Zveličar in sv. Peter, mlatiča.
(Niirodua lcgenda;s zapisal Touc Kosi.)
.velirar in sv. Peter prideta neeega večera zeI6 trudna in lafina v hišo noke žcnc. Prosita za nekoliko jeiii, rla bi se okrepfala. A žena pravi: ^Kaj posebnega vama nimani dati. ker \v/A sama iiimani dosti moke: imam že skipr v skednji obilo žita, ;i ker no dobudem nikjcr mlatičev, (U bi ini izralatili žito, ne morem zrnja spraviti v malin!" Zena jo bila namreČ tak6 skupji, da so morali nilatidi pri njej vselej glad prebijati, ker niso imeli dovoJj jesti, in zato tudi zrtaj mlaticev ni dobila.
Žena da popotnikoma borno vecerjo, iu kadar se naveČerjata, refie Zve-ličar žoni: Bče res nikjer ne niores dobiti mJatifiev, hočeva ti mtdra izmlatiti žito. Dajati naraa zato ui treba druzega, nogo vsak dan toliko jesti, da ne loddva gladna!" &ona v to privoli iu sv, popotnika se spravita takoj drugi lan na skedenj ter se pripravita k delu. Zveličar napravi na sredi skednja elik ogenj, naloži okolo ognja polne snopc, in glej čuda! V jeden kot je et*lo zrnje. v drugi pleve in v tretji prazna slama.
Kadar zo-na virli, cla mlatiža le pri ognji sedita in nič nt; dolata, in da e žito tako rekofi samo mJati, reče jima takoj: ,,Le otidita zdaj, tako si jaz adi sama lehko omlatira žito, brca da bi vama morala jesti dajati."
Zvoličar ugasDe ogenj in oba zapustibi skedonj ter se podata zopet na lotovanje. A pri odhodu reče Zveličar Potru: ffLe idiva, a čez pol uxq se ¦zri. da vidifi, kaj se bode zgodilo!"
Kadar užo pol ure taodita, ozre se sv. Peter in vidi hižo ženc vso v ilameDi. — Takuj po odhodu Zveličarja \n sv. Petra si je namreč tudi žena ia sredi skednja naredila ogenj, mialeč, da «e bode tudi iyej mlatva enako nsrečiia, kakor prej oniina dvema. Ali zelo se je prevariJa: plameu je švigal edno dalje, iu v kratkem jc bila vsa liiža pogorela.