i mv
KURIR
NOVO MESTO 21. febr. 1977 št. 2* leto VI.
časopis kolektiva industrije motornih vozil
Dohodek-glavni nagib zvečane proizvodnje in merilo njene uspešnosti
Pomembna delovna zmaga v TOZD tovarna avtomobilov: višja proizvodnja, večji dohodek in upravičeno veselje delavcev, tehnikov, inženirjev, organizatorjev proizvodnje kot tudi vseh ustreznih pomožnih služb, ki so zaslužne za zvečano kompletiranje katrc! — Delavci pravijo: doseganje sprejetih planskih nalog je uresničevanje novega zakona o združenem delu v življenje!
Zakon o združenem delu, ali kakor ga nekateri tudi imenujejo delavska ustava, je že nekaj časa v veljavi. Zakon daje osnovno moč delavskemu razredu pri nadaljnjem razvoju in krepi družbenoekonomske ter samoupravne odnose ter sistem samoupravnega združenega dela.
Že v javni razpravi je bilo večkrat poudaijeno, da delavci s tem stopajo v novo obdobje lastnega razvoja, ki bo temeljilo na trdnih zakonskih določilih, usmetjenih k napredku, ki mora delavcem zagotoviti neodtujljivo pravico odločati o svojem delu in o rezultatih dela. S tem smo stopili nov korak naprej po poti samoupravnega socializma in oblasti delavskega razreda.
Zakon o združenem delu pa ni samo pomemben zakonodajni dokument, ki podrobneje opredeljuje ustavna načela, temveč je tudi prispeval k novim spoznanjem o socializmu na temeljih samoupravljanja.
Veliko smo že slišali o tem, kako se je treba lotiti izvedbe zakona. Bila so tudi mišljenja, da je dveletni rok za uskladitev dovolj dolg in da je izvedba zakona dolgoročna in celovita naloga vseh dejavnikov.
Pri tem se vprašamo, kako pri nas uresničujemo zakon o združenem delu in kako si njegovo uveljavljanje predstavljajo delavci v TOZD Tovarne avtomobilov. Izvajati zakon ne pomeni samo uresničevati administrativno pravne zadeve, tem-
IMV - KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsak mesec v 5.200 izvodih — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik: Andrej Dular - Odgovorni urednik:	Alfonz Brzič —
Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška cesta 18/20 - Grafična priprava: ČZP DOLENJSKI LIST, Novo mesto — Tisk: KNJI-GOTISK Novo mesto
več se naloge v okviru uresničevanja zakona kažejo v izpolnjevanju delovnih obveznosti in vsakodnevnega prizadevanja za boljše gospodarjenje.
VESELIMO SE SKOKA V ZVEČANJU PROIZVODNJE KATRC!
Pred tednom ali dvema se je povečala proizvodnja v montaži R—4, ko smo v prodajno skladišče predali 103 vozila. Povečanje prav gotovo ni rezultat preprostega zakona vztrajnosti, temveč je rezultat uresničevanja zakona o združenem delu. Večja so prizadevanja za krepitev naših delovnih sposobnosti in znanja, zboljševanja organizacije dela, uporabe tehnoloških dosežkov, razvijanja pobud pri delu, popolni izrabi delovnega časa in vestnega izpolnjevanja delovnih nalog.
Ko smo povečali proizvodnjo, smo povečali tudi dohodek, zato je naše veselje ob veliki delovni zmagi seveda še toliko večje! Ta velika delovna zmaga je namreč sad spoznanja, da lahko dosežemo velike rezultate le z združevanjem dela in sredstev. Predvsem pa smo spoznali, da s pravico svobodnega razpolaganja z delom in z rezultati dela v dobesednem pomenu držimo v rokah ekonomski napredek in politično moč združenega dela in našega socialističnega samoupravnega sistema.
Velika delovna zmaga, ki pomeni uspešen začetek uresničevanja planov za leto 1977, je pokazala uspešnost izboljšav v organizaciji dela. Pokazala je,
da naš veliki proizvodni stroj lahko obremenimo s še večjimi nalogami. Uspeh pomeni, da so bili vsi delavci na svojem delovnem mestu, vsi, ki so odgovorni za nepretrgan potek dela, so opravili svoje naloge brez večjih napak. Po planu in programu so delale tudi vse proizvodnje, sicer ne bi mogli vgraditi v katrce pokrovov, kablov, stekel, kolesnih obročev in nešteto drugih delov.
Povečanje proizvodnje je v
praksi pokazalo pravilnost načela delitve po delu. Samo delavci, ki so za svoje dela ustrezno spodbujeni, lahko povečujejo proizvodnjo. Ni se pokazalo samo, da mora biti dohodek glavni nagib za povečanje proizvodnje, temveč tudi merilo njene uspešnosti. Uspešnost pa mora biti merilo odgovornosti do tekočega dela, hkrati pa tudi uspešnosti upravljanja in gospodarjenja z rezultati minulega dela.
umrl v letalski nesreči 18. januarja 1977 — Slava njegovemu spominu m večna hvala za vse, kar je s svojim delom in življenjem vgradil v novo Jugoslavijo!
Merila za delitev po delu
Iz predloga sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za OD delavcev kovinske in elektroindustrije ter proizvodne obrti Slovenije
Lani decembra je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije sprejel sindikalno Usto za leto 1977. Sindikalna Usta nima neposredne pravne veljave, njena stališča pa postanejo obvezna, ko postanejo sestavni del samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Spremembe in dopolnitve, ki izvirajo iz sindikalne liste, bodo najprej sprejele skupne komisije po panožnih sporazumih. Skupna komisija kovinske in elektro industrije ter proizvodne obrti je pred kratkim že sprejela predlog sprememb m dopolnitev samoupravnega
sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in deli-tev sredstev za osebne dohodke delavcev.
Na podlagi prve točke sindikalne liste je 19. člen samoupravnega sporazuma v predlogu v celoti spremenjen. Predvsem gre za osnove za obliko-vanje sistema deUtve sredstev za osebne dohodke po delu. Predlog uvaja planiranje dela kot osnovo za opredeUtev delovnih dolžnosti delavca ali skupine delavcev za krajše časovno obodbje. Razporeditev nalog in sprejetih odgovornosti med delavci naj temelji na sistemizaciji
Za povečanje produktivnosti
Pred kratkim je bil v Beogradu, v izvršnem komiteju pred-sedništva CK ZKJ, sestanek s člani izvršnih komitejev predsed-ništev centralnih in pokrajinskih komitejev ZK, zadolženih za vprašanja družbeno-ekonomskih odnosov.
Na sestanku, ki ga je vodil Vojo Srzentič, sekretar v izvršnem komiteju, so obravnavali nekatera vprašanja pospeševanja in intenziviranja družbene akcije za povečanje produktivnosti dela, v skladu z uresničevanjem stališč X. kongresa ZKJ in sklepov predsedništva CK ZKJ.
Na sestanku so opozorili na potrebo bolj vsestranskega pristopa k temu vprašanju na vseh ravneh njegovega spremljanja in vzpostavljanja široke družbeno-poUtične akcije pri kompleksnem proučevanju in iskanju konkretnih rešitev za povečanje družbene in individualne produktivnosti dela in za učinkovitejše proizvajanje.
Konkretne rešitve je potrebno, izhajajoč iz zakona o združenem delu, najti v razvijanju samoupravnih dohodkovnih odnosov, v smeri večje stopnje neposrednega odločanja delavcev, ustreznem sistemu nagrajevanja in moralnem stimuliranju, boljšem izkoriščanju razpoložljivih kapacitet, iskanju rešitev in meril v ekonomski politiki, ki bo maksimalno vzdrževala produktivnejše in učinkovitejše poslovanje in drugo.
Bitka za produktivnosti dela, je bilo poudarjeno, predstavlja enega izmed bistvenih pogojev za uresničevanje ciljev in nalog skupnega gospodar-
skega razvoja, poUtike ekonomske stabilizacije in dviganja osebnega ter družbenega standarda.
delovnih mest, sistemizacija delovnih mest pa mora biti usklajena z letnim programom dela. Za uveljavljanje deUtve po delu bo treba uvesti spremljanje izpolnjevanja delovnih zadolžitev glede na kakovost, količino in gospodarnost dela. Te kriterije pa bomo lahko uporabili, ko bomo vnaprej določili metodo merjenja in postopke njihovega ugotavljanja. Organizacija spremljanja mora biti takšna, da omogoča merjenje prispevka delavca k delovnemu rezultatu. Za merjenje delavčevega konkretnega prispevka bodo morala biti izdelana ustrezna merila.
Za tekoče delo bodo merila kvalitete dela, količina izmeta, število reklamacij, izpolnjevanje rokov izdelave, pri ustvarjalnem delu pa uporaba in učinek znanstvenih in tehničnih dosežkov, samostojnosti pri delu, izvirnosti pri delu, izvirnosti predlogov, izpolnjevanje rokov in podobno. Merila količine dela: obseg opravljenega dela glede na dogovorjene normative in intenzivnost dela. Druga merila bodo še: delavčev vpliv
na količino in kvaliteto dela, kot na primer odnos do sodelavcev, opravljanje dela v skladu z zahtevano odgovornostjo ipd.
Za minulo delo bodo merila gospodarjenje in upravljanje s proizvodnimi sredstvi, s katerimi merimo porabo materiala in energije na delavčevem delovnem mestu, izkoristek delovnih sredstev, s katerimi dela, izkoristek njegovega delovnega časa, učinek njegove racionaliza-torske in inventivne dejavnosti, vpliv na odločanje o uporabi proizvodnih sredstev in usmerjanje poslovne politike organizacije združenega dela. Merila, ki kažejo delavčev neposreden prispevek k povečanju materialne osnove združenega dela in sredstev družbene reprodukcije, so npr. njegova delovna doba in evidentirani obseg sredstev, ki jih je v preteklosti vložil v ta namen iz svoje osebne in skupne porabe.
Rok za uveljavitev 1. točke sindikalne liste v samoupravnih sporazumih panog je 1. julij 1977, spremembe pa se bodo uveljavile po postopku, za katerega se bodo dogovorili udeleženci.
O spremembah in dopolnitvah drugih členov bomo pisali v eni izmed naslednjih številk Kurirja.
O DELU SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Ocena sposobnosti v Brežicah
Delavski svet TOZD Tovarna avtomobilskih prikolic je na eni izmed svojih zadnjih sej obravnaval rezultate inventur, poročilo o poteku proizvodnje in kadrovska vprašanja. Potrdil je tudi imenovanje komisije, ki bo ugotavljala vrednost odpadnega materiala. Pred koncem seje so delegati delavskega sveta obravnavali prošnje in pritožbe.
Pri inventuri so se pokazale precejšnje razlike. Vzroke za tako stanje bo treba raziskati, zato je bila imenovana posebna komisija. Hkrati s tem so na seji sklenili, da se viški vknjižijo kot izredni dohodki, manjki pa kot izredni izdatki.
Na seji so imenovali petčlansko komisijo, ki bo ugotavljala vrednost odpadnega in začasno nekurantnega materiala. Komisija bo pričela delati takoj.
O poteku proizvodnje je poročal tov. Jakše. Ugotovil je, da je storilnost v januarju porasla, vendar še ne tako, da bi bili
lahko zadovoljni. Največja ovira je še vedno slaba disciplina. Dogaja se, da delavci nočejo opraviti določenih del, večkrat pa tudi nočejo delati v podaljšanem delovnem času. Druga ovira je neznanje, ki je posledica reorganizacije proizvodnje. Ko se bodo ljudje navadili naa nova delovna mesta, bo ta problem odpadel. Verjetno pa ne v celoti, ker kaže, da nekateri
delavci niso sposobni za linijsko proizvodnjo. Da bi ugotovili sposobnost delavcev, so imenovah komisijo, ki bo ocenjevala sposobnosti delavcev za določena delovna mesta.
Delegati so sprejeli tudi sklep, da bodo delali vse sobote do konca sezone, če bo to potrebno za izvajanje sanacijskega programa.
ERNEST SEČEN
Seja DS v Šentjerneju
DS TOZD Tovarna Podgorje Šentjernej je na svoji zadnji seji 30. 12. 1976 sprejel sklep o povečanju osebnih dohodkov s 1. 1. 1977. Možnost povečanja osebnih dohodkov jim dovoljuje večja proizvodnja, posebno v decembru 1976.
DS je na predlog vodstva iz- povečanju osebnih dohodkov volil dva člana v posebno kon- od 1. 10. 1976 dalje. V ko-trolno komisijo, ki naj bi pre- misijo sta bila izvoljena Franc gledala poslovanje in delo v JARKOVIČ in Angelca ŽAB-vseh TOZD. Ta pregled naj bi KAR. obsegal kontrolo poslovanja ob
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE POROČAJO
Lani je bila glavna naloga sindikata vodenje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Razprava, ki je trajala od aprila do septembra, je zajela najširši krog zaposlenih. Imenovan je bil odbor za organizacijo in izvedbo javne razprave. Nabavili smo 40 izvodov osnutka zakona z obrazložitvijo. Zdaj je naša glavna naloga izvedba zakona v praksi.
Posebej zavzeto so sindikati delovali pri organizaciji sindikalnih skupin kot nove oblike delovanja sindikalne organizacije. Kljub temu pa na Mirni menijo, da njihovo delo še ni obrodilo vseh sadov, še posebej, ker delavci le niso bili tako ob-
SREĆANJE V ČRNOMLJU
Osnovna organizacija ZSMS v TOZD tovarna opreme Črnomelj je imela lani ob koncu leta delovno srečanje mladincev. Mladinci so pregledali dosedanje delo in ugotovili, da je bilo uspešno. V prihodnosti hočejo še bolj aktivirati delo 00 ZSMS v TOZD tovarna opreme, želijo pa si tudi več povezave med mladimi vseh TOZD v 1MV. Predlagajo, da naj bi bil v Kurirju za mladince rezervirana ustrezen prostor. Predlog ja zanimiv, zato naj o tem spregovore tudi druge osnovne organizacije.
SODELOVANJE GOSPODARSTVENIKOV NA URADNIH MEDDRŽAVNIH POGOVORIH
V pogovorih, ki sta jih imela Ilija Vakič in Andrej Verbič v ZP Iskra v Ljubljani in v IMV v Novem mestu, so menili, da bi sodelovanje gospodarstvenikov na uradnih meddržavnih pogovorih tudi lahko prispevalo k boljšemu vključevanju našega gospodarstva v mednarodno delitev dela. Nekatere izmed pobud, ki so jih dali v teh pogovorih, bodo obravnavali v gospodarski zbornici Jugoslavije.
„Takoj po dopustih, avgusta lani, je izbruhnila na dan kriza, katere posledica je sanacija, ki jo sedaj izvajamo,“ je pričel pogovor tov. Požar. „Družbenopolitične organizacije oz. 00 ZK je takoj stopila v akcijo. 20. 8. 1976 smo imeli prvo sejo 00 ZK, na kateri smo razpravljali o stanju, v katerem smo se znašli. Mimogrede naj povem, da ta mesec prvič nismo dobili 100 % izplačanega osebnega dohodka. Zahtevali smo poročilo o zastojih v proizvodnji in o vzrokih za pomanjkanje materiala. Nadalje smo zahtevali, da se zaradi vse številnejših pritoževanj nekaterih delavcev preverijo normativi, da se ugotovijo napake pri obračunu osebnega dohodka ter da se poskusi najti pot do boljše organizacije dela. Zahtevali smo tudi oceno dela tedanjega v.d. direktorja Srečka Žokalja, kajti postalo je očitno, g da je v njegovem delu vse pre-I več napak. Vsi ti sklepi so bili g izvršeni.
!■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
VPRAŠANJE: Kaj pa samokritika? Se vam ne zdi, da je 00 ZK preventivno premalo naredila, da bi preprečila nastalo stanje?
„Tudi o tem smo govorili na eni izmed sej. Ugotovili smo, da v 00 ZK res nismo vsega naredili, ker smo bili zavedeni z nepravilnimi podatki o proizvodnji in poslovanju. Vendar smo takoj pričeli ob pomoči OK ZK s prizadevanji in ukrepi, da se stanje čimprej normalizira, tovarišu Žokalju pa smo izrekli opomin.
Zavedamo se, da smo moralno in politično odgovorni za potek sanacije. V ta namen smo tudi izdelali poseben akcijski program dela v času sanacije kot dopolnilo rednega dela.“
VPRAŠANJE: Tov. Novak, ali mislite, da se sedaj, po enem mesecu izvajanja sanacije že kažejo znaki, ki dajejo upati, da se bodo stvari uredile?
„Da, nekateri znaki so že opazni: normative bolje dose-
gamo kot prej, disciplina se je popravila, prikolice gredo ven kompletne. Menim pa, da preddelavci ne znajo pravilno vplivati na delavce, da bi ti delali z večjo odgovornostjo in prizadevnostjo. Marsikdo ne izpolnjuje svojih delovnih nalog, ker tega noče. Vsi delavci se še ne zavedajo, kaj pomeni sanacija. Moramo čim več kvalitetno narediti in čim manj materiala uničiti. Ko se bo tega zavedal vsak, bo narejen precejšen korak k dokončni ozdravitvi. Po vseh oddelkih imamo sindikalne skupine, ki imajo svoje poverjenike, ki so obveščeni o vseh dogajanjih. Toda žal niso vsi aktivni."
„Menim, daje pri delavcih le še vedno dosti delovne zavesti, kar je pokazala tudi akcija, ki jo je sprožila 00 ZK decembra lani. Šlo je namreč za to, da bi delali eno prosto soboto in dali zaslužek tega dneva za sanacijo TOZD. Akcija je v celoti uspela," je dodal tov. Požar.
VPRAŠANJE: Med delavci se večkrat sliši: kje so pa komunisti? Saj jih ni nikjer videti!
„Vsak član 00 ZK ima nalogo s svojim delom in zgle-
Mirna: uspešno delo sindikata
V tovarni opreme na Mimi’je bila konec decembra letna skupščina sindikatov. Na njej so pregledali delo v preteklem letu, napravili pa so tudi načrt dela za 1977.
veščeni o vseh stvareh kot bi morali biti.
Sindikati samokritično menijo, da so se še premalo zavzemali za delitev po delu, ob tem pa tudi za premajhno vrednotenje sposobnosti, odgovornosti in samoupravne usmerjenosti. Zato nas čaka v prihodnosti še mnogo nalog, ki pa jih bomo na tem področju izpolnili le, če bomo okrepili aktivnost vseh članov sindikalne organizacije. Zavzemali se bomo tudi, da bodo problemi delavcev bolj prisotni v delu delegacij v zborih združenega dela in v samoupravnih interesnih skupnostih. Zato se bo morala povezava med izvršnim odborom osnovne organizacije sindikata in delegacijami še povečati.
Sindikat je deloval tudi na področju stanovanjske politike.
Tako so lani razdelili čez 25 milijonov din za posojila, ki jih bodo delavci uporabili za individualne gradnje. Kupili so tudi eno družinsko stanovanje v bloku na Mirni. Prav tako je sindikat vodil akcijo za vpis posojila za ceste. Pri tem je bil dosežen 98-odstotni uspeh, kar kaže na veliko razumevanje delavcev za družbene potrebe. Ne gre pozabiti na številne solidarnostne akcije, proslave, enkratne pomoči delavcem, ki so se znašli v stiski, pa na dajanje kratkoročnih posojil, nabave premoga in ozimnice, krvodajalskih akcij, rekreacije in športa — širokega področja dela, pri katerem je bil sindikat pobudnik in organizator.
Ko so pregledali delo preteklega leta, so napravili tudi načrt dela za letos. Se naprej ostaja glavna naloga uresničitev zakona o združenem delu, prilagajanje vseh samoupravnih aktov njegovim zahtevam, pri čemer
bo potrebno angažirati tudi vse ostale dejavnike. Pri dograjevanju delegatskega sistema čaka izvršni odbor več nalog. Stalna naloga je sodelovanje z delegati v tozdih, samoupravnih organih in SIS. Letos bodo tekle priprave za evidentiranje kandidatov, ki bodo zastopali delovno organizacijo v letu 1978. Sindikat bo še naprej spremljal uveljavljanje delovne kontrole in organ družbene samozaščite. Obe dejavnosti bosta uživali vso pomoč sindikata, ki bo sodeloval tudi pri razvijanju programov njune dejavnosti.
Ob velikih političnih obveznostih pa se bo sindikat še naprej zavzemal za rast osebne in družbene ravni delavcev. V sodelovanju s samoupravnimi organi in z ustreznimi strokovnimi službami bo še naprej proučeval delovne razmere zaposlenih, osebne dohodke, stanovanjske razmere in družbeno prehrano.
Še o Brežicah
V Kurirju smo že dvakrat pisali o sanaciji v Brežicah. Tokrat objavljamo zapis pogovora o tem, kako sodelujejo pri sanaciji družbenopolitične organizacije. Sogovorniki so bili naslednji tovariši: Alojz Požar, sekretar 00 ZK, Branko Kovačič, predsednik 10 00 sindikata, ter Ivan Novak, član OK ZKJ.
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE POROČAJO
Obsežne naloge sindikata v Črnomlju
Osnovna organizacija zveze sindikatov TOZD tovarne opreme Črnomelj je januarja letos na letni skupščini pregledala svoje delovanje v preteklem letu, napravili pa so tudi načrt dela za letos.
Na skupščini so obravnavali velik del svoje prizadevnosti na-probleme proizvodnje in ukrepe za stabilizacijo proizvodnje in za njeno povečanje. Samokritično so ugotovili, da se disciplina v primerjavi s prejšnjim letom ni bistveno popravila.
Odstotek izmeta so zmanjšali, prav tako tudi število režijskih ur v proizvodnji, še vedno pa je zelo pereče veliko število neopravičenih bolniških staležev.
Izobraževanje kot del obsežnih zadolžitev sindikata je bilo uspešno. Organizirali so tečaj iz poznavanja predpisov varstva pri delu in tečaj za pridobitev polkvalifikacije. Razen tega so poslali enega delavca v politično šolo v Dolenjske Toplice.
— Mnogo svoje pozornosti in dela so namenili solidarnostnim akcijam in vpisu posojila za ceste, katerega so se delavci udeležili 92 odst.
V prihodnosti nameravajo
meniti delu samoupravnih organov in delegacij. Med najpomembnejšimi nalogami bo izvedba zakona o združenem delu. — Osnovna organizacija se bo zavzemala tudi za spoštovanje družbeno dogovorjene kadrovske politike, za uveljavljanje delitve po delu in za pospeševanje novatorstva. Prav tako bodo namenili več svoje pozornosti odnosu do družbene lastnine.
Ena izmed stalnih nalog sindikata bo še naprej spremljanje družbene in osebne ravni delavcev, pri čemer bodo stalno spremljali tudi vse v zvezi z družbeno prehrano.
Na področju vzgoje, izobraževanja, kulture in oddiha delavcev bo organizacija še vedno eden glavnih organizatorjev in pospeševalcev tovrstnih akcij. V bližnji prihodnosti nameravajo
organizirati kulturno skupino, ki bo skrbela za srečanja s kulturnimi delavci, hkrati pa za organizacijo kulturnih prireditev ob praznikih. Oddih in rekreacijo pa bodo poskušali omogočiti predvsem tistim delavcem, ki delajo na težjih delovnih mestih.
Osnovna organizacija mora še naprej utrjevati in uveljavljati ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot najbolj učinkovito obliko poti proti more-
Sindikat v
Minulo leto je čas, v katerem je naš sindikat dobil novo obliko. Po vseh večjih delovnih organizacijah in TOZD so se formirale sindikalne skupine. Nova reorganizacija je razdelila nekdanje mnogoštevilične skupine na več manjših in s tem omogočila neposrednemu proizvajalcu pristop in odločanje v
Požar
Kovačič
dom dvigovati moralo sodelavcem in jih spodbujati k večji produktivnosti. V naši delovni organizaciji imamo 163 proizvodnih delavcev, ki delajo po normi, med njimi pa je le osem članov ZK. Štirje so na montaži, eden na vgradnji, dva na sestavi ter eden na predmonta-ži. Pa še ti člani ZK so razdeljeni na dve izmeni.
Tudi celotna 00 ZK ni dovolj močna, da bi odločilno vplivala na izvajanje sanacije, ker njeno članstvo ni sestavljeno iz vseh oddelkov in izmen. Nekateri prelahko pridejo pod vpliv večine. Tudi neprizadevni so. Po drugi strani pa so nekateri preobremenjeni z zadolžitvami in s funkcijami. Jaz, na primer, je nadaljeval tov. Požar, sem sekretar 00 ZK, predsed-'*"■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■!
nik zbora delovnih ljudi, član 10 sindikata, član delegacije zbora združenega dela, član predsedstva občinskega sind. sveta, član sveta in predsedstva ZK OZD IMV.
Premalo je kadra, ki bi bil voljan delati na političnem področju. Za izboljšanje sedanjega stanja bomo naredili pomemben korak v bližnji prihodnosti, ko bomo izvedli reorganizacijo osnovne organizacije. Kovinski obrat bo namreč ustanovil svojo 00 ZK, mi pa bomo tukaj skušali pridobiti čim več novih članov.11
— Pa sindikat?
„Tudi sindikat čaka reorganizacija zaradi odcepitve kovinskega obrata in nove sistemizacije, ki je porušila dosedanjo sestavo sindikalnih skupin. !■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Upam, da bo potem delo bolj zaživelo in ne bomo skrbeli zgolj za malico, šport, kulturo in pogrebe. Več se bomo posvetili proizvodnji."
To je bil še en zapis o tovarni prikolic v Brežicah, ki se uspešno vključuje v sanacijski program. Delavci se trudijo, da bi s svojim vestnim delom čimprej usposobili TOZD za normalno poslovanje. Dolžnost slehernega člana kolektiva je, da dela vestno in ustvarjalno; nihče ni odrinjen od ustvarjalnega dela in od dela v družbenih in političnih organizacijah. Vsakdo bo po svojih močeh lahko prispeval, da dosežemo to, kar je zastavljeno s programom.
ERNEST SEČEN
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■HIB
bitnemu napadalcu. Člani sindikata morajo biti seznanjeni s cilji SLO in nalogami družbene samozaščite, še posebej pa o njuni nalogi varovanju samoupravnega socialističnega sistema.
Zavedajo se, da bo mogoče vse oblike in področja dela, ki jih opravlja sindikat, izpeljati le ob primerni obveščenosti vseh delavcev. Zato bodo skrbeli, da bodo vse oblike informiranja še naprej razvijali.
»Podgorju«
razpravah o vsem, kar je pomembnega za delavca.
Tudi v naši osnovni organizaciji sindikata smo se reorganizirali. Ustanovili smo tri sindikalne skupine in aktiv mladih delavcev. Iz vsake sindikalne skupine smo izvolili po enega člana, ki so poverjeniki oziroma člani izvršnega odbora.
V navadi je bilo, da smo 8. marec proslavili tako, da smo vse žene in dekleta povabili na zakusko in tako počastili njihov praznik. Lani je bila vsaka zaposlena žena obdarovana z bonboniero in s kavo. — Letne dopuste smo koristili posamezno. Letovanje je bilo za vse zaposlene organizirano v Pako-štanih. Vsi, ki so letovali, so bili zadovoljni.
Sindikat je tudi pomagal ob katastrofalnem potresu na Tolminskem. Naši delavci so se množično odzvali solidarnostni akciji tako, da smo ji namenili zaslužena sredstva ob prostih sobotah 29. 5. in 20. 11. 1976. Solidarnostno smo se odzvali tudi delu ob prostih sobotah za gradnjo dijaškega doma Majde Sile v Novem mestu 16. 10. 1976.
Izvršni odbor sindikata je obravnaval posojila iz sredstev sindikata in samopomoči. Prosilce posojil smo v celoti zadovoljili, ko so v stiski reševali svoje probleme. Glede na veliko število prosilcev posojil je razvidno, da ta sredstva koristno uporabljamo.
Ob praznovanju dneva republike smo skupaj s člani delavskega sveta TOZD počastili jubilante za 10., 15. in 20. letno delo v podjetju. Jubilanti so prejeli priznanja in denarne nagrade, nato pa so bili vsi skupaj povabljeni na zakusko.
Tečaj za varstvo pri delu
Prihranili smo 5000 delovnih dni
V letu 1976 se je v delovni organizaciji Industrije motornih vozil pripetilo 607 poškodb, ki so bile priznane kot nesreče pri delu. Od 607 poškodb se je pripetilo kar 98 poškodb na poti na delo in z dela.
V tabeli 1 prikazujemo poškodbe pri delu po posameznih TOZD. Za boljši pregled stanja navajamo podatke za tri leta. Pri izračunu indeksa je vzeto leto 1975 kot 1,00. Iz tabele je razvidno, da je skoraj v vseh TOZD pogostost poškodb padla. Pogostost poškodb izračunamo takole: koliko delavcev na sto zaposlenih se je poškodovalo v enem letu. Resnost poškodb pa prikazuje poprečni bolniški stalež za eno poškodbo. V primerjavi z letom 1975 so se poškodbe zmanjšale za 40 %, kar pomeni glede na število zaposlenih v absolutnem znesku, da je bilo kar 321 poškodb manj. To pomeni, da smo prihranili 5000 delovnih dni. Zmanjšanje števila poškodb gre pripisati boljši disciplini, večjemu upoštevanju varnostnih pravil, poostritvi ukrepov za varno delo in podobno. Pii analizi poškodb pri delu je bilo ugotovljeno naslednje:
I.	Vzroki pošk odb:
—	nepravilni postopek dela7,9 %
—	nepazljivost poškodovanega
26,9 %
—	neorganizirano delo	2,6 %
—	pomanjkljivost tehn. značaja
27,4 %
—	neuporabljanje oseb. var.
sredstev	5,0 %
—	neurejena delovna okolica
9,7%
—	neurejeno delovno mesto
1,3%
—	obrezi ob ostre robove 9,7 %
—	nepazljivost sodelavca 5,5 %
—	nedisciplina	1,3 %
—	neugotovljeno odnosno nedovoljno definirano	2,7 %
Analiza vzrokov nesreč kaže, da se še veliko nesreč dogaja zaradi neupoštevanja varnostnih pravil. Kar 27,4 % poškodb se je pripetilo zaradi pomanjkljivosti tehničnega značaja, kot posledica nezadostne kontrole, vzdrževanja, nastavitve odnosno
Lani so v Črnomlju drastično zmanjšali število poškodb pri delu, ravno tako pa so zmanjšali tudi bolniški stalež nad trideset dni. Glede na to, da so imeli predlanskim 591 bolniških staležev nad trideset dni, pomeni lanski rezultat velikanski uspeh. Zato bi bilo prav, ko bi tovariši, ki delajo v službi za varstvo pri delu, napisali v poročilu, kako jim je to uspelo.
V	obratu Semič pa jim je „uspelo" nasprotno. V letu 1975 niso imeli zaradi poškodb nobenega staleža nad trideset dni, v letu 1976 pa so imeli kar 105 staležev nad trideset dni. V poročilu manjka analiza tega porasta bolniškega staleža.
V	spodnjem poročilu o poškodbah v letu 1976 v oklepaju objavljamo tudi podatke za leto 1975. Bralci bodo sami primer-
pomanjkljivega zavarovanja strojev in delovnih mest.
2.	Poškodovanje posameznih delov telesa:
—	oči	9,7 %
—	glava	4,1%
—	roka	63,3 %
—	noga	17,4%
—	ostali deli telesa	5,5 %
Največkrat si delavci poškodujejo roke, kar je tudi razumljivo, nesprejemljiv pa je podatek, daje skoraj 10% poškodb oči. Poškodbe oči se največkrat dogajajo pri karoserijskih delih, raznih brušenjih, točkovnem
jali številke in morda prišli tudi do kakšnih pozitivnih spoznanj.
POŠKODBE V TOZD ČRNOMELJ:
1.	število poškodb v letu 1976
33(81)
2.	število poškodb na poti
2
3.	število težjih poškodb -(-)
4.	poprečno število zaposlenih
v letu 1976	320(288)
5.	število izgubljenih delovnih
dni do 30	438(635)
6.	nad 30 dni	-(591)
POŠKODBE V OBRATU SEMIČ:
1.	število poškodb v letu 1976
16(15)
2.	število poškodb na poti 6(1)
3.	število težjih poškodb -(—)
4.	poprečno število zaposlenih
v letu 1976	97(91)
5.	število izgubljenih delovnih
dni do 30 dni	131(177)
varenju in podobno. Do teh poškodb prihaja predvsem zaradi neuporabljanja zaščitnih očal, kar pa bi se dalo odpraviti z malo več posluha odgovornih oseb.
3.	Delovna doba pred poškodbo:
—	do 1 leta	39,3 %
—	od Ido 10 let	54,6%
-nad 10 let	6,1%
Približno 40% delavcev se poškoduje že v prvem letu zaposlitve v delovni organizaciji, kar je zelo zaskrbljujoč podatek, saj kaže na nezadostno po-učitev delavcev in izobrazbo sploh. Pri analizi poškodb je ugotovljeno, da odgovorni vodje delavca le malo poučijo o delu in nevarnosti, nato pa je delavec prepuščen sam sebi. Prav pri teh delavcih je velikokrat vzrok poškodbe nezadostno poznavanje dela, zavarovanja, varnostnih pravil in podobno.
4.	Delovni čas pred poškodbo:
—	do 1 ure	13,7	%
—	od 1 do	5 ure	48,5	%
—	od 5 do	8 ure	35,1	%
podaljšani	delovni čas 2,7	%
Poškodbe po urah dela so sorazmerno normalno porazdeljene; nekaj več jih je v zadnjih urah dela, ko se začne pojavljati utrujenost.
5. Razdelitev poškodb po dne-
vih:
—	ponedeljek	20,5 %
—	torek	15,4%
—	sreda	22,5 %
—	četrtek	16,4 %
—	petek	15,9%
—	sobota	9,3 %
Manj nesreč pri delu, manj bolniškega staleža
Poškodbe po dnevih so sorazmerno enakomerno porazdeljene; izjemi sta ponedeljek in sreda.
6. Kvalifikacijska struktura poškodovanih:
—	1 do 3 razreda osnovne šole
3,7%
—	4 do 7 razredov osnovne šole
53,3 %
—	8 razredov osnovne šole
22,5 %
—	KV in druge šole 20,5 %
Porazdelitev poškodb po kvalifikaciji je sorazmerna kvalifikacijski strukturi delavcev.
Če analiziramo bolniški stalež v celoti, ne moremo mimo ugotovitve, da je še zmeraj sorazmerno visok. V letu 1976 je bil vsak zaposleni poprečno 19,14 dni v bolniškem staležu. Če od skupnega staleža odštejemo porodniški dopust kot posebno kategorijo staleža, še vedno dobimo podatek, da je bil vsak zaposleni poprečno 15,10 dneva v bolniškem staležu.
Zaskrbljujoče so tudi poškodbe izven dela, saj prekašajo bolniški stalež od staleža poškodb na delu kar za 36 %! Kljub 40 % zmanjšanju poškodb pri delu v letu 1976 s stanjem še vedno ne moremo biti zadovoljni, saj smo se komaj približali republiškemu poprečju za našo panogo. V nadaljnjem obdobju moramo narediti vse, da bi število poškodb še nadalje padalo s takim tempom kot v letu 1976.
B. KOŠIR
IZ AVTOMOBILSKEGA SVETA
Libija je kupila za 415 milijonov dolarjev Fiatovega kapitala. Libijci bodo dobili s tem 9,5 % delnic, hkrati pa bodo dobili tudi dve mesti v 15 članskem upravnem odboru in pet mest v članskem izvršnem svetu torinske tovarne. Čeprav ta prodaja v Zahodni Evropi ni vzbudila pretiranih simpatij, je vrednost Fiatovih delnic takoj porasla za 20 %.
TAM POVEČUJE IZVOZ
Tovarna avtomobilov iz Maribora je v zadnjih treh letih povečala izvoz za 170%. Leta 1974 so izvozili za 8 milijonov dolarjev, predlani je znašala vrednost izvoza 19,7 milijonov dolarjev, lani pa se je vsota močno približala 22 milijonom dolarjev. Letos nameravajo v TAM izvoz še povečati. K temu bo precej pripomoglo tudi skladišče, ki ga bodo imeli v brezcarinski coni v pristanišču Port Said.
PRODOR TUJCEV
Italijanska avtomobilska industrija se še vedno ni izkopala iz težav, ki jih je povzročila energetska kriza. Eden izmed vzrokov je tudi povečanje uvoza, predvsem iz držav Skupnega evropskega trga, ZR Nemčije in Francije. Tako je bilo v prvem polletju prodanih 226.138 uvoženih in 383.250 domačih vozil, to pa pomeni, da je na pet prodanih avtomobilov prišlo dvoje iz uvoza.
Slavka Ucman je uspešno opravila tečaj civilne zaščite za prvo pomoč. Njeno znanje ne bo prišlo prav samo v primeru morebitne vojne, temveč je koristno tudi sedaj, ker lahko z njegovo pomočjo pomaga delavcem, ki se na delovnem mestu poškodujejo.
	fsm POŠKODB			POT			msnnffr			POGOSTOST			IUDXKS
• A 9 71	197»	1975	1976	74	75	76	74	75	76	74	75	76	1975 1,00
	1	2	3	4	5	6	7	8	9	lo	11	12	13
Tovarna avto*. V. mesto	343	44o	328	53	51	56	16,4	14,2	17,7	28,6	22,9	14,2	o,62
Tovarna prikolic N. mesto	8o	92	75	12	15	13	16,4	14,2	17,7	14,2	14,o	8,1	o,57
Tehnoservis Uovo mesto	3o	17	15	2	2	2	16,4	14,2	17,7	9,4	5,o	4,2	o,84
Obrat Suhor	2o	16	15	2	3	2	12,7	13,6	M 0* ■* O	14,2	9,6	9,3	o,96
Tovarna prikolic Brežice	57	46	47	5	9	5	7,8	13,7	8,9	15,3	11,4	13,3	1,16
Tovarna opreme Mirna	32	25	3o	8	5	0	17,5	24,2	15,o	8,1	4,7	5,2	l,lo
Tovarna Podgorje šent jem.	15	35	18	-	2	-	?2,o	23,6	11,1	11,6	21,4	lo,7	o,5o
Tovarna opreme Črnomelj	62	97	49	4	2	8	11,4	14,6	11,3	14,o	25,1	9,6	o,38
TSO Beli Manastir	32	26	13	2	3	1	9,3	8,9	26,5	14,o	lo,3	5,9	o,57
Bazvojni inštitut	5	1	2	2	-	-	1.6,4	14,2	17,7	3,o	1,8	3,5	1,94
Commerce Uovo mesto	19	18	lo	1	-	-	L6,4	14,2	17,7	5,1	4,3	2,7	o,62
BS OSS	7	8	5	4	4	3	16,4	14,2	17,7	1,9	2,1	o,6	o,28
BO STUPAJ	695	823	6o7	95	96	*3	5,0	15,6	15,6	14,3	15,7	9,5	o,6o
t
Zdrav kolektiv je kos vsem delovnim nalogam
Obisk v tovarni opreme IMV na Mirni na Dolenjskem — Zdaj dela v TOZD IMV na Mirni že 500 delavcev in delavk —
Razveseljivi obeti za bližnjo bodočnost
Za Neapelj pravijo, da ga je treba videti in potem umreti, kajti po njem ni mogoče doživeti ničesar lepšega.
Tudi Mima na Dolenjskem je zelo lep kraj, toda o njej ne krožijo tako napihnjena rekla. Znano pa je, da se Mirenčani, ki so pred leti zapustili Mirno, zelo radi vračajo, vsi po vrsti pa pravijo, da ne bi nikoli nikamor šli, če bi bile tudi tedaj take možnosti za zaposlitev kot so zdaj.
Zato je še kako razumljivo veselje današnjih prebivalcev Mirne, ker jim ni treba s trebuhom za kruhom po širnem svetu. Zdaj se lahko zaposlijo doma, med drugim tudi v tovarni opreme, ki je temeljna organizacija združenega dela Industrije motornih vozil iz Novega mesta. Da imajo Mirenčani res zelo radi svoj kraj, priča izredno uspešno delovanje krajevne skupnosti, pri čemer ima nemalo zaslug TOZD IMV. Zato je razumljivo, da so Mirenčani ponosni na svojo tovarno tako kot na svoj kraj.
Zgodovina tovarne opreme z Mirne je podobna ali skoraj enaka zgodovini mnogih drugih tovarn, ki so danes prave industrijske velikanke. Že leta 1954 je obstajala majhna popravljal-nica šivalnih strojev; kasneje so Mirenčani prešli na industrijsko proizvodnjo strojev. Vendar zaradi konkurence nikakor niso mogli vnovčiti svoje pridnosti. Tovarna je vse bolj hirala, leta 1968 pa je prišla celo pod prisilno upravo.
Potem je ponudil roko IMV in leta 1969 je več kot 90 od-
stotkov delavcev glasovalo za pripojitev k njemu. Nekaj časa so še poskušali vztrajati pri prejšnjem proizvodnem programu, kasneje so poskušali delati še gospodinjsko opremo, vendar tudi z njo ni bilo uspeha. Šele ko so prešli na proizvodnjo opreme za avtomobilske prikolice in avtomobile, so našli sami sebe.
BOGAT PROIZVODNI PROGRAM MIRENSKIH IMEVEJEVCEV
Tovarna opreme zaposluje čez 500 delavcev, od nje pa je odvisno več kot 2000 ljudi iz bližnje in daljne okolice. letno ustvarijo v tovarni za 120 milijard din in so tudi po tej plati med naj večjimi kolektivi trebanjske občine. Razmeroma zelo širok proizvodni program obsega izdelavo zaves, prevlek in oblog stropov za avtomobile in prikolice, kablskih snopov, profilov iz plastičnih mas, kovinske galanterije in mehanskih delov, notranjih oblog za avtomobile in lesnih elementov za avtomobislke prikolice. Na mesec izdelajo 2000 garnitur zaves, 2000 garnitur kabelskih snopov, 5000 notranjih oblog za avtomobile, ki jih delajo tudi za izvoz v Francijo, lani julija so osvojili še proizvodnjo avto-dvigalk, katerih proizvedejo zdaj 27.000; vsakih trideset sekund izbruhne tekoči trak novo avtodvigalko.
Tovarna je prostorsko zelo utesnjena, zato veliko pričakujejo od srednjeročnega plana IMV, ki predvideva na Mirni
zgraditev 4000 kvadratnih metrov novih proizvodnih površin. V urbanističnem planu je prostor za nove proizvodne površine že predviden, zagotovljena pa bo tudi delovna sila. Ko bo plan uresničen, bodo na Mirni v skladu z imevejevim proizvodnim programom povečali proizvodnjo. Zavedajo pa se, da ni mogoče čakati na uresničitev investicij, zato pri njih proizvodnja nemoteno teče. Vse to pa je plod nenehnih prizadevanj za povečanje produktivnosti, s čimer se dejavno vključujejo v široko družbeno akcijo za povečanje produktivnosti in storilnosti dela.
DELITEV PO DELU-ZAČETEK IN KONEC USPEHA
„Osnovni dejavnik pri povečevanju produktivnosti mora biti delitev po delu„“ pravi direktor tozda, inž. Maks Kurent. Z doslednim uveljavljanjem tega načela smo uspeli, da se sleherni član kolektiva zaveda svojih delovnih nalog. Zato pri nas nimamo problemov z doseganjem norme. Z manjšimi izboljšavami »no dosegli tudi 10-odstotno zmanjšanje normativov. Še vedno pa nam tu in tam povzroča težave neusklajeno planiranje, čemur pa se s sprotnim spremljanjem proizvodnje uspešno zoperstavljamo. K našim uspehom veliko prispeva stalen proizvodni program, majhna fluktuacija in sprotno reševanje vseh disciplinskih problem ov.“
Samoupravljanje na Mimi prav gotovo ni šibka točka. Delegati samoupravnih organov včasih pogrešajo jasno defini-ranost predlogov, ki jih sprejemajo. Včasih jih moti prevelika naglica, vse pa priča, da je pri njih samoupravljanje dobro razvito.
„Naša osnovna naloga je zdaj, da po samoupravni poti uresničimo zahteve zakona o združenem delu,“ pravi Ciril Kodrič, predsednik delavskega sveta. , Jz va ja ti pa moramo tudi ukrepe za povečanje produktivnosti, reda in discipline, skratka, uveljaviti moramo vse ukrepe za povečanje delovne uspešnosti. Konkretno to pomeni, da moramo pri nas še zmanjšati režijo, uveljaviti normative za te delavce, zmanjšati pa moramo tudi število nadur..“
IZREDNA SKRB ZA KONTROLO IZDELKOV
Naj omenimo, da si v tovarni prizadevajo privarčevati denar, kjer le morejo. Letos bodo prihranili 200 ton goriva za kuija-vo, kar predstavlja 50-odstotni prihranek, izražen v uglednih 20 milijonih. Ravno tako si na vso moč prizadevajo prihraniti čimveč materiala, kajti že 5-odstotni prihranki prinesejo tudi 20 odstotkov več dohodka. Zato pri njih posvečajo veliko pozornosti kontroli izdelkov in materiala. Vhodna kontrola dosledno odklanja vse, kar ne ustreza predpisani kvaliteti. Na začetku je bilo malo težko, zdaj, ko je to vpeljano, pa je lažje.
Na Mirni mesečno proizvedejo čez 2000 garnitur kabelskih snopov, ki potem potujejo v tovarne prikolic in v tovarno avtomobilov. Kabli morajo biti pravočasno narejeni, če hočemo, da linijska proizvodnja poteka brez zastojev.
„Sindikat deluje v 10 sindikalnih skupinah," pravi predsednik osnovne organizacije sindikata na Mimi, Jože Bartolj, »ustanoviti pa nameravamo še enajsto v našem obratu v Adle-šičih. Za delo po sindikalnih skupinah si bomo še nadalje prizadevali, ker je delo sindikata tako veliko bolj uspešno. Seveda pa si prizadevamo tudi za uveljavljanje zakona o združenem delu in za prilagajanje samoupravnih aktov njegovim zahtevam. V bližnji prihodnosti nas čaka evidentiranje kandidatov za samoupravne organe in samoupravne interesne skupnosti. Poleg teh političnih nalog nameravamo še naprej spremljati načrtovanje gradnje stano-vanj, probleme družbene pre-
hrane in rekreacijo delavcev. Skratka, še naprej bomo spremljali delavčev življenski položaj, da pa bi mu v kritičnih trenutkih lahko pomagali, nameravamo do marca ustanoviti vzajemno pomoč."
Ko smo se sprehodili po proizvodnih prostorih, smo se pogovarjali z nekaterimi delavci. Anton CelšeK, strugar, eden izmed 250 delavcev kovinarske stroke, ki so si pridobili kvalifikacijo na Mirni v teku 22-letne-ga obstoja tovarne, je povedal:
„V tovarni delam že 11 let; medtem sem delal nekaj časa v Novem mestu, zato vem, kaj pomeni imeti delo doma. Večjih problemov tu nimamo, mene osebno najbolj skrbi, da nam ne bo zmanjkalo dela. Če je de-
Bartoij	Strajnar
Kolenc
Celšek
Kurent
Kodrič
lo,	potem je vse. Predvsem pa si želim, da bi vsi dobro delali, kajti tisti, ki delajo z izgubo, jo prizadevajo vsem nam. Delavci ne smemo delati za izgubo. Če bomo delali za izgubo, bo vse naše delo zaman!"
Med delavci tovarne na Mirni je veliko ženske delovne sile. Čeprav so nekdaj ženske delale bolj ženska dela, tako da po tradiciji ne morejo imeti velikih izkušenj s kovinarskimi deli, niso nič zaostajala za svojimi moškimi sodelavci. Nasprotno, včasih so njihove roke celo urnejše kot moške.
„DELO JE ZAME VSE: KRUH, DOM IN VARNOST ..
Barbara Strajnar je povedala o delu:
„V IMV sem zaposlena šele eno leto. Prej sem delala v zadrugi. Pogoji dela so zdaj vsekakor boljši. Prej sem delala na planem, tu pa sem na suhem in pod streho. Pa tudi zaslužek je dober, zato nimam pripomb. Žeiim si le, da bi bila zdrava. Delo? Delo mi pomeni vse: kruh, dom, varnost ... Res, delo je trdo, vendar človek občuti zadovoljstvo, ko vidi, koliko smo ustvarili, da so s tvojim delom zadovoljni." Delo kontrolorja je včasih nekoliko kočljivo, kajti izdelki morajo iti iz tovarne kvalitetno neoporečni. Ko kontrolor uveljavlja svoje zahteve, naleti tu in tam na nerazumevanje. Toda v takšni tovarni kot je na Mirni, kjer sproti
rešujejo vse probleme, delo kontrolorja po tej plati ni težko."
Franc Kolenc, kontrolor, je povedal:
„Že sedemnajst let delam v tej tovarni in lahko rečem, da mi je dala mnogo. Pridobil sem si kvalifikacijo, tako da lahko opravljam odgovorno delo kontrolorja. Po mojem mnenju je tovarni v okviru imevejevega proizvodnega programa zagotovljena prihodnost, s tem pa je zagotovljena tudi meni in mojim sodelavcem. Na splošno sem zadovoljen, samo majhno plačo imam, moram pa pristaviti, da ima iMV na Mirni največje poprečne osebne dohodke. Ža prihodnje pa si predvsem želim, da bi vsi še boljše delali, da bi probleme še naprej sproti reševali. Kot zaveden član kolektiva si želim, da bi še naprej napredovali. Pa asfalt moramo dobiti na tovarniško dvorišče!"
Ko smo odhajali na Mirno, smo nameravali napisati le kratko poročilo o srečanju z delavci tovarne opreme. Potem smo spoznali, da bi bilo to premalo glede na to, kaj vse se pri njih dogaja. Zato smo napravili za bralce Kurirja tale reportažni zapis. Želimo si, da bi se seznanil z življenjem in z delom tozda na Mirni sleherni delavec delovne organizacije IMV. Potem ko se bomo med seboj še bolj spoznah, bomo namreč še laže sodelovali med seboj.
JOŽE SIMČIČ
IH
ft
Zakon o usmerjenem izobraževanju tudi pri nas že uvajamo v prakso
V današnjem sestavku vas želimo seznaniti s programsko vsebino osnutka samoupravnega sporazuma o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti, ki bo ustanovljena na področju SRS. Osnutek sporazuma je bil dan v javno razpravo v januarju.
Pri neposrednih proizvajalcih se postavlja vprašanje, za kakšen sporazum gre in kaj hočemo z njim doseči. Na to vprašanje želimo odgovoriti z naslednjo vsebino.
Reforma šolskega sistema in uvajanje zakona o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje v življenje nalaga samoupravni družbeni skupnosti in združenemu delu zelo odgovorne naloge, ki zahtevajo vrsto reorganizacij sedanjih oblik izobraževanja in tudi obstoječe mreže šol. Tu nastopajo revolucionarni organizacijski premiki, katere so že več let načrtovali. Strokovno izobraževanje kadrov se približuje v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju združenemu delu. Združeno delo mora v tem procesu odigrati pomembno vlogo tako glede programske vsebine kakor tudi glede investicijskih odločitev pri gradnji nove mreže novih šol, dijaških domov, šolskih delavnic in paktikumov.
V bodoče se bo razvoj strokovnih šol načrtoval in gradil po potrebi združenega dela po panogah (kovinsko predelovalna, gradbena, metalurgija, lesno predelovalna in ostale). V nekaterih panogah imajo že formirane posebne izobraže-
valne skupnosti in glede reorganizacije šol in organizacijo pouka v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju že uspešno načrtujejo. V kovinsko predelovalni panogi (v katero so vključene tudi posamezne TOZD IMV) pripravljajo ustanovitev izobraževalne skupnosti sedaj.
Za nas na Dolenjskem je vprašanje formiranja posebne izobraževalne skupnosti kovinsko predelovalne panoge zelo pomembno, saj imamo v Novem mestu pomankljivo organizirano strokovno šolstvo brez pravega perspektivnega razvoja. V tej skupnosti bomo odločali, kje bomo izobraževali naše strokovne kadre, ki jih industrija potrebuje oz. postavlja se vprašanje, kje bomo šolali našo mladino. Tudi izobraževanje ob delu bo potrebno postaviti na enotne programske vsebine ter izobraževati delavce ob delu v verificiranih, oblikah, ki bodo enotne za posamezne profile delavcev v panogi. Omenjene usmeritve in sistem izobraževanja ob delu nam bo nudila posebna izobraževalna skupnost v naši kovinsko predelovalni panogi.
Od posebne izobraževalne skupnosti za kovinsko predelovalno panogo veliko pričaku-
jemo. Zavedamo se tudi naših obveznosti, zato nam ne sme biti vseeno, kateri delegati bodo zastopali naše združeno delo v izobraževalni skupnosti. Glede delegatov v izobraževalni skupnosti vas obveščamo, da je DO IMV predlagana kot nosilec delegacij za dolensko regijo in bo imela v skupščini posebne izobraževalne skupnosti za kovinsko predelovalno industrijo 4 delegatska mesta.
V nadaljevanju sestavka vas zaradi obširnega gradiva seznanjamo samo z najvažnejšim delom samoupravnega sporazuma, t.j. programski del osnutka sporazuma. Z ostalimi dokumenti poslovnika skupščine, statutarnega sklepa in ostalim delom samoupravnega sporazuma, ki ga danes ne objavljamo, vas bomo še seznanili preko obvestila, ko bomo v sindikalnih organizacijah sprejemali samoupravni sporazum ter se vključili v posebno izobraževalno skupnost kovinsko predelovalne industrije.
0
Na vsebino omenjenih dokumentov, ki so v javni razpravi za pristop k ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti kovinsko predelovalne industrije, konferenca sindikalnih organizacij DO IMV nima pripomb in jih v celoti sprejema.
BESEDILO
SPORAZUMA
Ustanovitev Posebne izobraževalne skupnosti za kovinsko predelovalno industrijo Slovenije izhaja iz skupnega interesa
—	delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, ki zaposlujejo pomemben del delavcev kovinske stroke,
—	delavcev kovinske stroke, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov ter
—	delavcev organizacij združenega dela s področja vzgoje in izobraževanja kadrov za kovinsko predelovalno industrijo.
Na podlagi in v skladu z določili zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS št. 38/74) sklenejo delavci, združeni v delovnih in temeljnih organizacijah združenega dela kovinarstva Slovenije, in delavci, združeni v delovnih in temeljnih organizacijah združenega dela usmerjenega izobraževanja s področja kovinsko predelovalne industrije Slovenije (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI POSEBNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI KOVINSKO PREDELOVALNE INDUSTRIJE V SRS
1.	Splošna načela
Delavci, združeni v delovnih in temeljnih organizacijah zdru-
Kovinski oddelek tovarne na Mirni proizvaja tudi avtodvigalke. Tekoči trak vsakih oU seKuna izDrunne novo avioavigdi™. ««.mau». napeti, zato morajo delavke in delavci krepko poprijeti, če hočejo izpolniti zastavljene plane
ženega dela kovinsko predelovalne industrije Slovenije ter delavci, združeni v delovni in temeljni organizacii združenega dela vzgoje usmerjevalnega izobraževanja kovinsko predelovalne industrije Slovenije in delavci kovinsko predelovalne industrije, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov, ustanovijo „Izobraževalno skupnost kovinsko predelovalne industrije v SR Sloveniji" (v nadaljnjem besedilu:	skupnost). Delavci
ustanovijo skupnost z namenom, da bi prek nje zagotovili svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju usmerjenega izobraževanja kovinsko predelovalne industrije in drugih oblik izobraževanja v kovinski predelovalni industriji.
V skupnosti delavci, združeni v delovnih in temeljnih organizacijah združenega dela kovinsko predelovalne industrije, uresničujejo svobodno menjavo dela z delavci v delovnih in temeljnih organizacijah združenega dela usmerjenega izobraževanja kovinsko predelovalne industrije, sprejemajo programe, združujejo sredstva ter opravljajo druge zadeve, ki izhajajo iz narave odnosov na področju usmerjenega izobraževanja in drugih oblik izobraževanja v kovinsko predelovalni industriji. V tej skupnosti lahko
GOLF PRIHAJA NA
JUGOSLOVANSKI TRG
Tovarna avtomobilov iz Sarajeva je konec decembra izdelala prve primerke golfa. Golf, ki prihaja na jugoslovanski trg, ima 50 KM in dvoje vrat, kasneje pa bodo začeli delati golf s štirimi vrati in 75 KM. Zdaj je v domačem golfu četrtina delov domače proizvodnje; do konca desetletja naj bi bila v njem polovica delov domače proizvodnje.
AVTOMOBILI NE BODO RJAVELI
Ameriški jeklarski koncem „US Steel" bo že letos ponudil avtomobilski industriji karoserijsko pločevino, ki bo bolj kot doslej odporna proti rjavenju. Namesto sedanjega toplega cinkanja so jeklarji razvili „carosel" postopek, pri katerem avtomobilsko pločevino cinkajo po elektrogalvanski poti.
delavci ustanavljajo temeljne izobraževalne skupnosti.
Skupnost kovinsko predelovalne industrije Slovenije:
—	oblikuje in določa politiko usmerjenega izobraževanja v kovinsko predelovalni industriji v skladu z razvojno politiko kovinsko predelovalne industrije v SR Sloveniji;
—	združuje vse organizirane oblike smeri in nivoje usmerjenega izobraževanja v kovinsko predelovalni industriji po osnovnem splošnem izobraževanju;
—	v sodelovanju z drugimi dejavniki deluje za uresničevanje socialističnih vzgojno-izobraževalnih smotrov na področju usmerjenega izobraževanja v kovinsko predelovalni industriji in drugih oblikah organizirane družbene vzgoje in izobraževanja;
—	prizadeva si za izravnavanje pogojev za vzgojo in izobraževanje;
—	skrbi za permanentno izobraževanje v kovinsko predelovalni industriji;
—	v povezavi z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi skrbi za zagotovitev pogojev za pridobivanje popolne osnovne splošne izobrazbe z izobraževanjem ob delu v kovinsko predelovalni industriji tistim mladim, ki niso v času obveznega šolanja uspešno končali splošnega vzgojnoizobraževalnega procesa ter skupaj z njimi zagotavlja oblikovanje interesov in potreb občin po strokovnih kadrih v kovinsko predelovalni industriji in pri izgrajevanju sistema in načrtovanja razvoja usmerjenega izobraževanja;
—	razvija in krepi družbenoekonomske odnose na področju vzgoje in izobraževanja v kovinsko predelovalni industriji na načelih samoupravljanja svobodne menjave dela in delitve po rezultatih dela;
—	sprejema programe razvoja in dela vseh smeri usmerjenega izobraževanja in drugih oblik vzgoje in izobraževanja v kovinsko predelovalni industriji ter zagotavlja materialno osnovo za njihovo uresničevanje;
—	spremlja, nadzoruje in ocenjuje izvajanje dogovorjenega programa izobraževalne dejavnosti;
—	oblikuje vzgojnoizobra-ževalne programe za področje kovinsko predelovalne industrije;
—	zagotavlja sredstva za izobraževalno dejavnost v kovinsko predelovalni industriji;
—	sodeluje pri izvajanju družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov o štipendiranju;
—	sodeluje z osnovnimi šolami in skupnostmi za zaposlovanje pri poklicnem usmerjanju mladine v kovinsko predelovalni poklic;
—	sodeluje z gospodarskimi, strokovnimi družbenopolitičnimi in drugimi dejavniki pri izdelovanju profrlov poklicev, nomenklature poklicev, učnih načrtov in predmetov;
—	skrbi, da so le-ti na sodobni ravni ter da se vanje nenehno vključujejo nova dognanja;
—	usklajuje dolgoročne razvojne programe vzgojnoizobra-ževalnih dejavnosti v kovinsko predelovalni industriji;
—	sodeluje pri organiziranju
in financiranju izgradnje šolskega prostora in domov za učence	usmerjenega
izobraževanja v kovinsko predelovalni industriji;
—	sodeluje z DO in TOZD pri ugotavljanju kadrovskih potreb podpisnikov;
—	na osnovi kadrovskih potreb podpisnikov določa obseg in strukturo vpisa v razne izobraževalne oblike in nivoje;
—	pospešuje in sodeluje pri raziskovalnem in razvojnem
delu za potrebe vzgoje in izobraževanja ter za modernizacijo vzgojnoizobraževalnega procesa;
—	skrbi, se dogovarja in je soodgovorna z drugimi skupnostmi za izobraževanje, ki ni zajeto v tej skupnosti; obseg in način izpolnjevanja skupnih obveznosti, usklajevanje dela in druge skupne zadeve se uredijo s samoupavnimi akti;
—	skrbi za racionalno smotrno gospodarjenje z vsemi sredstvi, ki se združujejo za uresničevanje programov te dejavnosti;
—	sodeluje in se združuje v izobraževalni skupnosti Slovenije, kjer skupaj z vsemi drugimi skupnostmi za vzgojo in izobraževanje opravlja skupne naloge. Sodeluje s samoupravnim organiziranim gospodarstvom z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z družbenopolitičnimi organizacijami v skupščini socialistične republike Slovenije;
Za izvajanje nalog iz 2. člena sprejema skupnost dolgoročne, srednjeročne in enoletne programe dela, ki so usklajeni s programi razvoja kovinarstva v SR Sloveniji in z dogovorjenimi programi vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji in so njihov sestavni del. KADROVSKI ODDELEK IMV
MUZEJ NOB IN
LJUDSKE REVOLUCIJE - NAJLEPŠI SPOMENIK DELEŽU DOLENJSKE V NOB
Marca 1975 je bil pri kulturni skupnosti Novo mesto imenovan poseben odbor za vodenje in pripravo izgradnje novega oddelka muzeja NOB v Novem mestu. Sedanji muzej dela v nemogočih razmerah in tako mlademu rodu ne more dostojno prikazati ogromnega deleža Dolenjske in njenih ljudi v času NOB. Zato sta občinska skupščina in kulturna skupnost Novo mesto uvrstila izgradnjo muzeja na prednostno listo investicij na območju Novega mesta. Podpisan je bil tudi družbeni dogovor, ki obvezuje vse OZD in TOZD, da prispevajo za izgradnjo 0,5 % od bruto OD v letu 1975 in 1976. Med podpisnicami tega sporazuma je tudi Industrija motornih vozil.
Ker sredstva, zbrana na podlagi tega sporazuma, ne bodo zadostovala, poziva odbor vse občane, ki bi hoteli prispevati sredstva za gradnjo, da jih nakažejo na žiro račun 52100—646—470—25 pri kulturni skupnosti Novo mesto, oddelek za NOB.
Imena darovalcev bodo objavljena v posebni rubriki Dolenjskega lista.
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
*
★
★
*
★
*
★
Doseženi uspehi potrjujejo: sprejete plane lahko izpolnjujemo!
Nihče ne more več zanikati: v tovarni avtomobilov imamo še vedno veliko notranje rezerve, zlasti v boljšem izkoriščanju delovnega časa, v smotrnejši izrabi materiala in v povečani odgovornosti do dela! — Brez dobrega, izobraženega kadra seveda ne more biti večje proizvodnosti, zato mora tej nalogi ustrezati tudi celotna kadrovska politika v TOZD
Ocena proizvodnih uspehov Tovarne avtomobilov v lanskem letu mora, če naj bo objektivna, upoštevati predvsem to, daje bilo preteklo leto priprava na izpolnjevanje proizvodnih načrtov prihodnosti. V tem letu smo še vedno gradili proizvodne hale, opremljali smo proizvodne prostore, še vedno smo izvajali montažo težke presemice, izvedli smo rekonstrukcijo lakirnice za avtomobilske karoserije. Hkrati s temi velikimi deli pa smo še naprej delali pri osvajanju in povečanju lastnega deleža pri vozilu R—4. Osvojili smo vse odpreške, zavorni boben, uvedli smo varjenje podsklopov in nove preklopne sedeže. Izvedli pa smo tudi rekonstrukcijo dostavnih vozil, kije bila veliko konstruktorsko in tehnološko delo.
Izvajanje teh obsežnih del ni zaviralo proizvodnje v taki meri, da bi se ta ne mogla povečati pri vozilu R-4 na 12.297 in pri dostavnih vozilih na 3.104 avtomobilov. Izvajanje pripravljenih del za povečanje proizvodnje je vplivalo na proizvodne rezultate v prvih desetih mesecih, v novembru in decembru pa so se že pokazali rezultati nekaterih organizacijskih sprememb, katerih težnja je bila izboljšanje organizacije dela in v zadnji posledici povečanje produktivnosti proizvodnje in dohodka. Proizvodnja je bila v novembru in decembru največja, hkrati z rednim izvrševanjem delovnih nalog pa nam je uspelo tudi skompletirati vso nedovršeno proizvodnjo. Ob uspehih v novembru in decembru se je pokazala tudi upravičenost organizacijskih sprememb, zlasti pa se je pokazalo, da lahko izpolnjujemo sprejete plane.
Ocena preteklosti nujno vključuje načrte za prihodnost. Naši načrti za prihodnost so
znani, zato naj se na tem mestu dotaknemo predvsem pogojev, ki jih moramo izpolniti, če hočemo sprejete plane izpolniti.
NE ZANIKAJMO: VELIKO JE ŠE NOTRANJIH REZERV!
Na podlagi stalnega spremljanja učinkovitosti proizvodnje
V IMV si nenehno prizadevamo izboljšati poslovanje z materialom. Zaradi tega so potrebe po ustrezno usposobljenih delavcih vedno večje. V letu 1976 se je TOZD TA skupaj z Zavodom za tehnično izobraževanje iz Ljubljane lotila priprav za organizacijo tečaja iz skladiščnega poslovanja. Tečaj za skladiščne delavce se je začel v januarju 1977. Na tečaju uspo-
se je pokazalo, da imamo še velike notranje rezerve predvsem v boljšem izkoriščanju delovnega časa, bolj smotrni izrabi materiala in povečani odgovornosti do dela.
Kot prvi ukrep za izkoriščanje notranjih rezerv smo vpeljali večje zahteve po redu in disciplini. Za ta namen je DS septembra lani sprejel vrsto ukrepov, odbor za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti pa je vse, ki so kršili red in disciplino, tudi opozoril na škodljivost takega ravnanja. Zdaj lahko rečemo, da smo z ukrepi za povečanje reda in discipline že dosegli uspehe, v celoti pa ta problem še ni opravljen.
Drugi dejavnik, ki bistveno vpliva na uspešnost proizvod-
sobljeni delavci naj bi pokrili naše kadrovske potrebe.
Tečaj, ki poteka na KIC Grm, obiskuje 47 tečajnikov iz vseh tozdov IMV. Na tečaju se bodo tečajniki seznanili z obširnim učnim gradivom, ki obsega: gospodarsko računstvo, organizacijo skladiščnega poslovanja, blagoznanstvo, skladiščno evidenco, knjigovodstvo in varstvo pri delu. Pri predmetu gospodarsko računstvo se bodo tečajniki seznanili tudi z osnovami računalniške obdelave podatkov. Gradiva je za 100 učnih ur precej, zato bodo morali tečajniki krepko poprijeti za učenje.
Kadrovsko izobraževalna akcija, ki smo jo pričeli, je ena izmed predvidenih, ki jih načrtujemo. Delovni proces dela, rentabilno poslovanje in nujnost po večji produktivnosti dela nam narekuje, da v proces dela vključujemo tudi izobraževanje ob delu.
Samo ustrezno usposobljen delavec na delovnem mestu (v proizvodnji ali izven delovnega procesa) bo uspešno opravljal delovne naloge. Biti mora strokovno usposobljen in osveščen z novimi spoznanji, ki so rezultat družbenoekonomskega razvoja.
IVAN ŠANTELJ KADROVSKI ODDELEK
nje, je organizacija dela in priprava delovnih mest. Če smo temu vprašanju posvečali v preteklosti premalo pozornosti, je zdaj vsekakor veliko bolje. V sodelovanju s tehnološkim oddelkom smo pripravili akcijo proučevanja učinkovitosti naše organizacije dela. Študija, ki je nastala na podlagi te akcije po metodi trenutnega opazovanja, je ugotovila več slabosti, ki jih bomo zdaj, ko jih poznamo, veliko lažje odpravili.
Na prvem mestu je slaba zasedenost delovnih mest, vzroki pa so različni. Delavci, ki so določeni za delo na določenem delovnem mestu, med tem delajo na drugem delovnem mestu, porabijo delovni čas za osebne opravke ali pa posedajo, kadijo itd. S slabo zasedenostjo delovnih mest se popolnoma podre tehnološka razporeditev in normalen potek dela je nemogoč. Prav tako je pogosto vzrok za neizpolnjevanje delovnih mest slaba preskrba z materialom. Vzroki za slabo preskrbo so različni (nepravočasen transport, nepravočasna izdelava) ali pa preprost izgovor: materiala ni!
Na več delovnih mestih ni ustreznega oziroma predpisanega orodja, kar lahko povzroči poškodbe materiala in veliko izgubo časa, ker je potrebno popravilo. Študija je tudi ugotovila, da so normativi za nekatera delovna mesta preohlapni, zato bo moral tehnološki oddelek normative za ta delovna mesta ponovno preveriti.
Pri prizadevanju za boljše delo, za večjo produktivnost, so veliki problemi predvsem zaradi slabega izpolnjevanja delovnih nalog posameznikov. V tem se kaže veliko pomanjkanje dobrega izobraženega kadra. Menim, da bo treba tudi kadrovsko politiko prilagoditi potrebam tovarne avtomobilov.
Inž. BOŽO KOČEVAR
TOZD BREZICE: POŠKODBE V DECEMBRU
1.	JUHART Ivanka — poškodba na poti z dela domov;
2.	BREGAR Ivan — na delovnem mestu stopil hitro s prikolice in si poškodoval pogačico v kolenu (vgradnja pohištva).
Dragi starši!
Vpis v vzgojno varstveno ustanovo za vse oddelke v Novem mestu za novo šolsko leto 1977/78 bo od 1. do 15. marca 1977. Prošnje je treba oddati v upravi vzgojnega zavoda na Ragovski 18 od 7. do 14. ure.
Iz prejšnjih let imamo izkušnje, da smo vprašanju otroškega varstva posvečali premalo pozornosti. Ker pa želimo staršem pomagati, bomo letos pripravili vse potrebno, da bi bilo čimveč otrok naših delavcev sprejetih v varstvo. V ta namen bomo pripravili poseben vprašalnik, katerega bodo zainteresirani starši lahko dobili pri pointerkah in prosimo, da izpolnjenega njim tudi vrnejo. Podatki, kijih bomo dobili s pomočjo vprašalnika, bodo služili tudi za interno uporabo delovni organizaciji. Zvedeli bomo namreč kakšne so potrebe otroškega varstva pri nas.
Tečaj za skladiščnike
S tekmovanja v balinanju na lanskih delavskih športnih igrah v trebanjski občini
V delavskih športnih igrah smo preslabo zastopani
Od septembra do decembra lani so že petič potekale delavske športne igre, ki jih je organizirala komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Trebnje. Sodelovalo je 482 tekmovalcev, od tega 46 žensk. Tekmovanja so potekala v balinanju, kegljanju, malem nogometu, streljanju, šahu, odbojki in namiznem tenisu.
Delavci naše TOZD so se udeležili le treh disciplin: balinanja, kegljanja in malega nogometa. Največ uspeha so imeli pri malem nogometu, kjer so dosegli 3. mesto. V skupni
uvrstitvi so naši tekmovalci dosegli 11. mesto med 14 ekipami.
Rezultati kažejo, da delavci tovarne opreme Mirna niso dovolj pripravljeni za sodelovanje v delavskih športnih igrah. Boleče je, da kolektiv, ki ima preko 200 zaposlenih žena, ne more vključiti niti ene ekipe za sodelovanje v delavskih športnih igrah. Premalo interesa za šport je tudi pri moških, saj bi lahko sodelovali v še več športnih disciplinah.
V petletnem planu je določen med drugimi zneski tudi
prispevek, namenjen za šport in rekreacijo. Tudi mi bi se morali baviti s športom in imeti od tega več koristi.
V naši TOZD je veliko mladih delavcev, ki bi prav gotovo bili sposobni sodelovati tudi v športnih tekmovanjih in dosegli solidne rezultate. Menim, da bi morali v bodoče narediti mnogo več na športnem področju in se tudi pripravljati na športna tekmovanja. Vsaj delno naj bi tudi mi uresničevali načelo: „Važno je sodelovati, ne pa zmaga ti! “
MAJDA BARTOLJ
Strelska družina „Lojze Dragan", ki jo sestavljajo člani IMV, je bila na delavskih športnih igrah med najuspešnejšimi, k temu pa je gotovo pripomogel tudi vsakodnevni trening, ki ga člani redno obiskujejo.
Nesreče v decembru
V decembru 1976 se je pripetilo 41 nesreč na delu in 10 nesreč na poti na delo in z dela.
Na poti na delo in z dela so se ponesrečili:
1.	Plasaj Lovro, karosemica dostavnih
2.	Livk Štefka, montaža R—4
3.	Šavoren Ivan, skl. 06 PA
4.	Drab Alojz, lahka presernica
5.	Majer Ciril, obrat Šmarjeta
6.	Jamšek Peter, montaža dostavnih vozil
7.	Rogelj Stane, karosernica dostavnih
8.	Dragan Anton, mehanska obdelava
9.	Peterlin Tilka, proizvodnja prikolic
lO.Sever Alojz, lahka presernica Po oddelkih pa so se gibale
nesreče pri delu takole:
TOZD tovarna prikolic 7 TOZD Tehnoservis	4
TOZD Commerce	1
—	servisna delavnica	1
TOZD tovarna avtomobilov 29
—	montaža dostavnih	6
—	karosernica dostavnih 3
—	težka presernica	2
—	lahka presernica	4
—	varilni oddelek	3
—	lakirnica karos.	1
—	karos. osebnih	2
—	mehanska obd.	1
—	OPPA	1
—	montaža R—4	6
Vzroki nesreč pri delu pa so naslednji:
—	tehnična pomanjkljivost 10
—	oster rob	3
—	neurejena delovna okolica 3
—	nepazljivost	9
—	nepravilen postopek dela 7
—	neuporaba oseb. var. sredstev
2
—	neorganizirano delo	3
—	neurejeno delovno mesto 1
—	neugotovljeno	1
—	neustrezni del. pripomoček 1
—	nepazljivost sodelavca 1
S KAKŠNIMI TEŽAVAMI V ZVEZI Z ALKOHOLIZMOM SE SREČUJEMO V NASI DELOVNI ORGANIZACIJI
»Pijem, odkar sem se rodil...«
Že v predzadnji številki smo omenili, da na desetine slovenskih družin razpada zaradi alkoholizma. Sedanje zmogljivosti za sodobno zdravljenje alkoholikov v Sloveniji pa so tako majhne, da se lahko zdravi komaj vsak stoti alkoholik (od okoli 80.000 alkoholikov v Sloveniji jih lahko zdravimo komaj 800), medtem ko jih 99 % propada in še naprej uničuje sebe in svojo družino. Kljub takim posledicam pa je zdravljenje alkoholizma v nari dmžbi še vedno zapostavljeno, čeprav ga Svetovna zdravstvena organizacija šteje za enega najhujših problemov sodobne socialne medicine. Pri nas so prišli s proučevanjem in pregledovanjem posameznih skupin prebivalstva do podatkov, da je 15 % vseh odraslih bolnih za alkoholizmom, naslednjih 15% pa pije preveč in se zaradi pretiranega pitja obnašajo kot alkoholiki. So pa tudi delovne organizacije, v katerih je med zaposlenimi več kot 20 % alkoholikov. Znan je tudi primer, ko je v neki delovni organizaciji prišlo do uvedbe prisilne uprave prav zaradi hudih problemov v zvezi z alkoholizmom.
2ENE VSE PREDOLGO PRENAŠAJO „PEKEL NA ZEMLJI"!
Zakaj imamo tako veliko alkoholikov? Imamo jih zaradi tega, ker so žene alkoholikov vse predolgo in potrpežljivo prenašale alkoholikovo grobo ravnanje in maltretiranje družine. Pet, deset, 15, 20 in več let so živele v „peklu“, iz katerega si niso znale pomagati, bodisi zaradi nepoučenosti ah nepro-svetljenosti. Tako je pred očmi lastne družine alkoholik drsel in drsi še vse globlje v prepad. Si-
cer pa do pred nekaj leti nazaj še ni bilo možno uspešno zdraviti alkoholikov, kar ponazarja tudi pregovor: „Pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne". Toda več tisoč zdravljenih alkoholikov, ki so se uspešno rehabilitirah, je dokazalo, daje mogoče živeti, delati, misliti, se lotevati raznih akcij in se na koncu tudi veseliti brez alkohola.
K tohkšnemu številu alkoholikov so pripomogle tudi delovne in družbenopolitične organizacije, ker so preveč popuščale alkoholikom. Ko je bil na alkoholika izvršen pritisk, če je ta sploh bil, se je potuhnil, ko pa je pritisk minil, je alkoholik počasi in neopazno nekaj časa pil dalje. Tako opijanje odvisnega alkoholika med delovnim časom v delovni organizaciji ima za posledico: slabo delovno disciplino, zamujanje službe, prinašanje alkohola na delovno mesto, predčasno odhajanje z dela, zapuščanje delovnega mesta med službenim časom in opijanje med službo ter s tem zavajanje novih delavcev v krog alkoholikov, ker je alkoholizem nalezljiva bolezen. Tu so še „plavi", večkratni dopusti, pogostni bolniški stalež, utrujenost in zaspanost med delovnim časom, zmanjšan interes za delo, nepravilen odnos do premoženja, manjša storilnost, veliko poškodb pri delu zaradi upočasnjenih refleksov. Poznamo še motnje v medsebojnih odnosih, ker morajo zdravi in trezni delavci delati namesto alkohohka, kar pripelje do pogostnih konfliktnih razmer med delavci. Alkoholik je zaradi naštetega tudi večkrat premeščen na nižje, manj odgovorno in s tem manj ovrednoteno delovno mesto. Za to pa so običajno vsi drugi krivi, samo alkoholik sam ne. Zato se pritožuje, išče svojo „pravico", dokler končno le ne
pristane na zdravljenje in šele tam dojame, da ga je njegov „šef* alkohol postavil tako nizko.
„PIJEM OD MLADIH NOG . .
V zadnjih treh mesecih je v naši delovni organizaciji socialna služba obdelala 60 alkoholikov, ki so prišli v seznam že kot problematični in moteči, čeprav jih je v kolektivu prav gotovo čez 1000. Na vprašanje, od kdaj pijete, so si bili odgovori zelo podobni:
„Pijem, odkar sem se rodil; pijem, odkar se spominjam; pijem od mladih nog; pijem pri težkem fizičnem delu doma na kmetiji" itd. itd.
Vsi po vrsti so trdili, da jim alkoholizem ne predstavlja problem; zaradi tega nimajo problemov ne doma in ne v službi. Pije pač vsak za „potrebo" in zato jim zdravljenje ni potrebno. To njihovo mišljenje je razumljivo, ker alkoholik za normalno obnašanje jemlje sebe, „vsi" ostali se vedejo, blago rečeno, „čudno". Šele po enem letu oz. dveh letih zdravljenja v dispanzerski skupini začne alkoholik oz. zdravljenec spreminjati svoj način mišljenja in to nadaljuje pozneje v klubu zdravljenih alkoholikov (KZA).
Pritisk delovne organizacije je očitno še premajhen, ukrepi premili in kontrola premajhna. V interesu delovne organizacije pa je doseči čim večjo storilnost ob dobri kvaliteti dela; to je seveda mogoče doseči le z dobrimi medsebojnimi odnosi in z „zdravim kolektivom".
S problematiko alkoholizma so se začele ukvarjati delovne organizacije po Sloveniji in drugod po Jugoslaviji. V ta namen uvajajo strogo kontrolo med vsemi zaposlenimi ob prihodu na delo, prinašanje alkohola v službo strogo kaznujejo, uvajajo in izvajajo kontrolo z alkotestom pri sumljivih osebah med delovnim časom, kot nadomestilo za alkohol nudijo delavcem čaj, kislo vodo in sokove. Poostrili so kriterije pri bolniškem staležu, zapirajo pivnice in vinotoče okrog tovarn, ponekod so že ukinili reprezentanco, prodaja alkoholnih pijač je prepovedana od 4. do 7. ure zjutraj, to je čas, ko delavci odhajajo v službo. V Šibeniku in Beogradu pa so predlagali, da bi alkoholne pijače točili šele od 12. ure dalje.
V boju proti alkoholizmu torej nismo osamljeni. Čaka nas seveda še dosti odgovornega in trdega dela. Ob delu bomo dostikrat razočarani, to pa naj bo hkrati spodbuda, da problemu še nismo povsem dorasli. Naše plačilo pa bo v tem, da bomo delovni organizaciji vrnili dobrega delavca, družbi rehabilitiranega samoupravljavca, družini pa: ženi moža, očeta otrokom, možu ženo in otrokom mater. Končno bo le enkrat prišel tisti kanček upanja za lepši jutri, ki ga je družina tako dolgo in brezupno pričakovala ...
Toda ne eden sam, temveč vsi se bomo morah boriti proti tej tako hudi nadlogi — ALKOHOLIZMU in le z združenimi močmi bomo lahko dosegah uspehe!
MARIJA BOŽIČ
OBDRŽATI PREDNOST V TEHNOLOGIJI
Študijska skupina izvršne komisije EGS (evropska gospodarska skupnost) je izdelala študijo o svetovnem povpraševanju po novih avtomobilih do leta 1985. - Po dognanjih te študije bo povpraševanje po novih avtomobilih leta 1973, ponovilo pa se bo v sezoni 1979/80. Po letu 1980 se bo zopet manjšalo, pri čemer bo treba računati še na konkurenco japonskih in ameriških proizvajalcev, ki se že prilagajajo evropski proizvajalci obdržijo prednost v tehnologiji, posvetiti pa se bodo morali tudi iskanju novih trgov in povečevanju ekonomičnosti proizvodnje.
VEČ „ZASTAV"
Zavodi Crvene zastave so lani dosegli rekordno proizvodnjo avtomobilov, 19.776 vozil več kot v prejšnjem letu. Izdelali so le 6370 vozil manj kot je predvideval plan, večinoma zaradi pomanjkanja motoijev in nekaterih delov iz kooperacije.
Letos bo Crvena zastava dobavila na tuje in domače tržišče 187.000 osebnih in 10.400 gospodarskih vozil. Sorazmerno se bo povečala tudi proizvodnja rezervnih delov. Tako naj bi se celotna proizvodnja povečala za 25 % in dosegla 20 milijard dinarjev.
Svoj proizvodni program nameravajo obogatiti tudi s proizvodnjo športnih avtomobilov.
Zaplešite z
nami!
Ljudske pesmi in pleti so dragoceno izročilo slovenske > kulturne tvornosti. Povsod, kjer smo nastopili
Ate s'
so ljudje toplo pozdravili nata prizadevanja in nas nagradili z navdušenim ploskanjem. Vendar nas je še vedno premalo. Zato vabimo vse, ki imajo veselje do ritma in petja, naj se nam pridružijo.
V drutbi veselih ljudi se boste sprostili, spoznali nove obraze, hkrati pa razvedrili sebe in ljubitelje folklore. $7 Na vaje se zbiramo ob torkih in četrtkih ob sedmih zvečer v avli jamske šole. jp. Lahko nat pridete najprej samo pogledat — potem bo odločitev laija. Prisrčno dobrodošliI
Plesalke in plesalci folklornega društva KRES Novo mam
L
O
*
*
io
iz disciplinske
V zadnjem času, posebej okoli novega leta, se je razpasla prodaja petard. Delavci so „navalili44 na petarde kot otroci, potem pa so jih metali na najbolj neprimernih mestih. Ker področje tovarne ni primerno za metanje petard, še manj pa za mešetarjenje z njimi, so bili potrebni ostri ukrepi za preprečitev tega pojava. Čeprav zgleda metanje petard dokaj nedolžno dejanje, pa lahko povzroči resne zastoje v proizvodnji. Zaradi tega se je odbor za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti odločil za najstrožje ukrepe.
IZKLJUČITEV IZ
DELOVNE
ORGANIZACIJE:
1.	PINČULIČ Martin, roj.
1954,	KV varilec, oddelek sestave in varjenje, ker je vrgel cigaretno petardo na transportno pot, po kateri je tedaj pripeljal viličar.
2.	RAMUTA Franc, roj.
1958,	delavec na priučitvi, oddelek lahka presernica, ker je prinesel na delo 10 petard. Eno je vrgel v sosednji oddelek, eno pa sodelavcu pod noge.
3.	BADOVINAC Brane, roj.
1955,	KV električar, oddelek vzdrževanje proizvodnje, ker je prinesel na delo več petard in jih prodajal drugim delavcem.
4.	PREKAJ Rustem, roj.
1954,	KV ključavničar, iz montaže osebnih vozil R—4, je iz malomarnosti poškodoval vrata na desetih vozilih. Hkrati je povzročal v svojem delovnem okolju nered in nedisciplino. Zato seje odbor odločil za najstrožjo kazen.
5.	VUKOVIČ Branko, roj.
1955,	NK delavec, iz lakirnice drobnih delov, ker je zmerjal in fizično obračunaval s sodelavcem. Odbor je izrekel najstrožjo kazen, ker je omenjeni delavec že večkrat kršil delovne dolžnosti, kaznovan pa je bil tudi s pogojno izključitvijo zaradi kraje materiala.
6.	JAGUNIČ Vlado, roj. 1947, NK delavec, je neopravičeno izostal z dela, večkrat pa je tudi zapustil tovarno brez iz-hodnice. Zaradi tega je bil že večkrat kaznovan, med drugim tudi s pogojno izključitvijo iz delovne organizacije.
7.	LUZAR Martin, roj.
1959,	delavec na priučitvi v lakirnici, je večkrat neopravičeno izostal z dela. To priča o izredno neresnem odnosu do dela, zato mu je odbor izrekel najstrožjo kazen.
8.	GORENC Alojz, roj. 1954, PK tesar v Tovarni priko-
lic, je samovoljno zapustil delovno mesto, hkrati pa ni izpolnjeval navodil svojih predpostavljenih.
POGOJNA
IZKLJUČITEV:
1.	PENIČ-GRGAŠ Josip, roj. 1958, KV klepar, lahka presernica, ker je v Tovarni avtomobilov IM V prodajal petarde.
2.	CRLENICA Danijel, roj. 1951, iz OPP, ker je v Tovarni avtomobilov prodajal petarde.
3.	HOČEVAR Stane, roj. 1958, NK delavec iz Tovarne prikolic, je samovoljno zapustil delovno mesto, kar je povzročilo zastoj pri delu.
4.	HOČEVAR Stane, roj. 1941, viličarist v oddelku OPP, je kljub prepovedi pod vplivom alkohola vozil viličarja. Povzročil je nesrečo, zato je bil odstranjen z dela. Zato je bil kaznovan s pogojno izključitvijo iz DO, hkrati pa je bil napoten na zdravljenje proti alkoholizmu.
5.	POTOČAR Martin, roj. 1951, delavec v oddelku preser-nice, je hotel prinesti v tovarno 2 litra žgane alkoholne pijače.
JAVNI OPOMIN:
1.	ZUPANČIČ Franc, roj. 1941, KV avtoklepar v oddelku karosernica, je neopravičeno izostal z dela.
2.	KLARIČ Vlado, roj. 1944, NK delavec v oddelku OPP, je doslej večkrat izostal z dela.
3.	BERKOPEC Janez, roj. 1943, preddelavec v oddelku karosernica, je hotel prinesti v tovarno 21 žgane pijače.
4.	ZORE Drago, roj. 1949, NK delavec — viličarist v oddelku težka presernica, je zaradi malomarnega odnosa poškodoval dve paleti.
5.	BUČAR Adolf, roj. 1949, KV avtomehanik, zaradi ne-
umestnih pripomb v obliki grožnje.
6.	HEK Ivan, roj. 1956, NK delavec v lakirnici, ker je vzel dve dvopolm žarnici in dežnik.
7.	GRAŠA Stjepan, roj. 1954, NK delavec v lakirnici, ker je vzel 17 matic za pritrditev kombijevih koles.
8.	STEPANOVSKI Blagoje. roj. 1951, KV strugar v oddelku mehanska obdelava, je vrgel sodelavcu steklenico z oljem in ga s tem močno namazal.
9.	VIRANT Anton, roj.
1942,	viličarist v avtoparku, zaradi neupravičene uporabe tujega vozila.
10.	BADOVINAC Jure, roj. 1947, NK delavec v oddelku montaže R—4, ker je pri premikanju avta R—4 močno poškodoval dve karoseriji in levi blatnik.
11.	ŠILC Anton, roj. 1948, KV strojni ključavničar, ker je bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola in ker je bil zaradi tega že večkrat opozorjen.
12.	GAJIČ Ljubo, roj. 1928, preddelavec čistilcev v lakirnici, je vozil viličarja, čeprav za to nima ustreznih kvalifikacij. Povzročil je tudi veliko materialno škodo.
13.	KOVAČIČ Miha, roj. 1945, KV pečar, ker se je med delovnim časom prerival in pri tem razbil šipo.
14.	RAJK Martin, roj. 1951, NK delavec, ker se je med delovnim časom prerival in pri tem razbil šipo.
15.	MUREN Tomaž, roj.
1943,	NK delavec v lakirnici, ker se je med delovnim časom prerival in pri tem razbil šipo.
16.	GOVEDNIK Jože, roj. 1954, PK soboslikar, ker je razbil šipo.
17.	STARIČ Jože, roj. 1951, varilec v oddelku pod-sklopi, ker je prišel na delo pod vplivom alkohola.
18.	KERMC Anton, roj. 1951, NK delavec v oddelku podsklopi, ker je prišel na delo vinjen in se prepiral s sodelavci, enega pa je celo udaril.
OPOMINI:
1.	GAZVODA Janez, roj. 1935, NK delavec v OPP, je prinesel v tovarno liter vina.
2.	TURK Martin, roj. 1941, delavec v lakirnici, ker je prinesel v tovarno žgano pijačo.
3.	HROVAT Jože, roj.
1949, KV avtomehanik v oddelku kontrola kvalitete, ker je malomarno prekontroliral minibus.
4.	BOŽIČ Mihael, roj. 1950, šofer v avtoparku, ker je odšel z drugimi šoferji pit s službenim vozilom.
5.	KUNSTEK Milan, roj. 1943, šofer v avtoparku, ker je vzel službeno vozilo in se skupaj z drugimi šoferji odpeljal pit.
6.	KIKELJ Janez, roj. 1947, šofer v avtoparku, ker je šel med delovnim časom pit skupaj z drugimi šoferji.
7.	MEDIC Jože, roj. 1947, šofer v avtoparku, ker je šel z drugimi šoferji pit.
8.	KOŽAR Ignac, roj. 1955, NK delavec v lakirnici, ker je razbil šipo.
9.	HROVAT Mirko, roj. 1956, KV avtomehanik, montaža R-4, je vozil R-4, čeprav nima vozniškega dovoljenja. Pri tem je povzročil nesrečo.
DISCIPLINSKI UKREPI V TOZD BREZICE
1.	HERNOL Stanko — obijanje, izostal z dela 1 dan — opomin.
2.	ZORKO Marjana — adju-staža, izostala z dela — opomin.
3.	GREGL Ivan — kov. obr., odklonitev delovne dolžnosti — opomin.
4.	KEŽMAN Jože — vgradnja, odklonitev delovne naloge — opomin.
5.	KUŽELJ Marjan — obijanje prikolic, zapustil delovno mesto — javni opomin.
6.	KORITNIK Vili - montaža, odklonitev delovne naloge — javni opomin.
7.	OGOREVC Anton -montaža, zapustil delovno mesto — javni opomin.
8.	BALAN Anton — vgradnja, zapustil delovno mesto — javni opomin.
9.	DEDUKIČ Štefka — sestava, odklonitev delovne dolžnosti — javni opomin.
10.	UMEK Ivan, montaža, dvakrat izostal z dela - odpust, pogojno za 1 leto.
11.	JELČIČ Martin, lakirnica, trikrat izostal z dela — prenehanje lastnosti delavca, pogojno za 1 leto.
12.	CVETKOVIČ Franc -vgradnja, odklonitev, zapustil delo — prenehanje lastnosti delavca, pogojno za 1 leto.
IMV tudi v Mariboru
V septembru 1976 smo prevzeli od poslovne enote „Jugo-komercija" Maribor prodajalno rezervnih delov na Titovi cesti št. 48 v Mariboru. Z manjšo adaptacijo opreme smo povečali prostor za odlaganje rezervnih delov, tako da ima lahko prodajalna na zalogi kompleten asortiman rezervnih delov za vsa vozila proizvodnje IMV. Pomanjkanje rezervnih delov na področju Štajerske je doslej zelo oviralo prodajo gospodarskih vozil.
Za večjo izbiro in stalno zalogo vseh potrebnih rezervnih delov bomo povečali prodajo teh vozil, obenem pa kupcem gospodarskih vozil zagotovili nemoteno eksploatacijo IMV vozil. Z ureditvijo prodajalne rezervnih delov se je v kratkem' času povečalo povpraševanje po osebnih in gospodarskih vozilih, zato smo bdi prisiljeni v najkrajšem času odpreti v Mariboru Predstavništvo IMV v najetem lokalu na Grajskem trgu 8. Predstavništvo bo dajalo potrebne informacije o cenah in
dobavnih rokih, pošiljajo ponudbe in sklepajo pogodbe za prodajo vseh proizvodov IMV. Izdobavo proizvodov na osnovi sklenjenih pogodb bo opravljalo Prodajno skladišče Novo mesto toliko časa, da bomo v Mariboru adaptirali poslovni prostor, pridobili soglasje za registracijo prodajnega skladišča in sklenili pogodbo z enim izmed pooblaščenih servisov za sprejem, skladiščenje in izdajo vozil.
V začetku decembra je bila organizirana razstava reševalne in gasilske opreme na aerodro-
mu Maribor za potrebe letališč v Jugoslaviji. Organizacijo razstave proizvodov IM V je prevzelo Predstavništvo IMV v Mariboru po navodilih Prodajno servisne organizacije. Na razstavi smo prikazali specialna vozila iz proizvodnega programa gospodarskih vozil z motoijem R-16 in Mercedes-Benz 220 D. Posebno zanimanje udeležencev posvetovanja in razstave je bilo za naša sanitetna vozila, za vozilo IMV—2200 D GASILEC in IMV—2200 D MINIBUS.
Med sto udeleženci posvetovanja je bilo tudi večje število strokovnjakov, proizvajalcev gasilske opreme, ki so pokazali zanimanje za nabavo šasij s kabino tipa IMV—1600 BR in IMV-2200 D za izdelavo specialnih gasilskih vozil, opremlje-
Prisrčne pozdrave delavcem v SHP
Pred kratkim je Predstavništvo IMV v Zagrebu izvršilo primopredajo 12 vozil IMV 1600 BR Sanitet „Stanici za hitnu pomoč" mesta Zagreb.
Po izvršeni primopredaji je bila v prostorih SHP skromna svečanost, na kateri so prisotni s priložnostnimi govori obeležili 20-letnico IMV in hkrati tudi skoraj tako dolgo uspešno poslovno sodelovanje IMV in SHP Zagreb. Predstavnik IMV je ob tej priložnosti desetim delavcem SHP izročil skromna priložnostna darila kot priznanje in zahvalo za njihovo 15 in 20-letno delo pri SHP - delo, ki je povezano iz ključno z vozili IMV Sanitet, od prihoda prvega IMV avtomobila na dvorišča stare reševalne postaje, do najnovejšega, ki so ga ravnokar prevzeli.
To so sami dobri vozniki, ki so z raznimi serijami IMV Sani-tetov prevozili od 90	—
160.000 km, prav tako izvrstni
mehaniki in enako zaslužni za dosego takih razsežnosti:
1.	Fočić Juraj
2.	Bezjak Ivan
3.	Pavič Nikola
4.	Čakanič Ivan
5.	Zavalić Stjepan
6.	Horvat Franjo
7.	Cizerlin Ivan
8.	Topol Zvonko
9.	Vugrin Stjepan
10.	Horvat Vlado
Ob našem priznanju za njihovo dolgoletno delo in „tovarištvo" z vozili IMV bi želeli ob tej priložnosti poudariti sledeče:
vsi našteti tovariši so posredno na svoj način sodelovali in še sodelujejo pri izdelavi IMV Saniteta. S svojo strokovnostjo in pridobljenimi izkušnjami so prispevali in še dajejo ob reševa-
nju tekoče problematike in drugih oblik sodelovanja s pristojnimi organi iz IMV in drugih vrsto idej in praktičnih rešitev, povezanih s specifičnostjo prevoza ponesrečencev in bolnikov.
Vozni park SHP že več kot desetletje sestavljajo samo IMV SANITETI. Zato ni malenkost v tako specifični obliki prevoza in to v mestnih pogojih tako obilno preiti mejo 100.000 KM. Zaradi tega dajemo celotnemu kolektivu SHP priznanje za zavestno in strokovno postopanje z vozili!
Ob priznanju prenašamo tovarišem iz SIP pozdrave delavcev našega kolektiva!
PREDSTAVNIŠTVO IMV ZAGREB
nih s cisternami za prevoz tekočin, potrebnih pri gašenju večjih požarov na letalih ali leta-liščnih napravah.
Na skupnem posvetovanju o problemih organizacije reševalne in gasilske službe na letališčih ter o najnovejših izdelkih potrebne opreme so sodelovali tudi predstavniki IMV. Vse prisotne so seznanili s proizvodnim programom gospodarskih in specialnih vozil ter izrazili željo IMV, da tudi v bodoče najtesneje sodeluje z vsemi letališči v državi in zagotovi dobavo vseh potrebnih vozil iz proizvodnega programa. Razvojni institut IMV bo proučil specialne želje letališč in v primeru možnosti proizvodnje v sodelovanju s strokovnimi sodelavci letališč izdelal prototip želje-nega specialnega vozila. Osnova za proizvodnjo posebnih, specialnih vozil za potrebe letališč bo unificiranje takega vozila za vsa letališča v državi.
Na posvetovanju so bili tudi odgovorni predstavniki specialnih služb JLA, odgovorni za unificiranje reševalne in gasilske opreme za potrebe specialnih enot JLA. Naša vozila že uporabljajo za reševalne potrebe na vojaških letališčih, za potrebe gašenja požarov pa predvidevajo nabavo vozila IMV—2200 D GASILEC. Predstavniki JLA so opozorili na potrebo po proizvodnji gasilskega vozila s pogonom na štiri kolesa, saj morajo takšna vozila posredovati tudi izven letaliških stez.
V razgovoru z udeleženci posvetovanja in z obiskovalci razstave smo lahko podrobneje izmenjali mnenja o naših proizvodih ter zabeležili splošno priznanje o dobrih konstrukcijskih rešitvah in kvaliteti izdelave naših vozil.
OTMAR KOTNIK MARIBOR