim se bode vedno tako slabo godilo, da se ne bodo mogli niti toliko obleči, kakor kak berač! O vi lumpje! Kmetje, spametujmo se in pokažimo tem našim lažnjivim „prijateljem" še ob pravem času hrbet Oni nas hočejo uničiti, in Pišek se jim je ponudil, da jim pomaga izvršiti to rabeljsko delo. Dobiti nas hočejo v svoje kremplje, da bodo z nami delali tako, kakor so delali z nami nekdaj grajšcaki. Oni se bodo debelili in mastili. mi pa bodemo zanje tlako delali! Možje volilci, do tega ne sme priti, zato proč od kmečke zveze in proč od Pišeka! — Naši lažiprijatelji agitirajo proti Glaserju tudi s tem, da pravijo o njem, da je brezverec. Tudi to je grda laž. Glaserjeva hiša je vzorna krščanska hiša in Glaser sam pazi na to, da je tako. Če kdo izmed gg. duhovnikov trdi, da to ni res, naj nastopi javno in naj dokaže svoje trditve! Sicer pa itak vemo, da je pri SI. Gospodarju in pri njegovih pristaših vera samo tedaj v nevarnosti, kadar so volitve. Mi se pa spominjamo Kristusovih besed, ki je rekel, da je Kristusova vera tako varna, da je niti peklenska vrata ne bodo premagala! Kristus pa je bil vsega-veden in vsegamogoč, torej so njegove besede resnične. Vidimo torej, da vsi isti. \i pri volitvah kričijo, da je vera v nevarnosti, grdo lažejo in s
tem kažejo, da obnpavajo nad besedami Kristusa samega, kar je menda večji greh. kakor pa to, da Glaser kandidira kot neovisen kandidat! Če vse to premislimo, spoznamo, da se nasprotnikom neodvisnih in naprednih volilcev ne gre za drugo, kakor samo za komando. Ker pa je njihova komanda nam škodljiva, zato je tudi s poštenimi sredstvi ne morejo vzdrževati. Zato pa so začeli lagati in obrekovati, ker mislijo, da nas bodo premotili, toda zmotili se bodo! Kajti mi nočemo, da bi nas vodili lažnjivci in obrekovalci, ki želijo dobro samo sebi, nam pa slabo, mi nočemo, da bi vladala med nami laž, temveč naša želja je, da naj vlada med nami resnica in poštenost, zato se pa združimo vsi resnicoljubni in pošteni volilci ter oddajmo dne 14. maja svoje glasove za svojega kandidata Viktorja Glaserja. Naj se zrak sčisti!
d Spitalič. Tudi pri nas so se zbudili mlač-neži in so se začeli gibati; čas je skrajen, da se postavimo na lastne noge. Kmetje tožijo, da so hudi časi in vsled pomanjkanja odhajajo trume mladih ljudi v tujino za zaslužkom. Doma ostajajo gospodarji brez družine; mnogo »izseljencev" pa se vrne telesno nezmožnih, da mora potem občina zanje skrbeti. In tako se leto za letom Občinske doklade višajo in se kmetu nalaga ogromno davčno breme. Temu se mora odpomoči. Zdaj ko so volitve, volite može za poslance, ki bodo v resnici zastopali koristi kmečkega stanu in ne dajte se zapeljati od lažikmečke zveze, ki ima namen le komandirati, ne pa za ljudsko blagostanje skrbeti. 14. maja pojdite vsi k volitvi ter oddajte svoje glasove neodvisnemu kmečkemu kandidatu in ta je — Viktor Glaser!
f) Marenberk - Slov. Gradec - Šoštanj - Gornjigrad.
Narodni kmečki kandidat:
lfinko Ježovnik,
kmetovalee v Velenju in načelnik šoštanj-
skega okrajnega odbora;
m Robič je padel — živel Vinko Ježovnik!
Na veličastnem shodu v Slovenjem Gradcu na Jožefovo ste si slovenski kmetje postavili kot kandidata moža iz svoje srede, kmeta Vinka Ježovnika, moža poštenjaka od nog do glave, zna-čajnega, odkritosrčnega, delavnega kmetovalca. Izbrali ste si ga po svoji prosti volji in svobodnem prepričanju. Pa je prišla lažikmečka zveza in Vam je nasproti kmetu vsilila profesorja Robiča za kandidata, ki je že star mož, ki je zadnja leta pokazal, da je postal nesposoben zastopati Vaše kmečke koristi. In hinavci od lažikmečke zveze so začeli ostudno gonjo proti vašemu sobratu kmetu Ježovniku. Drzno so lagali o njem, da je proti visoki ceni živine, da ni kmet i. t. d. In Robič sam je podpiral to ostudno gonjo proti Ježovniku, v družbi z nepoštenjaki, lažnjivci in obrekovalci se je pehal za svojo kandidaturo. Robič je kandidat najpodlejših lažnivcev in obrekovalcev. Ljudstvo ga ne mara. V slovenjegra-škem okraju je moral bežati pred razjarjenimi kmeti, v gornjegrajskem okraju se mora skrivati po farovžih, v šoštanjski okraj si razun v Velenje sploh ni upal, v marenberškem okraju so bili njegovi shodi nad vse žalostni, povsod mu je ljudstvo reklo, da ga ne mara, in vendar se še vsiljuje. Slovenski kmetje, ki jim je kaj za kmečko čast in ponos, bodo temu kandidatu grdih lažnikov in obrekovalcev dne 14. maja pokazali, da ga ne marajo in bodo soglasno volili sobrata, sotrpina, ki je
Vinko Ježovnik,
posestnik v Velenju.
m Velik volilni shod za kmečkega kandidata Ježovnika se vrši dne 12. t. m. ob 3. uri popoldne na vrtu Rajšterjeve gostilne v Šoštanju. Volilci-kmetje, na shod!
m Kandidat „Kmečke zveze" g. prof. Robič brca sedaj že v zadnjih zdihljajih okoli, da presega vse meje poštenosti. Pisma kar frčijo v farovže, v katerih se blatijo in obrekujejo ljudje v onemogli jezi. Vi pravite, da bi bilo sramotno, ako bi v posameznih občinah ne dobili nekaj (po Vašem mnenju seveda večino) glasov. Mi pa trdimo, da bi naravnost pljuvali v svojo skledo, ako bi se sedaj ne otresli vsake komande in Vas, gospod profesor, ki ste tudi prisegli na edino zveličavno lažikmečkozvezo, zapodili tja med staro šaro, ker se nam tako vsiljujete in beračite po farovžih. Ali ni to poniževalno za izobraženega človeka? Doslej smo Vas spoštovali, vendar kako mnenje moremo imeti nadalje od Vas, ki vstrajate pri kandidaturi, milostno poverjeni Vam od raznih lažnivcev in obrekovalcev. Se strinjate s tem, da se naš vrli g. Ježovnik na tako falotski način blati z raznimi lažmi in obreKOvanjem? Mogoče ste si celo umazali svoje roke pri lističih, ki se kar na kilograme širijo med ljudstvom tudi od
takih duhovnikov, ki so bili dosedaj mirni v političnem boju in katere ljudstvo spoštuje. Vse ne bo nič pomagalo. Po Vašem mnenju »nezreli" Vas bodo vrgli dne 14. maja, dokazali bodo, da imajo upliva med kmeti, ker upoštevajo njih voljo, ker so res pravi ljudski prijatelji. Političnim otro-čajem, ki celo krvnega sorodstva ne upoštevajo in netijo prepir, kjer le morejo, pa privoščimo iz srca to blamažo.
m Mozirje. Dne 5. maja je na tihem napravil shod pri nas g. Robič. Naznanil se je kar s prižnice. Vršil se je v stari šoli. G. Robič se je pokazal kot pravi katoličan. Šel je zjutraj k maši, molil na velikem rožnem vencu, pa kar na eni jagodi. Ko je cerkovnik pobiral za cerkvene potrebe, je vzel z mošnjička eno krono, jo sukal tako dolgo, da jo je lahko videlo mnogo ljudi, predno jo je spustil v cerkveni mošnjiček. V Mozirju se je mož boljše obnašal kakor na Ljubnem, ko opoldne na shodu ni nič molil.
m Solčava. Zadnjo nedeljo je čital naš župnik pastirski list in napravil zraven take opazke, da je svoje farane prav pošteno nafarbal. Rekel je, da se najprej odstrani krščanski nauk iz šol, ki je edina podlaga za vzgojo mladine. Potem se odpravi molitev, duhovniki pa se izženejo, da ne bodo mogli prinesti zadnje tolažbe umirajočim. Potem se bodo zaprle cerkve in ž njih napravili magacini ali kajhe. Ubogi gospod župnik! Ali res mislite, da postanete po sedanjih volitvah maga-ciner ali jetničar, če g. Ježovnik zmaga? Vidi se pač, da še škofovega pastirskega lista ne razumete. Farmani! kdaj se bo začelo tudi pri vas daniti?
Luče. Pri nas smo imeli zadnjo nedeljo hudo pridigo. Naš g. župnik je kar divjal, ko je čital pastirski list. Prebral je tudi na prižnici nek Je-žovnikov list, nazadnje ga je zmečkal z rokami in ga raztrgal ter rekel: »Zdaj pa naj z menoj napravijo, kar hočejo." S prižnice je kar sklical shod krščanskih mož v krčmo pri »Mežnarci". Lepa vzgoja naroda! Kmetje so se potem po gostilnah med seboj kregali, prepirali in po mizi bili. Zaslepljeno ljudstvo! Kdaj spregledaš, kako te farbajo?
m Iz slovenjegraškega okraja. (Župnika in Nacelj) Dva župnika sta se imela posebno rada : neizrečena ljubezen je bila med njima, vse sta si o volitvah zaupala, Prigodi se pa, da jima skozi vrata pri Mostnarju v Šmiklavžu nasproti pride strašen šentiljski Nacelj. Ko ga zagledata, hitro vrata zapreta, a ker to nič ne pomaga, jeden hitro skozi vrata zbeži, onemu pa, preden ga Nacelj v drugič zgrabi, pride na mičel, da ta velikan baje mirnemu duhovniku nič žalega ne stori; k mizi torej stopi in jezik zadržuje. Nacelj stopa okoli njega, pritika mu usta blizu obraza in k ušesom, a ker ne čuti nič poguma več pri njem, pusti ga in odide. Ko jima strah in nevarnost mine, gresta dalje po svojem „ne"namenjenem potu; tisti pa, ki je prvi zbežal, vpraša svojega tovariša: »Ljubi prijatelj! povej mi, kaj ti je Nacelj tako »krepko" pravil na uho?" »Marsikaj" — odgovori mu ta, »da je naši komandi v okraju odklenkalo."
Kakor zlato v ognju, tako se čistijo tla na Spodnjem Štajerskem.
m Ponesrečen shod za Robiča — v Krškem. Dne 4. t. m. je bil v Krškem Florjanov semenj. Tega semnja se udeleži vselej veliko plovcev iz Savinske doline, ki pripeljejo svoj les na prodaj. To okolnost so porabili trije štajerski duhovni in so priredili v gostilni pri Baniču, kjer so plovci prenočevali, volilni shod. Mislili so, če ne opravimo v Savinski dolini proti Ježovniku nič, pa poskusimo tukaj svojo srečo. Vodil je celo akcijo rajhenburški župnik Cerjak, kateremu se surovost in strast iz obraza bere. Mož bi napredne in neodvisne ljudi najraje na meh odri. Pri tem je pa tako nesramen, da se sklicuje na Izveličarja, učitelja ljubezni.
Po dolgem mešetarjenju so se pustili trije možje izvoliti za predsednika, oziroma podpredsednika in zapisnikarja. Neki kaplan (baje iz Savinske doline doma!) je začel govoriti o volitvah in politiki, kmalu pa začel udrihati po narodni stranki. Vrli načelnik je bil pa zdaj teh »špasov sit" in je pozval kaplana, naj svoje trditve dokaže. Vsem prečastitim je nad to zahtevo kar sapa zastala. Začeli so se zvijati, da sicer dokaza ne morejo doprinesti, da je pa kaplanova trditev vendarle resnična. Predsednik shoda jim je pa moško zabrusil: „Ako ne morete dokazati, da ste resnico govorili, pa shod zaključim". In mož je vstal in z njim vsi drugi udeleženci ter so zapustili dvorano, v kateri so ostali vsi poparjeni in osramočeni zdražbarji. Sram jih je bilo tem
bolj, ker je bilo slučajno navzočih tudi par krškik meščanov. — Z vrlimi Savinci se torej ms 4a mie opraviti ne doma in ne v tujini.
Razne novosti.
Volilni shodi. Minolo nedeljo s® se vršili shodi kandidata Grafenauerja v Beli. t Žel. Kapli in v Žitarivasi. — Dne 9. t. m. so shodi v Št. Lipšu in v Dobrlivasi. — Dne 19. t. m. v Šmihel« nad Pliberkom in v Kotljah.
Nov kandidat. Ob priliki vinskega sejma, v Krškem dne 5. t. m. se je zbralo nad 300 kmetov iz volilnega okraja Kostanievica-Mokronog-Trebe»j in so proti klerikalcu dr. Hočevarju postavili vinogradniškega komisarja Fr. Gombača za kandidata.
Agrarno stranko na Goriškem so astanorili neki politični otroci in so postavili v goriški okolici proti naprednemu in klerikalnem« kandidatu Antona Štrekelja.
Ali se sme reči Kristusu socijalist? Pri sodišču v Lvovu je bil obtožen neki delavec motenja vere, ker je imenoval Kristusa steiiaiista. Sodišče pa je delavca oprostilo.
Ljubimska drama. V Vidmu na Laškem j« ustrelil ožeujeni kapitan Anton Usigovich iz Trsta neko damo, ki jo je izdal za svojo ženo. in sebe.
Parnik se pogreša. V Genovi so »ek» vznemirjeni, ker ni dospel parnik »Cita di Milano" v Njujork. Boje se, da se je potopil. Na paruiku je bilo nad 1000 izseljencev.
Roparski umor v župnišču. V Petervaldu na Moravskem je neki Baspant zvabil iz iupnišča župnika, nato je umoril župnikovo kikarieo ia vse izropal.
Strašna nesreča se je pripetila v hvarni Honemat. Kotel s 340 centi tekočega j«kla j« pa delavce in jih 21 ubil, 7 pa hudo ranil.
Javna zahvala
tukajšnji posojilnici za podeljeno darilo 80 K, kateri znesek je podpisana požarna braaiha za razne potrebe s hvaležnostjo sprejela.
Blagajna „požarne brambe v Rajhentrorp."
Radej
blagajnik.
jViaio posestvo
z dvemi orali zemlje, 200 stopinj od cerkve za vsakega profesijo-nista prilično je takoj
Vpraša se pri uprav-
ništvu „Nar. Lista". *4 a-i
Elegantni in najtrpežnejši bicikelj v državi j«
Zastopstvo za sodne okraje Pliberk. Šoštanj. Slov«njgrad«o in Marenberk ima Anton Poplas v Spod. Dravograda,
Koroško. — Ceniki zastonj in poštnine prosto.	69 1
Trgovski m poslovodja.
Podpisana zadruga išče poslovodjo, veščega v špecerijski, manufakturni in mešani trgovini, t dopisovanju ter y ednostavnem knjigovodstvu. Prednost imajo oni, ki so v sličnih poslih že uspešno delovali in ki so samci. Ponudbe z referencami in naznačenjem plače naj se pošljejo na podpisano zadrugo.
Konsttttitta zadruga V Bribiru VinodoisHotn.
Pavao KombcI, upravitelj.