Številka 07 • Glasilo Občine Ig • Leto XXIII • Oktober 2017 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci, bralke Mostiščarja! L etošnja jesen je končno prinesla obilico gob, zato ne čudi, da krasijo tudi tokratno naslovnico. Pri tem seveda velja opozorilo, da na­birajte in uživajte samo tiste gobe, ki jih res poznate, več o njih pa lahko v živo izveste pri poznavalcih gob v Gobarsko mikološkem društvu Ig. O nji­hovih dejavnostih preberite v rubriki Društva, tam tudi o že tradicionalni prireditvi, s kate­ro v Zapotoku obeležijo med­narodni dan miru. Vsako leto ob tej priložnosti zasadijo tudi drevo, letos so izbrali srebrno smreko. V svoje vrste vabijo pev­ke ŽPZ Perunike ter mladin­ska gledališka skupina, mladi glasbeniki, ki se izobražujejo pod okriljem GŠ Emil Adamič, pa bodo ponovno gostovali na veliki glasbeni prireditvi na Dobrovi. V Kotičku za mlade končno – v fotografijah – predstavlja­mo letošnje prvošolce OŠ Ig. Čeprav je za nami šele dober mesec šolskega leta, se je že veliko dogajalo. Javili so se tudi iz waldorfske osnovne šole, ki deluje na Visokem. Ve­lik korak pa ni samo vstop v šolo, temveč tudi v vrtec, tudi o tem v isti rubriki. Dva zanimiva prispevka o Škriljah objavljamo v rub­riki Zgodovina naših krajev, čeprav boste videli, da ne gre SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošljite vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 K. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. za prav daljno zgodovino, je ta mnogim, sploh tja priselje­nim, malo znana. Se spomnite, kdaj je cesta Ig-Golo dobila asfaltno preobleko? O tem (pa še o čem iz tistih časov) piše Franc Šivec. Katja Dra­gar Gorjup pa se je z domačini pogovarjala o življenju v vasi nekoč, in izvedela kje je bilo družabno središče vasi. O načrtovani gradnji inter­pretacijskega centra v središ­ču Iga razmišlja Alenka Jeraj, občinska svetnica in predse­dnica društva Fran Govekar Ig, v rubriki Turizem. O pro­jektu smo na kratko že večkrat poročali, kako pa se bodo stva­ri dogajale naprej, bomo spre­mljali tudi v Mostiščarju. Gasilci so nas zasuli s pri­spevki o svojih dosežkih na medobčinskem gasilskem tek­movanju na Turjaku, med pri­pravo te številke je potekalo tudi že regijsko tekmovanje v Ljubljani, kjer so se med člani A s 3. mestom izkazali gasilci PGD Kot – Staje, med članica­mi B z 2. mestom gasilke PGD Iška Loka, med starejšimi ga­silci pa so bili najuspešnejši v PGD Golo, saj so njihovi člani zasedli 2. mesto v ženski ter 3. mesto v moški konkurenci. Čestitamo! Planinci pišejo o uspešno prehojeni evropski pešpoti E6 ter o koncu dobrodelne akcije za nakup kolesa. V ru­briki Šport izveste, kako so se na mednarodnem turnirju odrezali mladi rokometaši, k rekreativni vadbi vabijo naša društva. Že to soboto pa va­bljeni, da združite prijetno s koristnim z udeležbo na do­brodelnem teku in pohodu po dolini Drage, ki ga že 9. pri­pravlja CUDV Draga. Prijetno branje vam želi Uredništvo Mostiščarja Rok za prihodnjo številko Rok za oddajo prispevkov v prihodnji številki Mostiščarja je torek, 7. november 2017. Naslednja številka Mostiščarja bo predvidoma izšla 22. novembra. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. glasilo Občine Ig. Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica, Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Lektoriranje: Katarina Mihelič Bajt Zuhra Jovanovič, Anton Krnc, Franc Toni Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Naklada: 2.500 izvodov Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Naslovnica: Gregor Bolha Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig je na podlagi Zakona o medijih Občina Ig (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostiščar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostiščar (spletna izdaja) Mostiščar 07 | Oktober 2017 Kratek povzetek sklepov 21. redne seje Po sprejemu dnevnega reda so svetniki obrav­navali zapisnik prejšnje seje. Niso ga sprejeli, ker je občinska svetnica Alenka Je­raj zahtevala spremembo v zapisniku, ki pa jo bo mogoče opraviti po poslušanju magne­tograma seje, zato bodo zapi­snik obravnavali na naslednji seji. Svetniki so se seznanili z izvrševanjem proračuna obči­ ne v prvem polletju. Nekate­ re postavke so bile izvršene v zelo majhnem delu, kar je ve­ činoma povezano z naravo po­ stavk, ki so vezane na razpise, prijave na razpise in podobno in se lahko začnejo izvajati šele po več mesecih. Zaradi povečanega števila šoloobveznih otrok, ki se ga pričakuje v prihodnjih letih, je potrebna izgradnja prizid­ka k osnovni šoli z obnovo kuhinje in jedilnice in novimi učilnicami, kabineti in drugi­mi prostori. Svetniki so spre­jeli Predinvesticijsko zasnovo za rekonstrukcijo in prizidavo OŠ Ig, ki bo potekala v prihod­njem letu. Zaradi sprememb v kolek­tivni pogodbi javnega sektorja je prišlo do zvišanja stroškov za plače zaposlenih v Vrtcu Ig, zato je potrebna sprememba ekonomske cene programov Vrtca Ig. Svetniki so po dolgi razpravi sklenili, da potrebu­jejo več podatkov o finanč­nem poslovanju vrtca, zato so soglasno sklenili, da točko nadaljujejo na izredni seji ob­činskega sveta, kamor bodo povabili tudi predstavnike vrt­ca. Hkrati so obravnavali tudi poročilo o opravljenem nad­zoru nad poslovanjem Vrtca Ig, in tudi to bodo zaključili na izredni seji. V nadaljevanju so svetniki obravnavali dopolnitev načrta zamenjave in prodaje parcel, v glavnem gre za urejanje lastni­štva pri cestah. Pod točko pobude in vpra­šanja so svetniki podali nekaj pobud, med njimi za ureditev intervala semaforja pri cesti na Kurešček, ki v konicah pre­več ovira promet, odstranitev suhih dreves ob cesti na Sar­sko, ki pomenijo potencialno nevarnost za uporabnike ces­te, ureditev cest v Zapotoku in Mateni, ki sta v zelo slabem stanju, postavitev smernih tabel za Tomišelj na Igu. Po-leg tega so podali vprašanja o ukrepih na osnovi poročila nadzora za NUSZ (nov odlok garju, o poteku obeh bodo sve­je v pripravi), o stanju pri iz-tniki sproti obveščeni. vedbi protipoplavnih nasipov Bolj podrobno si lahko po­(izvajalec in nadzor sta izbra-tek seje ogledate na spletni na), o industrijski coni (cona strani občine, kjer bo objavljen je prodana Komunalnim grad-zapisnik seje. Seja je bila kon­njam), priklopu vode v hribih čana po približno treh urah. (čakamo na novo črpalko). Razpravljali so tudi o muzeju Matjaž Zupan koliščarjev, ki se pripravlja, in stanju z domom v Iškem vint­ Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Grosuplje, Ig in Škofljica, Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje Uradne ure za stranke so na sedežu Občine Ig: ob ponedeljkih od 9.00 do 11.00 ure Uradne ure po telefonu so: od ponedeljka do petka od 7.30 do 8.30 na tel. št. 01/7888-750 Režijski obrat sporoča Redni letni popis vodomerov R ežijski obrat Občine Ig je v mesecu septembru izvedel redni letni popis vodomerov po celotni občini. Če popisovalec ni uspel odčitati stanja na vodomeru, vam je pustil sporočilo, na ka­terem so napisane telefonske številke, na katere ste uporabniki dolžni javiti stanje oziroma odčitek na vašem vodomeru. Vsi, ki imate kakršnokoli reklamacijo na popis oziroma izdano položni­co, se takoj oglasite na Občini Ig, da čim hitreje uredimo morebi­tne napake. Reklamacije sprejemamo v roku 8 dni. Ob popisu je bilo spet ugotovljeno ogromno okvar na hišnem vodovodnem omrežju oziroma izlivov vode. Zato prosimo, da re­dno preverjate vodomer ter se tako izognete slabi volji ob letnem popisu in poračunu. Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lahko občani dobijo osebno na Občini Ig v času uradnih ur ali po telefonu 01/2802-314 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si. Režijski obrat Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporočite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Zbirni center – zimski delovni čas Zbirni center Matena bo od oktobra do predvidoma maja odprt ob sredah od 9.00 do 13.00 ter od 14.00 do 17.00 (če je ta dan praznik, bo zbirni center zaprt). Dodatne informacije: Občina Ig (Uroš Čuden, tel.: 01/280-23-12) Mostiščar 07 | Oktober 2017 55 let po valeti G eneracija letnika 1947 je letos praznovala 55 let, odkar smo končali osnovno šolo na Igu. Kam je zbežalo teh 55 let, ki nas ločijo od daljnega leta, ko smo polni upanja, želja in radovednosti zapustili osnovnošolske klopi in vstopili v svet odraščanja, smo se spraševali na srečanju 22. septembra 2017 v gostilni Gerbec na Igu. Veselo druženje se je po večerji nadaljevalo z zvoki harmonike, kajti s svojim pri­hodom nas je lepo preseneti­la gospa Lojzka, ki se ji ob tej priložnosti prav lepo zahva­ljujemo. Obdarili smo pa tudi sošolko, ki je naslednji dan praznovala 70 let. Zbrali smo se vsi razen Franca Križmana, ki se zaradi bolezni žal ni mogel udeležiti srečanja. Spomnili pa smo se tudi na že pokojne sošolce in jim prižgali svečko. Vsem na snidenje ponovno čez 5 let. Sonja Galanti Janez Tehovnik Prvo srečanje rodbine Švigelj s Sarskega P rvo septembrsko soboto, 2. 9. 2017, smo se v Iški Loki zbrali potomci rod­bine Švigelj s Sarskega. Prve­ga tovrstnega srečanja se je udeležilo kar 85 potomcev Ma­tije in Frančiške (roj. Tancek iz Strahomerja) Švigelj. V kmečki družini Švigelj se je očetu Matiji (1861) in mami Frančiški (1868) v 21 letih ro­dilo kar 12 otrok. Prva je, po poroki leta 1889, na svet priš­la Neža (1890), nato so sledili še Martin (1891), Janez (1893), Franc (1895), Alojzij (1897), Marija (1899), Andrej (1901), Frančiška (1903), Ana (1905), Jožef (1907), Anton (1909) in kot zadnja Angela (1911). Iz njihovih zakonskih zvez se je v naslednji generaciji rodilo kar 40 otrok, bratrancev in sestri­čen. Danes jih je med nami še 17, 10 od njih pa se je srečanja tudi udeležilo. Poleg njih so se srečanja udeležili še ostali potomci in njihove družine. Tokratno srečanje je bila lepa priložnost za druženje, obu­janje spominov in ohranjanje sorodstvenih vezi. Vsak se je tudi dolgo zadr­žal ob rodovniku na velikem panoju in obujal spomine na vse tiste, ki jih ni več med nami. Pogovoru in veselju ob ponovnem snidenju ni bilo vi­deti konca. Ob slovesu smo se poslovili z željo, da se kmalu spet srečamo, da tudi mladi rodovi ne pozabijo, od kod iz­virajo njihove korenine. Hvala Veri Grmek Obaha za organizacijo dogodka ter vsem, ki ste tako ali drugače pripomogli, da je bilo srečanje kljub jesenskemu vremenu do­živeto in nepozabno. Ponovno snidenje je bilo že teden dni pozneje v cerkvi sv. Martina na Igu, kjer je potekala maša v spomin na vse pokojne sorod­nike. Urška Ravnik Vera Grmek Obaha Srečanje članov in simpatizerjev Obljubljanske regije SDS V nedeljo, 3. septembra, ko je v Ribnici pote­ kal sejem suhe robe in lončarstva, smo se člani in simpatizerji zbrali na srečanju odborov Obljubljanske regije SDS. Ižanci smo se na sreča­nje v Ribnico odpravili z avto­busom. Prvi sejmi so bili v 16. stoletju, ko so imeli ribniški tr­žani s cesarskim dovoljenjem tedenske sejme kot posebno trško svoboščino. Ustavili smo se tudi v cerkvi sv. Štefana, kjer hranijo relikvije mučenca bl. Lojzeta Grozdeta, ki ga je v noči s starega v novo leto 1943 ubila komunistična drhal, ker je imel pri sebi knjižico o Fa­timskih skrivnostih, kjer je De­vica Marija napovedala padec komunizma. Obisku etnograf­sko bogatih predstavitvenih stojnic suhe robe je sledil pro­gram, kjer so nas nagovorili župan Ribnice Jože Levstek, ki je spodbudil navzoče, da bi politično kulturo prestavi­li na višjo raven, končal pa z besedami: »Bog, družina, do­movina!«, Jože Tanko, vodja poslanske skupine SDS, mag. Branko Grims, poslanec v DZ RS, Romana Tomc, evropska poslanka in aktualna kandi­datka za predsednico države, ter Janez Janša, predsednik SDS. Kulturnemu programu, ki ga je soustvarjal Kvartet Gallus z domoljubnimi pesmi­mi, je sledilo druženje in kosi­lo. Podmladek SDS, Slovenska demokratska mladina (SDM), se je tudi letos v soboto, 16. septembra 2017, udeležil fe­stivala Stična mladih, kjer se vsako leto zbere prek pet tisoč mladih kristjanov iz vse Slo­venije. SDM-jevci so na svoji predstavitveni stojnici pripra­vili nagradni kviz s praktični­mi in sponzorskimi nagrada­mi. Našo stojnico je obiskala Alenka Jeraj, občinska svetni-ca, in Romana Tomc, evrop­ska poslanka in kandidatka za predsednico države RS. SDS Ig • DRUŠTVA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Mednarodni dan miru v Zapotoku Pravijo, da 90 % uspeha dosežemo, ko začnemo. Zadovoljni in s ponosom lahko povemo, da je Društvo Zapotok začelo počastitev Mednarodnega dneva miru že pred osmimi leti. Tudi letos smo 21. septembra v počastitev dneva miru pripravili kulturni program, posadili smo drevo miru in prižgali svečke miru. Glasba za dušo G lasba je najmočnejša oblika čarovnije. Lah­ko spremeni svet, ker lahko spremeni ljudi. Je višje razodetje kot vsa modrost in fi­lozofija, je hrana ljubezni. Daje dušo vesolju, krila umu, polet domišljiji in šarm ter veselje do življenja. Usmerja človeka v globino njegove duše. Prav tja je obiskovalce na začetku prireditve s citrami popeljala Jasmina Levičar, Savinjčanka, ki prek svojega podjetja Glas citer združuje mlade in malo manj mlade citrarje, različne komorne zasedbe in skupine. Jasmina nastopa doma in v tujini, kjer zastopa Slovenijo na koncertih in prireditvah. Je dobitnica mnogih priznanj. V čarobnem svetu citer, preple­tenem z angelskim petjem, sta se Jasmini pridružila še Melita Bevc in Jure Godler. Z Rožo na vrtu, Dan ljubezni, Tri planike, Vsaj malo miru, Slovenija, od kod lepote tvoje je glasba pos­lušalcem odprla srca in pobo­žale njihove duše. Iskrivost med otroki Kulturni program so poleg glasbe z iskrivim razmišlja­njem oblikovali tudi otroci. Anja, Staša, Nika in Črt – štiri sveče Slavnostna govornica Saša Einsiedler Lana je povedala, da bo šivilja, ko bo veli­go, pa se ne zgodijo. Ljudje se običajno »Jaz sem LJUBEZEN!« ka. Sešila si bo zlato plesno obleko. Eva bo le pritožujemo. V sebi gojimo čustva po­ tretja sveča je spregovorila. v nedeljo zdravnica, med tednom pa uči­manjkanja, nehvaležnosti, nezadovoljstva, »Sem pomembna, lahko bi vse ljudi teljica, Jakob pa bo čisto navaden človek. strahu. Zato težko nekoga pohvalimo, tež­ združila. Ne bo se toliko učil kot Eva za zdravnico. ko rečemo ljudem, da so dragoceni in jih A zame jim ni mar, Imel bo avtopralnico. imamo radi, težko smo ponosni nase in bolj pomembna sta zlato in denar.« se znamo ceniti. Mar bomo hranili vse te Zanimiv pogovor med štirimi svečami Še isti trenutek je ugasnila. temne misli in čustva, ki nas delajo nemir­Štiri sveče so uprizorili Anja, Staša, ne in nas hromijo? Saša nam je prikazala Nika in Črt. Sveče počasi so gorele in za­ »Ne bojte se, jaz sem UPANJE!« svetlo stran. Ne pritožujmo se. Ozrimo se nimiv pogovor so imele. Tako tiho je bilo, četrta sveča se je oglasila. naokrog in opazimo kaj lepega. Že to, da da njih pogovor slišal si lahko: »Gorim, plapolam, se zjutraj zbudimo, da imamo dih in živ­ dokler ogenj jaz imam. ljenje, da imamo vodo in hrano, da ima- Je vredno še naprej se bojevati mo čisto in zeleno naravo, vse te za nas »Jaz sem MIR!« in ugasle sveče vse prižgati.« samoumevne stvari so v resnici obilje, ki »Strpnost, modrost ljudem sem sveto­prva sveča je dejala. je vredno, da ga slavimo in se zanj zahva­vala, ljujemo. S hvaležnostjo v sebi in pozitivno a mi ni uspelo, da bi jih spametovala.« Z več veselja do življenja naravnanostjo bomo opazili lepe stvari in Plamen se je zmanjšal in ugasnil. Slavnostna govornica na prireditvi je pritegnili dobre priložnosti. Kar naenkrat bila Saša Einsiedler, soobčanka, radijska se bo v nas naselil mir in veselje do življe­»Jaz sem VERA!« in televizijska voditeljica, komunikacijska nja. Bogastvo že imamo v sebi, le zavedati druga sveča se je pritoževala. svetovalka in mediatorka ter pisateljica. se ga moramo.»Rada ljudem v življenjski stiski bi po-Saša poslušalcev ni nagovorila kot običaj­magala, no večina govornikov, pač pa je njen go-a so name pozabili, sami sebe zatajili.« vor prerasel v poučno predavanje. Toliko Darja Mlakar, Sapa je potegnila in sveča je ugasnila. lepih stvari imamo okrog sebe, pa jih ne Društvo Zapotok vidimo. Toliko priložnosti je na razpola­ 3. Gobarski zbor Zapotok uspel Č lani Gobarsko mikolo-prostor za razstavo gob, tretja banico, kavico in pijačo. največje strokovnjakinje na škega društva Ig smo pa prostor za pripravo hrane Ob 10. uri je predsednik poznavanju gob Majde Ujčič organizirali naš tretji in vsega za pogostitev gostov. društva Braco Vukosavljević in Veronike Tratnik. Kljub sla­gobarski zbor, na katerega so Okoli 9. ure so začeli pri-v svojem nagovoru pozdravil bemu vremenu je bilo razsta­bili vabljeni člani gobarskih hajati prvi prijavljeni. Prišla vse udeležence in jim zaželel vljenih več kot sto vrst gob. društev in občani. je ekipa 14 članov Društva prijetno druženje. Sledila je Ob 14. uri je predsednik Zgodaj zjutraj smo se člani gobarjev Štorovke Šentrumar določitev ekip za nabiranje društva ponovno pozdravil društva zbrali v RTC Zapotok Hočevje. Naslednja je prišla gob pod vodstvom domačih vse sodelujoče, župana Janeza in začeli pripravljati prostor. ekipa GMD Ljubljana, potem vodnikov. Ekipe so se kljub Cimpermana in druge obisko-Ekipe so se razdelile na tri sku-člani Društva Zapotok in TD rahlemu dežju odpravile v valce ter jih povabil na ogled pine. Prva je urejala dvorano Kurešček. Po opravljenih for-gozd in nabirale gobe. Nabira-razstave. Ogledali so si jo vsi in prostor za sprejem društev, malnostih smo goste pogostili nje gob se je končalo okoli 12. obiskovalci in pohvalili razsta­prijavljenih za udeležbo na z dobrodošlico in jim ponudili ure in začela se je postavitev vo in organizacijo prireditve. zboru. Druga ekipa je urejala narezke, obložene kruhke, gi-razstave gob pod vodstvom Po koncu razstave je predse­dnik društva podelil priznanja za sodelovanje, ki so ga dobili: Društvo Zapotok, Društvo go­barjev Štorovke, Gobarsko mi­kološko društvo Ljubljana in Turistično društvo Kurešček. Župan Janez Cimperman je v svojem nagovoru pozdravil vse udeležence in prisotne ob­čane, društvu čestital za orga­nizacijo zbora in vsem zaželel dobro gobarsko bero. Sledilo je kosilo, ki so ga pripravili naši člani. Ponudili so jedi iz gob, jedi z žara in sladice. Ob zvokih dobre žive glasbe se je nadaljevalo veselo druženje do poznih popoldanskih ur z željo, da se srečamo tudi pri­hodnje leto. Gobarji so si pozorno ogledali razstavljene gobe. Lisičke? Gobarsko mikološko društvo Ig Gobarsko mikološko društvo Ig dobilo nov pokal Na povabilo Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje se je naše društvo udeležilo dvodnevne razstave gob in tekmovanja kuharjev 16. in 17. septembra v Hočevju. Že v petek so člani društva nabrali gobe v naši okolici in jih odnesli na razstavo. Nabra­li smo več kot 60 vrst gob, od tega več kot 15 vzorcev deter­minatorji niso videli na razsta­vah več kot 15 let. V soboto smo se udeleži­ li odprtja razstave s kultur­ nim programom. Nastopili so učenci dveh osnovnih šol iz Ivančne Gorice in Krke. Nastopila sta še dva pevska zbora in recitatorji. Razstavo so vodili in postavili izkušeni determinatorji Slavko Šerod, Majda Ujčič, Veronika Tratnik in Tone Dijak. Sodelovala so poleg domačega društva še gobarska društva iz Sežane, Dobrovc, Bleda, Novega Mes­ ta, Ribnice, Ljubljane, Škofje Loke in GMD Ig. Drugi dan je gostitelj Dru­štvo gobarjev Štorovke orga­niziralo tekmovanje v kuhanju golaža iz gob in tekmovanje v pripravi izvirne slovenske jedi iz gob. Nastopilo je devet ekip iz različnih društev. Naše društvo je pripravilo tri jedi: gobov zavitek, pašteto iz gob in vložene mlade dežnikarice. Vse tri jedi so bile lepo dekori­rane predstavljene strogi oce­njevalni komisiji. Komisija je imela težko delo in se soglas­no odločila, da so izdelki GMD Ig najbolj izvirni, kakovostni in profesionalno postreženi. Prvič se je zgodilo, da vsi pri­sotni in komisija niso nikoli slišali za vložene dežnikarice. Ker smo imeli tri izdelke po oceni komisije za prvo mesto, smo se odločili in predlagali komisiji, da naše tri izdelke šteje v enem kompletu in da pokala podeli drugim dru­štvom. Komisija se je strinjala in podelila pokal za 1. mesto GMD Ig, 2. mesto GD Novo mesto in 3. mesto GD Snežka Dobrovce. Pri podelitvi pri­znanj je bilo naše društvo de­ležno veliko pohval in zahval s strani GD Novo mesto in Snežka Dobrovce, da smo jim omogočili dobiti pokale. Sle-dile so čestitke in pohvale ter prošnja za recepte. Na koncu je naše društvo prisotne po­častilo z izredno skutno torto, ki jo je pripravila naša članica. Zahvaljujemo se gostitelju Društvu gobarjev Štorovke za povabilo in organizacijo zelo lepe razstave, na kateri je bilo okoli 300 različnih gob, in iz­vedbo tekmovanja v kuhanju. Prisotne smo povabili na naše razstave. Veseli smo naših uspehov z željo, da se naši člani bolj aktivno vključijo v aktivnosti društva, da bomo še boljši. Gobarsko mikološko društvo Ig Oktobra Golo pleše E naindvajseti oktober je datum, ki se ga splača zabeležiti v planerje. Na Golem se takrat pleše v ritmih z različnih koncev sveta. Uži­vali bomo v mehkobi plesnih gibov orientalskega plesa, ra­znolikosti slovenske plesne folklore, eleganci dvornega perzijskega plesa, se preselili na divji zahod s kantri ritmi ter se podali še na kak konček sveta, ki ga boste odkrili sami na plesnem večeru, ki ga z mentorico organizira skupina Viva. Leta 2012 so članice plesne skupine Viva prvič dale po­budo za organizacijo plesne­ga večera Orient express na hribu, ki je imel dobrodelno noto. Večer je bil orientalsko obarvan in dobro sprejet s strani publike, zato je doživel še 3 ponovitve med leti 2013 in 2015. Viva deluje v okviru 83. Govekarjev večer smo pripravili v sodelovanju s KUD JaReM, natančneje s čla­ni literarne sekcije. Andrejka Jereb je prebirala svoje naj­novejše pesmi. Zanimivost večera pa je bila interpretacija Andrejkinih pesmi z moškim interpretom, ki je na svoj na­čin prebral njeno pesem. Jurij Marussig pa se je z besedami sprehajal med svojo poezijo v proznem tekstu Ogenj in ve­ter. Za konec večera so poslu­šali radijsko sago Pirniček in deklica Veneris izpod peresa Janeza Megliča in v izvedbi dveh odličnih dramskih igral­cev Poldeta Bibiča in njegove vnukinje Nine Rakovec. To je bilo že tretje sodelova­nje obeh društev. Aprila je bil Vabimo vas na 84. Govekarjev večer v ponedeljek, 16. oktobra 2017,ob 19.00 v dvorani Centra Ig. S pesniškim prvencem Gorečke z borjača se bo predstavila Darinka Grmek Štrukelj. Knjigo pesmi sta z grafikami - lesorezi (odtisi na rižev papir bodo razstavljeni v Knjižnici Ig) opremila mag. Marija Nabernik in Gregor Štrukelj. Darinka bo brala svoje pesmi, z avtorji knjige in razstave se bo pogovarjala urednica Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti Ana Porenta. Za glasbene točke bo poskrbela Ajda Cebe Podržaj iz Glasbene šole Emil Adamič, ki je v lanskem letu prejela zlato priznanje na mednarodnem klavirskem tekmovanju. Razstava bo na ogled do 20. novembra 2017. Vljudno vabljeni! Turističnega društva Kureš­ček kot odprta rekreativna skupina orientalskega plesa pod vodstvom pedagoginje in koreografinje Mateje Mikulan.  Letošnje leto so se odloči­le, da na 'hribu' predstavijo tudi druge plesne umetno­sti in tako združijo ljubi­teljske in profesionalne plesalce različnih plesnih stilov iz različnih dežel. Tako vas 21. oktobra ob 19.00 vabijo na pester ple­sni večer Golo pleše v Kul­turno dvorano Golo.  Mateja Mikulan, Mira Bitenc in Ida Cerar TD Kurešček Osebni arhiv Mateje Mikulan • KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 83. Govekarjev večer KUD JaReM, filmska sekcija, gost na 80. Govekarjevem ve­čeru, maja so se na Aljaževi domačiji v Zavrhu pod Šmarno goro predstavili člani likovne sekcije in gledališke skupine s temo o koliščarjih. Danes so se predstavili nekateri litera­ti. Januarja prihodnje leto pa se bodo v Zavrhu predstavili literati in likovniki KD Fran Govekar. Kot vidite so stkane prijateljske vezi med obema društvoma. Alenka Jeraj in Janez Meglič ŽPZ Perunike vabi nove pevke Meseca septembra smo po poletnih po­čitnicah ponovno začele z vajami v novi sezo­ni, ki bo že dvajseta po vrsti. V zboru je kar nekaj pevk, ki vztrajajo že od vsega začetka, želimo pa si, da bi zbor pomla­dile in privabile k sodelovanju nove pevke. Prepričane smo, da se med nami skriva mnogo pevskih talentov, ki po konča­ni osnovni šoli kar nekako za­mrejo. Vabimo dekleta in žene, da se opogumijo in se pridru­žijo pisanemu šopku perunik. Naš moto je pesem osrečuje – kar je še kako res. Petje nam pomeni tudi druženje in spro­stitev. Enkrat tedensko se do­bimo na dvournih vajah, jese­ni in spomladi pa poglabljamo svoje pevsko znanje na inten­zivnem pevskem vikendu. Ve­liko slovenskih zborov dosega vidne mednarodne uspehe, naša skromna želja pa je, da tudi v našem domačem kraju ohranimo tovrstno kulturo in poskušamo iz leta v leto napre­dovati. Lepo vabljene! Emilijana Meglič GŠ Emil Adamič in Godba Dobrova-Polhov Gradec spet sodelujeta Koncert mladih glasbenikov P o lanskoletnem uspešnem koncer­tu ob petletnici Godbe Dobrova-Polhov Gradec, na katerem so v ve­liki večini nastopali tudi učenci Glasbene šole Emil Adamič iz enote Ig, se tudi letos kmalu obeta še boljši spektakel. Večer bo obarvan v preplet godbene in narodno-zabavne glasbe, kjer se bodo godbenikom na odru pridružili števil­ni slovenski narodno-zabavni ansambli, med njimi tudi Ansambel Petra Finka, Ansambel Bitenc, Ansambel Stil in še nekaj uveljavljenih ansamblov. Seveda ne gre povedati vseh skrivnosti in pre­senečenj, ki čakajo gledalce na koncertu, a nekaj je jasno – učenci Glasbene šole Emil Adamič iz enote Ig bodo tudi letos sooblikovali koncert in prispevali svoj del­ček v mozaik množice mladih glasbeni­kov. Letos poteka pouk na Igu že tretje leto in počasi se že izoblikujejo obrisi pihalne­ga sestava, ki bo združeval učence. Malo bo potrebno še počakati, zato do takrat ne pozabite na petek 27., oktobra, ko bo ob 20.00 uri v dvorani OŠ Dobrova zgoraj omenjeni koncert. Mladi glasbeniki vam bodo hvaležni za obisk in podporo. Maja Anžur Kajzer Mostiščar 07 | Oktober 2017 Prvošolci se predstavijo Prvošolci na podružnični šoli Golo Petra Berlisk 1. a razred na matični šoli na Igu Barbara Flajnik 1. b razred na Igu Barbara Flajnik Prvošolci podružnične šole Tomišelj Slavi Hiti Prvošolci na podružnični šoli Iška vas Tina Kušar Mednarodno geografsko tekmovanje nju na Igu, pozneje na območ-Zaključna slovesnost nem tekmovanju v Ljubljani in nazadnje aprila v Gornji Rad­goni, kjer sem zasedla visoko tretje mesto v državi. Tekmo­vanje je vedno sestavljeno iz teoretičnega in terenskega dela. Teoretični del se navezu­je na predpisano temo – lite­raturo predpišejo svetovalci z Zavoda RS za šolstvo, terenski del pa je prilagojen lokaciji. Mednarodno tekmovanje je sestavljeno iz treh delov – pi­snega, terenskega in multime­dijskega – in poteka v angle­škem jeziku. Pri pisnem delu so preverili naše splošno zna­nje geografije. Pri terenskem delu smo si najprej ogledali okolico ter nato pisali test, kjer smo razmišljali o pokrajini, prebivalcih, naravi, možnostih za gospodarski razvoj … Zadnji je bil multimedijski test, kjer smo na računalniku izbira­li odgovore (A, B, C ali D) na kratka vprašanja o geografiji na splošno. Vse troje smo pisa­li v angleščini, dovoljena pa je bila uporaba slovensko-angle­škega in angleško-slovenske­ga slovarja. Tehniški dan za 7. razrede Prometna varnost V torek, 26. 9. 2017, so imeli sedmošolci dan, posvečen varnosti v prometu. Z moderatorji Za­voda Varna pot so v manjših skupinah razpravljali o ne­varnostih v prometu, o hitro­stih, alkoholu, agresivnem obnašanju, uporabi zaščitnih sredstev v prometu in umira­nju na cestah ter se pogovar­jali z žrtvijo prometne nesreče. Z odpiranjem aktualnih tem in praktičnimi preizkusi so mla­de moderatorke učence zelo uspešno spodbujale k pozi­tivnemu odnosu do prometne varnosti. Ob koncu dneva so vsi učenci pohvali delavnice in zapisali same pozitivne misli: D anes smo imeli delavni­co z naslovom 5x STOP je CooL. Največ smo govorili o čeladah in previdnosti na cesti. Na koncu je k nam pri­šel Miha. Povedal nam je svojo izkušnjo v prometni nesreči. Star je bil 10 let, stal je na ploč­niku, ko se je zgodilo. Mimo je pripeljal voznik, ki se je prestrašil nasproti vozečih to­vornjakov, zato je zapeljal na pločnik, v Miho. Bil je v komi. Imel je hudo poškodbo mož­ganov in nog. Na novo se je učil govoriti, hoditi, brati itd. Šole ni opravil uspešno. Miha službe ne dobi. S svojo zgodbo opozarja na pasti v prometu in težave po nesreči. (Anja P.) Ko na urniku nismo imeli tekmovanja, smo si ogledova­li Slovenijo. Najprej smo šli v Maribor, en dan smo uživali v Ljubljani in na Bledu, zad­nji dan pa smo se odpravili v Postojnsko jamo in v Piran. V Mariboru, Ljubljani, Po­stojnski jami in Piranu smo imeli voden ogled, na Bledu pa smo bili le malo časa, ker je deževalo. Poleg tega smo imeli v Mariboru, Ljubljani in Pira­nu tudi nekaj prostega časa, da smo si mesto lahko ogledali še sami. T ehniški dan se mi je zdel S zelo poučen ter zabaven. Pomembne stvari so bile pred­stavljene tako, da smo si jih lažje zapomnili. Skozi posebna očala smo videli svet pijane­ga človeka. Bilo je zabavno in poučno, vredno porabljenega časa. (Val S.)poznali smo veliko življenj­sko pomembnih znanj glede varnosti v prometu. Pri­povedovali smo si zgodbe, ki smo jih slišali, videli, doživeli ali pa so jih doživeli naši so­rodniki. Računali smo naletno težo predmetov in našega te­lesa. Staršem bom predlagala, da stvari med vožnjo odlagajo v prtljažnik, da bo vožnja var­na. Govorili smo o zaviralnem Teden v Rušah mi je bil všeč, saj sem spoznala nove prijatelje in dobila zanimive izkušnje. Zadovoljna sem tudi z rezultatom – dosegla sem 5. mesto in s tem tudi srebrno medaljo. Poleg tega smo slo­venski osnovnošolci dosegli še dve zlati, eno srebrno in šti­ri bronaste medalje, srednje­šolci pa eno zlato, tri srebrne in štiri bronaste medalje. Marjetka Zupan Igor Lipovšek N času in preizkusili 'pijana oča­la'. Dan je bil zelo zanimiv. (Zala B.)ajbolj poučno mi je bilo, D ko smo se pogovarjali o sili, ki jo dobi predmet v avto­mobilu pri določeni hitrosti. (Nejc B.)anes je bilo pri pouku zelo zabavno. Predvsem je bil nenavaden občutek z vinjeni­mi očali. Zdaj vem, zakaj moji starši ne pijejo alkohola. Krat­ki filmi, ki smo si jih ogledali, pa so bili zelo žalostni in gan­ljivi. Dajo ti misliti. Včasih sem se na parkirišču med parkira­njem odpela. Zdaj se ne bom nikoli več. Vedno bom počaka­la do trenutka, da se avto usta­vi. (Kaja K. B.) K adar si opit ali telefoniraš če je razdalja manjša. (Urša Č.)Ko je Miha pripovedoval svojo jen dan obrne na glavo zaradi med vožnjo, si na cesti ne-Motijo me tisti, ki z alko-zgodbo, mi je šlo na jok. Nje-stvari, ki jih počnemo narobe. pozoren in lahko v trenutku holom pretiravajo. Ta gova zgodba je bila žalostna (Taja P.)povzročiš nesrečo, ki jo obža-zamegli naš um. Med vožnjo in navdihujoča, ker je vseeno luješ vse življenje. Prav tako ovira našo zbranost in pozor-vesel in nasmejan. Ugotovila Vida Hrovat moraš biti vedno pripet, tudi nost za dogajanje okoli nas. sem, kako hitro se lahko običa- Vtisi s šole v naravi v Pacugu Letovanje v Pacugu V Pacugu mi je bilo všeč. Prvi dan smo spraznili torbe in kovčke ter se vselili v sobe. Imeli smo kosilo, malo počit­ka in odšli peš v Piran. Tam smo si med drugim ogledali cerkev sv. Jurija. Naslednji dan je malo deževalo, ko pa se je zjasnilo, smo si šli ogledat strunjanske soline in prehodili kar nekaj dolgih kilometrov. V sredo smo se razdelili v skupi­ne za plavanje in odšli plavat. Bilo je zabavno. Naslednji dan smo supali in se vozili s kaja­ki. Šli smo tudi na barčico, kjer smo veliko izvedeli o zgodo­vini te barčice. Ko smo z njo prispeli do Pirana, smo si tam ogledali akvarij. Lahko smo si kupili spominke. Mislim, da se je večina otrok v Pacugu imela lepo. Ajda Bratuša, 5. a Plavanje med klobučarji Na lep sončen dan smo imeli vodne športe. Najprej sem mislila, da ne bom delala nič od tega, a potem sem se odločila, da bom poskusila. Postavila sem se v vrsto za ka­jak, in ker je bil kajak za dva, sem prosila prijateljico, če se mi pridruži. Seveda je privoli­la. Ko sva prišli na vrsto, sva odrinili. Ko sva priveslali v globoko vodo, sem pri nogah začutila klobučarje. S prijate­ljico sva odveslali nazaj k oba­ li. Tudi pri obali so bili klobu­čarji. Plavali sva med njimi in se potapljali. Spoznala sem, da so klobučarji prijazni. Eva Sever, 5. b Obisk Akvarija Piran Z ladjico smo se odpeljali v Piran. Tam smo si ogledali akvarij, kjer je bilo veliko ne­varnih in nenevarnih morskih živali. Najprej sem si ogledal navadnega majhnega morske­ga psa. Ko sem si ogledal vse morske živali, sem si lahko ku­pil spominek. Nato smo odšli na Tartinijev trg. Tam smo se lahko igrali ali si kupili slado­led. Potem smo odšli nazaj do pristanišča in ladjica nas je od­peljala v Pacug. Miha Dornik, 5. b Najlepši trenutki v Pacugu Najlepše trenutke v Pacugu sem doživel, ko smo se kopali v morju in igrali odbojko. Dob­ro je bilo tudi, ko smo se igrali na igralih. Ko sem supal, sem štirikrat padel v vodo, vendar nič za to. Zelo lepo je bilo na ladjici, ki je bila narejena leta 1911, eno leto, preden je poto­nil Titanik. Bili smo v Piranu, Fiesi in v strunjanskih solinah. Timam Lišinović, 5. c Šola v naravi – Pacug Zelo mi je bilo všeč, ko smo supali, se vozili s kajakom in plavali. Všeč mi je bilo tudi, ko smo se igrali družabne igre in ko smo imeli prosti čas. Zani­miva je bila vožnja z ladjico in ogled akvarija v Piranu. Dva daljša pohoda mi nista bila toliko všeč. Najbolj sem si za­pomnila ogled akvarija, supa­nje in vožnjo s kajakom. Nika Kočevar Gregorič, 5. c V Pacugu V Pacugu mi je bilo zelo všeč, ko smo se peljali z ladji­co. Všeč mi je bilo tudi, ko smo se kopali, ker me je učiteljica pohvalila, kako dobro plavam. Šli smo tudi v Piran, kjer smo si ogledali akvarij, nato pa smo se še igrali na Tartinije­vem trgu. Šola v naravi mi je bila zelo všeč. Timotej Zajc, 5. a To sem jaz I me mi je Lara. Stara sem enajst let in zelo rada se ukvarjam s športom in z veseljem tudi potujem. Doma imam psa Illiyja. Sem edinka, zato imam najraje svojo sestrično Isabelo. Z avtodomom sem že obiskala Grčijo. Velikokrat sem se že peljala z letalom. Bila sem že v Londonu, želim pa si obiskati New York, Havaje in Pariz. Treniram atletiko, zato velikokrat zastopam šolo na šol­ skih atletskih tekmovanjih. Treniram v atletskem društvu Mass. Moja najboljša prijateljica je Mija. Z njo radi sodelujeva pri raznih projektih. Velikokrat sva že napisali komentar ali prispevek za Mostiščar. Komaj čakam, da bom kaj napisala za novinarski krožek. Lara Comino, 6. c Svobodna šola na Visokem V našem drugem letu delovanja izvajamo osnovnošolski waldorf­ski program od prvega do šestega razreda, pri čemer je število učencev na Visokem zraslo na 45, od tega jih je kar 30 iz Občine Ig, večinoma iz bližnjih vasi. Naša šolska skupnost se je konkretno po­večala, poleg novih učencev in staršev smo pridobili tudi do­datne učiteljske moči, ki so ve­činoma doma iz okoliških vasi. V uporabi imamo tudi doda­ten krasno obokan prostor … Dela pri ustvarjanju nove šole je veliko, zato moramo paziti, da je poleg kakovostnega po­uka tudi vsak prepoznan in da kot organizem rastemo počasi in skladno z možnostmi. Starši so v veliko pomoč, saj se med drugim s svojim rednim praktičnim delom, kot je na primer čiščenje šole, vključujejo v življenje in delo­vanje šole. V tujini je tovrstno sodelovanje pogosta praksa, zato smo veseli, da smo kot šola naleteli na pripravljenost in posluh staršev. Želimo si, da bi šola postala prostor, kjer se dogaja pristno družbe­no življenje, kjer so negujejo večplastni odnosi in se pozor­no dela za skupno dobro. Ker otroci postajajo vse starejši, jih vse več prihaja v šolo z javnim avtobusom, z ok­tobrom pa se bodo iz matične občine lahko pripeljali tudi s šolskim avtobusom, ki dnev­no pogosto vozi na Visoko in v dolino. Pri tem se iskreno zahvaljujemo Občini, da so ot­rokom to omogočili. V naši šoli v nižjih razredih sicer ne potujemo prav dos­ti, šalimo se, da imamo šolo v naravi praktično vsak dan. Okoliške poti in gozdove že kar dobro poznamo, ob koncu šolskega leta pa smo se odpra­vili doživet mogočno naravo v Škocjanu, k Močilniku in na bližnje Bloško jezero. Ekskur­zija je bila zanimiva tudi zato, ker je bil to za številne prvi av­tobusni izlet … Na prvi pogled malenkost, ampak navdušenje je bilo veliko … Lanski tretji in četrti razred pa sta se sku­paj z učenci Waldorfske šole Maribor odpravila na barje, v Iški vintgar, na večdnevno doživetje Kolpe, v Maribor do različnih rokodelcev … Vsako šolsko leto znova ter­ja nekaj tednov, da pridemo v dober delovni ritem, da se navadimo, da smo skupaj in da vsi skupaj ugotovimo, da so se otroci spremenili, da so Vpis za šolsko leto 2018/19 Predstavitev za vpis v 1. razred Svobodne šole Kureš­ ček za šolsko leto 2018/19 bo v četrtek, 23. novembra ob 18h, v prostorih šole, Visoko 4. Na predstavitvi bomo podali vse potrebne informacije o vpisu, šoli in waldorfski pedagogiki. zrasli … Jesen je pravi čas za Nov šolski letni krog se je šolo. Čeprav so sončni dnevi začel in potrudili se bomo, da pri nas res lepi, nam letošnji čez leto tudi navzven pokaže­dež prav pomaga, da smo lažje mo ustvarjalnost naših učen­v šoli. Res smo zaradi dežev-cev, našega dela in pedago­ja raje v šoli, a dež nas v tem ških načel, ki jih zastopamo. septembru ni preveč motil pri naših zunanjih dejavnostih. dr. Davorin Peršič, Dandanes smo lahko prav za­ vodja dovoljni, da so otroci kdaj mo­ Andreja Pliberšek kri in blatni. In da se potem hitro preoblečejo … Obisk celjskega obrtnega sejma V petek, 15. 9. 2017, smo se devetošolci odpra­vili na tehniški dan v Celje, da bi v sklopu obrtnega sejma obiskali ulico obrti, kjer so predstavljali različne pokli­ce. Nekaj vtisov o obisku sej­ma smo na razredni uri zbrali od učencev 9. a razreda. Všeč mi je bilo, da so imeli pri stojnicah s poklici kot pek, slaščičar in natakar na voljo hrano, sladoled, smoothije in drugo. Všeč mi je bilo, da smo imeli drugačen program kot navadno in da nismo bili v šoli. Morda je bilo predstavlje­no zame premalo poklicev. Nika Izlet v Kekčevo deželo P oletnih počitnic je ko­nec. Zgodbe in dogodi­vščine poletnih dni so mimo in čas je za nove. Skupi­na Zajčki iz enote Studenček in skupina Čebele enote Krim­ček se je na lepo sončno jutro, ki jih je bilo v septembru bolj malo, odpeljala z avtobusom. Naš cilj je bilo parkirišče pred nekoč znanim hotelom Erika ob poti na Vršič. Najprej smo pomalicali, saj v gorah nikoli ne veš, ali bo kmalu naslednji obrok. Izza ovinka se je prima­jal slikovit Bedančev avtobus. Hitro smo se povzpeli in po­sedli. Le kje je? Zapreti smo morali oči, da ne izvemo, kje je skrita pot do Kekčeve deže­le. En, dva, tri, odpremo oči in že smo se znašli v dogajanju. Vodnica nas je opozorila, da se držimo skupaj, saj je naokrog postavljeno veliko Bedanče­vih pasti. Gost dim se je valil okoli smrek in nas opozoril na bližino koče. Previdno smo se približali. Zaslišali so se klici na pomoč in glasno smrčanje. Veliko poguma je bilo potreb­nega za vstop in prečkanje sobe, v kateri je smrčal sam strašni Bedanec. V kletki je imel zaprto Mojco. Neustrašna Inaja je potegnila ključ iz prsta smrčečega moža in odklenila Mojco. Ta nas je hitro napotila skozi zadnji izhod mimo kade­čega kotla in pasti za medvede na brv, ki je vodila do Brinclja. Še preden smo vstopili k pri­jaznemu stričku, nas je dohi­tel Bedanec. Njegov glas se je slišal kot strašno grmenje v nevihtni noči, vendar smo ga s skovikanjem pregnali. Po dvižnem mostu smo prišli do tobogana, ki je bil speljan iz hišice na drevesu. Na drugi strani nas je pričakal Kekec. Sledili smo mu skozi skrivni podzemni rov do njegove hiše. Otroke je povabil, naj mu sle­dijo v izbo, kjer jim je zaupal skrivnost. Do danes je še niso Všeč so mi bile stojnice z elektroniko (droni), stojnice, kjer so se ukvarjali z lesom, mehanske stojnice, foto robot. Ni mi bila všeč frizerska stoj­nica. Všeč so mi bile tudi stvari zunaj – avti, snežne sani, vodni skuter, traktorji, helikopter ter vse, kar je razstavljala vojska. Jakob Ciber nikomur izdali. Skozi dimnik, skrit v omari, so prišli nazaj na travnik pred hišo. Podali smo se naprej in na koncu pašnika srečali še teto Pehto, ki je nabi­rala zelišča. Zelo je bila prijaz­na. Povabila nas je v svoj labo­ratorij in v njeni koči so otroci odkrili še en tobogan. Postreg­la je z domačim čajem in pe- Obisk sejma mi je bil všeč. Lahko bi se predstavljalo več šol. Sejem naj gredo obiskat tudi generacije za nami, da si bodo lažje predstavljale, kaj pomeni opravljati določen poklic. Tobijas Na sejmu so bile zanimive stvari, predvsem kar se tiče tehnike. Mene sejem ni priteg­nil, verjetno zaradi nezanima­nja za obrtne poklice, s kateri­mi se ne bom ukvarjal. Blaž civom, v katerega je zamesila sestavine za pogum. Tako so še zadnji 'zajčki' postali junaki. Polni čudovitih vtisov smo po kosilu posedli na avtobus in odsanjali nazaj proti Igu. Erna Maček Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo med ljudmi … Z otroki iz skupin Ježki, Čebelice, Zajčki in Ptički smo se v mesecu septembru odpravili na izlet v Kekčevo deželo. Vsi smo si želeli obiskati Kek­ca, vendar pot do njega ni bila tako preprosta. Pre­hoditi smo morali Bedančev gozd, v katerem smo si ogledali njegovo kočo in rešili iz kletke Mojco ali Ro­žleta. Kmalu je ugotovil, da smo mu ponagajali, zato se je podal na lov za nami. Pred Brincljevo kočo smo se srečali in ga s prijaznim pozdravom malo omeh­čali. Kljub njegovi prijaznosti smo naš strah pognali njemu v kosti z oponašanjem sovjega hukanja. Be­danc jo je ucvrl na goro Špik, mi pa smo se odpravili naprej proti Kekcu. Ko smo ga našli, nas je popeljal skozi skrivni rov do svoje koče in naprej k teti Pehti. Prijazna teta Pehta nam je pripravila kruh z zanimivo sestavino, ki se imenuje korajža in pravi zeliščni čaj. Pri teti Pehti se je naše raziskovanje Kekčeve dežele končalo, Kekčeve dogodivščine pa so se nam vtisnile v spomin. Vzgojiteljice in otroci iz skupin Ježki, Čebelice, Zajčki in Ptički Na obisku pri Kekcu Prvič v vrtec V enoti Krimček so letos tete, ki jih potolažijo, ko jim je Osem otrok, tistih naj-prijetno, a zelo hitro mine. Ve­tri skupine novinčkov: hudo. Zdaj so se solzice že sko-mlajših, je v prvih liko se igramo, crkljamo, pre-Veverice, Mravljice raj posušile, malčki uživajo v dneh septembra prvič pevamo in rajamo, predvsem in Lisičke. Odhod od doma igri s svojimi novimi prijatelji zelo hrabro zakorakalo v vrtec pa se z vsakim dnem trudimo, iz varnega maminega naroč-in vsak nov dan prinese nova v skupino Mravljic. Skupinica da postajamo bolj samostojni. ja v nepoznan svet ni majhna doživetja. Mravljice je izredno prijetna Takole se radi v prijetnih je­stvar! Prve dni so zato tekle Dragi malčki, naj vam bo v skupina 14 otrok, starih od 1 senskih dneh sprehajamo, vo­tudi solzice, vendar pa so te novem 'domu' vsak dan lepo!do 2 leti. Solzic skorajda ni zimo z vozički in spoznavamo male glavice spoznale, da se več, trudimo se, da je otrokom okolico vrtca. mamice in očki vedno vrnejo Irena Petrovčič, v vrtcu izredno lepo. Uvajanje po njih, da so v novem 'domu' skupina Veverice je tako minilo brez večjih te­ Milena Mikec, prijateljčki, drugačne igrače in žav, čas v vrtcu nam vsem tako skupina Mravljice Nove Veverice Mravljice na sprehodu Koliščarski muzej oz. interpretacijski center v središču Iga? Če je kdo zainteresiran, da na Igu dobimo sodobni muzej, ki bo predstavljal koliščarsko dediščino, sem to zagotovo jaz, ki si s sodelavci v društvu Fran Govekar Ig že dve desetletji prizadevam za to. V preteklih letih smo si ogledali podobne muzeje okoli Alp, ki so zdaj z nami na seznamu svetovne dediščine pri Unescu. Uredili smo stalno razstavo Koliščarji z Velikega jezera v Mladinskem domu na Igu, ki jo letno obišče več kot dva tisoč obiskovalcev, po predhodni najavi. Organiziramo tudi druge dogodke, ki jih lahko spremljate tudi prek Mostiščarja (Koliščarski tabor, dan, dan turizma …). P o uvrstitvi ižanskih ko­lišč na svetovni seznam pri Unescu se je zganila tudi država in obljubila dolo­čena sredstva v višini 1 mio eur. Občina je pristopila k temu, vendar nas k sodelova­nju ni povabila. Kot strokovni sodelavec je sodeloval dr. An­ton Velušček, predstojnik In­štituta za arheologijo pri ZRC SAZU, ki je tudi član našega društva in strokovno vodi naše delo, vendar pri projektu sodeluje kot arheolog, in ne predstavnik našega društva. Na 19. seji 12. aprila letos smo svetniki obravnavali Do­kument investicijskega pro­jekta Ljubljansko barje: Inter­pretacijski center UNESCO dediščine Kolišča na Igu. Župana sem vprašala, zakaj smo svetniki šele aprila 2017 obravnavali DIIP, če pa je bil pripravljen decembra 2016? Medtem smo namreč imeli že dve seji občinskega sveta in bi se lahko o vsem pogovori­li, ne pa da se vedno mudi in sprejemamo odločitve pod ča­sovnim pritiskom. Predlagala sem tudi, da si gremo svetniki na Vrhniko ogledat razstavo Moja Ljubljanica. Ne toliko zaradi postavitve in vsebine, ker imam tudi na to nekaj pri­pomb, kot zaradi lokacije in velikosti objekta ter nujnih spremljajočih pogojev (parki­rišča, dostop …). Župan tega kljub obljubi ni organiziral, tako da smo si nekateri svetni­ki sami ogledali razstavo, po vrnitvi na Ig pa pogledali še razstavo v Mladinskem domu, ki jo je pripravilo naše društvo. Koliščarski muzej oz. in­terpretacijski center naj bi bil na dveh lokacijah. Muzejski del z razstavo in recepcijo ter manjšo dvorano med nekda­njo Mrzelovo kaščo in Pošto Ig, naslonjen na cerkveni zid, drugi del pa ob reki Ižici na barju, kjer bi bile postavljene koliščarske hišice. Turisti bi morali priti v središče Iga, tu kupiti vstopnico, si ogledati razstavo in film, nato pa bi peš odšli do koliščarskih hišic na barju ok. tisoč metrov stran. Ocenjujem, da je to nesmi­selno, namreč dve lokaciji, iz več razlogov, ki sem jih na seji tudi predstavila, naknadno pa še v pismu županu in svetni­kom, zato sem tudi predlaga­la, pa ne samo jaz, ampak tudi drugi svetniki, da odločanje preložimo, medtem pa si ogle­damo razstavo Moja Ljubljani­ca, se pogovorimo o tem, ali je na voljo primernejša parcela v bližini območja, kjer bodo koliščarske hišice, in prouči­mo vse potrebno, vezano na dostopnost, možnost parkira­nja, ter dobimo odgovore na vprašanja, ki smo jih zastavili na seji. Župan je vztrajal, da se od­loča že na tej seji, saj naj bi sicer izgubili 1 mio eur sofi­nanciranja. S 5 glasovi za, 3 glasovi proti in 4 vzdržanimi je bila sprejeta odločitev o predlagani rešitvi, torej dveh lokacijah. Prihod v središče Iga Za prihod v središče Iga je potrebno skozi ožino med ob­činsko in zasebno stavbo, kar je že zdaj problem, posebej za avtobuse, ki vozijo obiskoval­ce na razstavo Koliščarji z Ve­likega jezera. Izkušnje drugih muzejev Člani društva smo si ogle­dali več koliščarskih muzejev po Evropi. Praktično povsod muzej sestavljata razstavni del, ki je lahko moderna zgrad­ba, razstava in vsebine pa inte­raktivne ter muzej na prostem - koliščarskem kolibe, v kate­rih potekajo predstavitve in delavnice. Povsod sta oba dela povezana, saj se dopolnjujeta, kar je najbolj smiselno, pa tudi praktično zaradi logistike in organizacije obiskov. Poveči­ni so razstavni prostori veliki med 800 in 1.200 m2, nato pa še zunanje površine, npr. poti do jezera. Skoraj povsod so kje na samem, kar omogoča širitev, zagotavlja parkirišča za osebne avtomobile in avto­buse ter dostop npr. mestnega avtobusa. Velikost interpretacijskega centra UNESCO Po dokumentu, ki smo ga dobili, je predvidena velikost objekta 250 m2, v dveh etažah, torej bi bilo spodaj ok. 125 m2 (recepcija in vhod, del razsta­ve) in zgoraj 125 m2 (manjša dvorana in razstava). Razstava Koliščarji z Velikega jezera je postavljena na 100 m2, in ko sprejemamo avtobus turistov, jih moramo razdeliti na dve skupini saj 55 ljudi ne more biti istočasno na tako majhni površini, pa imamo med obi­skovalci večinsko osnovnošol­ce. To pomeni, da bi podobno morali ravnati pri interpreta­cijskem centru. Ne zdi se mi smiselno tudi to, da delamo še eno dvorano, ko imamo 50 m stran v Centru Ig dvorano za 80 ljudi, ki je razen ob večerih prazna, se pa ogreva, čisti … Parkiranje in ureditev prometa Muzejski del oz. interpre­tacijski center v središču Iga, in sicer med nekdanjo Mrzelovo kaščo in Pošto Ig, pomeni, da bi objekt postavil delno na travnik, delno pa na parkirišče, kar pomeni, da bi središče Iga izgubilo vsaj 8, če ne 12 parkirišč. Tu imam velike pomisleke, saj smo parkirišča uredili in tlakovali pred kratkim, zdaj jih bomo pa razbijali. Ne vem, ali ima občina res toliko denarja, da najprej nekaj zgradimo, čez nekaj let pa podremo. To ne bi bil prvi tak primer. Podobno se je že zgodilo z delom tega parkirišča, ko je bila dodatno nameščena fontana na mestu, kjer bi morala biti parkirišča. Najbrž sami vidite, da že se­daj močno primanjkuje par­kirišč v središču Iga. Na moje vprašanje, koliko novih parki­rišč tak objekt zahteva in kje so predvidena, nisem dobila odgovora. Lahko pa iz izku­šenj povem, da je med 7.30 in 8.30 vsak dan pravi prome­tni kolaps med šolo, pošto in občino, saj se srečuje ogrom­no avtomobilov, avtobusi, ki pripeljejo šolarje v šolo, in avtobusi, ki pripeljejo šolarje iz vse Slovenije na razstavo Koliščarji z Velikega jezera. Praktično ves dan so vsa par­kirišča v središču zasedena. Župan je povedal, da bodo avtobusi, ki bodo pripeljali tu­riste, te odložili na avtobusni postaji pri šoli, nato pa odšli na parkirišče pri pokopališču. Enako tudi osebni avtomobili, obiskovalci pa se bodo nato peš vrnili do Interpretacijske­ga centra. Tu je še dodatni problem. V naslednjem letu namera­va Občina graditi prizidek k osnovni šoli, v katerem bo 7 novih učilnic, kar pomeni ok. 150 novih otrok. Tudi ti bodo vsak dan zjutraj prihajali v šolo, prav tako učitelji, tako da bo že brez interpretacijskega centra ogromno prometa v jut­ranjih urah. Ali bi lahko uvedli turnus za višje razrede in tako razbremenili jutranjo konico, je že drug problem, o katerem prav tako ne poteka razprava. Pa o tem kdaj drugič. Menim, da bistveno več prometa center Iga ne prene­se, zato nima smisla postav­ljati tu novega objekta, ker se bodo turisti zaradi prometne gneče raje odločali za to, da si ogledajo samo koliščarske hiše in v središče Iga sploh ne pridejo. Še enkrat o primernosti lokacije V zvezi z lokacijo, za katero so nekateri svetniki glasovali (poudarjam samo 5 od 14, pri­sotnih je bilo 12), sem predla­gala, da na seji dobimo skico, kako naj bi bilo videti, in po­datek o tem, koliko obstoječih parkirišč bo uničenih oz. jih bomo z novo stavbo pozida­ li. Tega zaenkrat svetniki še nismo dobili. S strani župana je bilo na 19. seji rečeno, da čeprav je bil DIIP potrjen, to še ne pomeni, da bomo inter­pretacijski center gradili na predvideni lokaciji, na zadnji seji, 27. septembra 2017, pa je dejal, da s spreminjanjem loka­cije lahko izgubimo sredstva s strani države. Na 19. seji je bilo rečeno tudi, naj poiščemo primer­nejšo lokacijo. Dala sem dva predloga: da se za ta namen predvidi del parcele, ki jo je Občina Ig dobila od Sklada kmetijskih zemljišč za nase­ljem Rastuka. Tam je sicer predvidena stanovanjska grad­nja, vendar bi občina lahko spremenila namembnost, če bi bila zainteresirana oz. bi občinski delavci sami poiska­li primerno lokacijo. Drugi predlog je bilo območje obrtne cone, ki se zarašča in ni na­menjena prvotnemu namenu. Z zemljiščem upravlja DUTB, ki ga prodaja, in župan nas je šele na seji, ko smo ga to izrec­no vprašali, seznanil, da so bili predstavniki DUTB pri njem in so se o tem pogovarjali. Obmo­čje je sicer pred leti ob ostrem nasprotovanju svetniške sku-pine SDS občina prodala, la­stnik pa je nato propadel in zadeva je ostala nedokončana. Predlagala sem, da župan prip­ravi informacijo o vrednosti zemljišča, ali ga je mogoče odkupiti in po kakšni ceni oz. kakšna dinamika urejanja se predvideva, ali je možna spre­memba namembnosti, ker je bilo za območje že izdano grad­beno dovoljenje. Ne vem, ali je sploh še veljavno glede na to, da je gradnja toliko časa stala … Tudi teh podatkov svetniki nismo dobili. Na zadnji seji je bilo povedano, da je zemljišče kupilo podjetje Komunalne gradnje. Še ena zamujena pri­ložnost za Občino Ig. Tretja možnost pa je lokaci­ja, kjer je v prostorskem planu predviden hipodrom s sprem­ljajočimi objekti. Ta lokacija je zelo blizu mesta, kjer bodo sta­le koliščarske kolibe in bi bila še najbolj primerna.  Lokacija koliščarskih hišk oz. kolib Kot sem omenila na začet­ku, pa bo drugi del na drugi lo­kaciji ob reki Ižici sredi barja. Kot je razvidno iz dokumen­tacije, tam niso predvidena parkirišča ne toaletni prostori, lokal ali kaj podobnega. To pa je osnovna infrastruktura, ki jo potrebuješ za turistični objekt. Ko turisti izstopijo iz avtobu­sa, gredo najprej na stranišče, potem pa na razstavo. Prepri­čana sem, da bodo hodili na barje in si tam ogledovali hi­šice, prvi del v središču Iga pa bodo izpustili. Hišice so tudi najbolj atraktivne zanje. O tem Leto Št. obiskovalcev Stroški Prihodki Razlika/zaslužek 2013 674 2.175,76 2.210,13 +34,37 2014 1140 2.001,14 1.562,57 –438,57 2015 1601 1.463,49 3.528,09 +2.064,6 2016 1858 2.152,06 4.504,65 +2.352,59 Analiza obiska razstave Koliščarji z Velikega jezera sem prepričana, saj nas dnev­no sprašujejo tako domači kot tuji gostje, kje lahko vidijo hi­šice. Poleg tega je predvide­no, da bodo z Iga šli do hišic peš, kar se mi zdi nemogoče in neprimerno, saj so poleti temperature na barju visoke, lokacija pa je oddaljena 1,5 km od središča Iga. Po koncu ogle­da se je treba nato še vrniti ... Običajno obiskovalci ni­majo toliko časa, da bi hodili dobre pol ure v eno smer, nato po muzeju in nato še pol ure nazaj. Analiza obiska razstave Koliščarji z Velikega jezera Pa še nekaj podatkov o obi-sku in stroških ter prihodkih, vezanih na razstavo Koliščarji z Velikega jezera. Letos smo imeli, do danes, na razstavi Koliščarji z Velikega jezera že več kot 1.500 obiskovalcev. Po načrtu bo odprta do konca oktobra. Dodajam še infor­macijo o stroških in prihod­kih. Prvih pet let je moral biti vstop na razstavo brezplačen (pogoj zaradi pridobitve EU­sredstev), od leta 2015 pa je vstopnina 1 eur, vodenje pa 2 eur za otroke, dijake, študente in upokojence, za vse ostale pa 4 eur. Res imamo simbolično ceno za vodenje za vodnike (20 eur neto prejme na skupi­no), zato stroški niso tako vi­soki, vendar je temu primerna tudi cena vodenja za posame­zne obiskovalce. Vsaj v prvih letih nismo želeli pretiravati s ceno, da pridobimo čim več obiskovalcev, ki se pozneje vračajo. Ponudila sem tudi, da na eni od prihodnjih sej svet­nikom bolj podrobno predsta­vim podatke o našem muzeju, kot tudi, kako in na koliko m2 delujejo ostali muzeji po Evro­pi, ki so z nami na seznamu pri Unescu. Ponovno poudarjam, da je razstavni prostor od 100 do 125 m2 bistveno premajhen. Na taki kvadraturi je obstoječa razstava v Mladinskem domu, kar je premalo, zato moramo skupine vedno deliti. Če to­rej pride en avtobus (ok. 55 ljudi), skupino razdelimo in vodimo dvakrat, ker na raz­stavi ni dovolj prostora za vse naenkrat. Tako je del skupine zunaj (lahko ima ogled po Igu, pri šolskih skupinah imajo tis­ti čas pred dvorano pogovor o Ljubljanskem barju ali malico, del pa na vodenju po razstavi, nato pa se skupini zamenja­ta). To zahteva dvojni čas in ni pametno, da si tako zakompli­ciramo vodenja tudi v prihod­nje. Ko pride avtobus ljudi, si želijo skupaj ogledati razstavo. Namesto konca Unescova dediščina je tako izjemna, da bi morali biti vključeni vsi akterji, ki delu­jemo na tem področju. Od pa­metne odločitve na začetku je vse odvisno. Nima smisla, da v središču Iga delamo majhen objekt, ki ga ne bo možno ni­koli širiti in bo dodatno z av­tomobili obremenil središče. Samo ižanska kolišča od vseh na Ljubljanskem barju so na seznamu Unesco. Obiskoval­ci, ki prihajajo, si želijo videti muzej v naravi – koliščarske hiše, ki bi moral biti povezan z muzejsko zbirko, ne pa lo­čen. V Ljubljani je vsako leto več turistov, ki iščejo zanimive lokacije za obisk, in pritisk bo vsako leto večji, ne le zaradi prelepe narave, pač pa tudi zaradi Unesco zaščite. To bi morali videti kot priložnost in se na to primerno pripraviti. Resen pristop pomeni nove priložnosti za kraje pod Kri­mom, nove zaposlitve, novo infrastrukturo, nove prihodke v proračun, ki jih bomo lahko namenjali za razvoj Občine Ig. Alenka Jeraj, občinska svetnica in predsednica Društva Fran Govekar Ig Mostiščar 07 | Oktober 2017 Škriljanske zgodbe se bomo v vročih poletnih me­secih lahko ob vodi in v prijet­nem gozdnem zavetju hladili in družili; morda bo spet tako, kot je bilo nekoč ... Katja Dragar Gorjup nega hrama. Pri izkopu glav­nega voda med Zapotokom in Škriljem so se angažirali kadeti policijske šole v Tacnu, pomagala je vojska, sodelova­li pa smo tudi vsi domačini in lastniki počitniških hišic; vsa­ka hiša je morala zagotoviti določeno število delovnih ur. Kopali smo ročno, saj strojev še nismo premogli. Končno smo tudi v vaseh pod Moker­cem dobili zdravo pitno vodo brez prahu, ki ga je prej v naše vodnjake pošiljala makadam­ska cesta. Še danes smo hva­ležni vsem, ki so nam pomaga­li, hvala tudi naši sovaščanki Julki Žibert! V tistem času smo se lotili tudi nove elektrifikacije na­ših vasi, namesto enofaznega Škrilje, naselje v Občini Ig, tako kot to razgledno vasico nad Ljubljano predstavi Wikipedia, je bilo nekoč res samo naselje. To pri­ča dejstvo, da danes v tej vasi ni ne cerkve ne trgovine in ne gostilne. Vse to ima malo višja vas Golo. Danes so Škrilje že prav gosto poseljene. Veliko nas je, ki smo si zaželeli z do­mačini deliti ta čudoviti pog­led na Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe, pogled, ki se bohoti od Triglava pa do zasav­skega Kuma. Pogled na pre­stolnico in zgodnje jutranje sonce ter sinje modro zimsko nebo nad morjem ljubljanske, barjanske megle ... Ljudje pa so tu živeli že od nekdaj. Da ne bi njihove zgod­be ostale znane samo nam, smo jih nekaj zapisali, da bi jih podelili z vami. Pogovarjala sem se z na­smejano in dobrovoljno doma­činko. Govorili sva o vaškem druženju in o vodi, ki nam da­nes dela kar veliko preglavic. V poletnih časih je ne smemo rabiti v poljubnih količinah, v večjem deževju pa je skoraj vedno nepitna ... Včasih je bilo seveda drugače, domačini so imeli Drago. Da ne bomo pozabili V teh dneh se Sloven- ci spominjamo, kako smo pred 70 leti zgra­dili Novo Gorico, tako rekoč iz nič, z udarniškim delom in nepopisnim zanosom. Dana­šnje mlade generacije temu ne pripisujejo kakšnega veli­kega pomena, tudi ne, ko gre za požrtvovalnost mladinskih delovnih brigad v petdese­tih letih pri graditvi avtoce­ste Ljubljana–Beograd, če ne omenjam še nekaterih drugih za tiste čase velikanskih do­sežkov. Bo pa na mestu, če se ob tem spomnimo nekaterih uspešnih prostovoljnih akcij na našem območju, med Igom in Robom v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. 'Grem v Draga v bč po voda' Gospa se spominja dni, ko je bila Draga pravo družab­no središče. To je bil edini vir vode v vasi. »Bč (vodnjak, vodozajetje) je bil narejen še pred vojsko,« pravi Jožica. »Tam smo se družili. Na glavo smo djal svitek in petnajst litr­ski škaf, pa nesli vodo domov. Tud živino smo napajali tam. Krave so kar same vedele, kam morajo iti. Vsako jutro in vsak večer. Tudi perilo smo pra­li kar v Dragi.« V vasi je bilo takrat samo 44 hiš, veliko so se družili in veliko delali. Ko je kakšno neurje ali listje zama­šilo vodnjake, so »djal kramp pa lopata na ramo pa smo jih spucal«. Draga je danes pozabljen kos gozda zraven vasi. Dve za­puščeni vodozajetji, poraščeni z mahom, pričata, da je bilo tam nekoč bolj živahno. Vašča­ni si prizadevamo to gozdno idilo spet obuditi. Domačin Golob je zaraščeno in zapušče­no pot do vodozajetji očistil in nasul, da lahko do vode v Dra­gi pridemo peš ali s kolesom. Tam bomo postavili klopi, da Spomnim se, kako so se leta 1978 v takratni krajevni skup­nosti Golo-Zapotok vrstili ses­tanki in aktivnosti za hitrejši razvoj vasi na tem območju, saj kraj vsa povojna leta ni premogel celo najnujnejše in­frastrukture. Vozili in pešačili smo po makadamski cesti med Igom in Zapotokom, pozneje tudi do Roba, edina vez z Lju­bljano je bil avtobus, ki je vozil dvakrat na dan; na tem mestu moram omeniti prizadevnega Franca Purkarta iz Osredka. Nekdanja občina Ljubljana Vič-Rudnik je imela 65 kra­jevnih skupnosti, vsaka od teh je izdelala svoj razvojni plan, naša prioriteta je bila kajpak asfaltna povezava z Igom. V začetku osemdesetih let, ver­jetno leta 1983, so dela napos­led stekla, cesto sta gradila Cestno podjetje Ljubljana in vojska, se pravi Jugoslovan­ska ljudska armada. Seveda bi se graditev gotovo odmaknila še za nekaj let, če ne bi bilo nekaterih zagnanih posame­znikov, v tem primeru naše­ga sovaščana Ludvika Golo­ba, vplivnega skupščinskega funkcionarja. Še pred cestnim projektom, s čimer smo se znebili neneh­ne prašne ceste v sušnih dneh ali blata v času dežja, smo se konec osemdesetih lotili zelo pomembne in nujne akcije – graditve vodovoda. Aktivnosti je podprla skupščina mesta Ljubljana. Dela so se začela v Zapotoku s postavitvijo vod­toka smo tako iz doline lahko prejemali trifaznega. S tem na­ših prizadevanj po kakovost­nejšem, normalnem življenju seveda ni bilo konec; zgradili smo še telefonsko povezavo s svetom. To so bili za nas veli­kanski dosežki, na prvi pogled nedosegljivi, a na koncu us­pešni. Ljudje v teh hribovskih vaseh smo bili vajeni trdega in udarniškega dela; italijan­ski okupator nas je med dru­go vojno požgal do tal, vendar smo si postavili nove domove in nismo stokali. Po vseh omenjenih prido­bitvah je na Golem manjkala le še večja trgovina, kjer naj bi se oskrbovali prebivalci vseh okoliških vasi. Najprej smo zbrali denar s samopri­spevkom, da smo lahko kupili zemljišče. Gradbeno parcelo smo podarili Mercatorju, ki je trgovino gradil. Podatkov o tem, kdo vse je finančno podprl graditev trgovine, ni­mam. Arhiv bivše K. S. Golo-Zapotok mi kljub prošnji ni bil na voljo. Vsekakor je bistveno, da smo s prostovoljnim delom in samoprispevkom dosegli zastavljene cilje. Franc Šivec, Škrilje V okviru seminarjev za zdravo, uspešno in srečno življenje tudi v mesecu oktobru nadaljujemo z zanimivimi predavanji. Tokrat bo z nami dr. Mira Omerzel - Mirit, etnologinja, muzikolo­ginja, šamanka, zvočna tera­pevtka, pisateljica in duhovna učiteljica. Naj vam zaupamo, da je Mirit naša krajanka in ena od 30.000 ljudi na svetu, ki za svoj obstoj ne uporablja trde hrane, temveč se prehra­njuje s kozmično energijo ali • DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Seminarji na Golem Kozmična kirurgija in prehranjevanje s kozmično hrano prano. Mirit nam bo na preda­vanju predstavila svojo pot od proučevanja zvoka do prehra­njevanja s kozmično energijo – pranojedstva. Prehranjevanje s prano so poznale že stare kulture; razširjeno je predvsem med svečeniki in zdravilci. Prano­jedstvo je, kot poudarja Mi­rit, povezano z našo duhovno rastjo in zrelostjo. Mira Omerzel - Mirit živi spremenjen življenjski slog že od leta 2000. Pranojedstvo za­njo ne pomeni živeti povsem brez hrane, temveč pomeni živeti brez uživanja običaj­ne trde hrane in uživanje pr­vobitne življenjske energije. Slednja nas vse poraja, vzdr­žuje in oživlja. Kako deluje pranojedstvo v praksi, nam bo Mirit razlo­žila na predavanju 18. okto­bra 2017 ob 19.00 v Kultur­ni dvorani na Golem. Življenjska pot dr. Mire Omerzel - Mirit in njena du­hovna iskanja so jo vodila po svetu, kjer se je seznanila z iz­jemnimi duhovno-energijski­mi operacijami, ki jih izvajajo na primer filipinski in brazilski kozmični kirurgi. Kozmični kirurg zgolj z roko in z moč­jo kozmične telepatije seže v svet trde materije ali v druge dimenzije. Tako ti čudodelni kirurgi sežejo v fizično telo in preprosto izničijo ali izvleče­jo obolelo tkivo. Telo se nato samo zapre in na operiranem mestu je videti le majhen rez ali pa sploh ničesar. Tovrstne operacije so na videz čudežni posegi, vendar poznavalci člo­vekove zavesti vedo, to ni nič drugega kot človekova priroje­na sposobnost, ki jo je na poti evolucije opustil in pozabil. Tovrstnih operacij pod po­sebnim vodstvom in ob po­moči kozmičnih frekvenc ter entitet se je pred dobrim de­setletjem lotila tudi dr. Mira Omerzel - Mirit. Pridobljena znanja je združila s poznava­njem energij zvoka in nastalo je zdravljenje z zvokom, s kate­rim ljudem pomaga pri odstra­njevanju negativnih čustev, slabih misli in samouničujočih dejanj. Za svoj način zdravljenja pravi: »Moja kirurška pot je pot z energijo zvoka. Po opo­gumljanju filipinskih kirurgov sem kmalu ugotovila, da bom morala sama razviti ali bolje povedano obuditi zvočno ki­rurško orodje. Ob pomoči zvo­ka že nekaj let uspešno 'operi­ram' blokade ter neravnovesja na etrskih in nematerialnih te­lesih. Po 'operaciji' se nov red počasi prenese tudi na fizično telo. Navzoči vse slabo tudi izkričijo in izjočejo. Učinki so presenetljivi. Ljudje se počuti­jo prenovljeni, bule in rakaste tvorbe izginjajo, snovno in ne­snovno se uravnoveša, življe­nje spet prežame radost. Vem, da je vse to težko doumljivo, in zato tudi težko sprejemljivo. Toda za učinkovito duhovno­kozmično kirurgijo potrebu­jemo odprt um, široko zavest, srčnost in povezanost z vsem obstoječim. Predvsem pa veli­ko predanost Univerzalni inte­ligenci življenja. Spet je napo­čil čas, da obudimo pozabljeno starodavno modrost (samo) uglaševanja, ki v naše življenje vnaša blagostanje.« Roman Povše Rdeča luč za starše O bčina Ig, OŠ Ig in Svet za preventivo in vzgo­jo v cestnem prometu Ig so s skupnimi močmi v za­četku septembra organizirali predavanje za starše, saj smo si bili enotni, da se prava preven­tiva v cestnem prometu začne s starši. Kot smo na enem od predavanj ugotovili, se skrb za otrokovo varnost začne že v nosečnosti. Starši skrbijo za svojo varnost in posredno za nerojenega otroka, kupijo pri­meren stolček, lupinico in vsa druga pomagala. Ves čas njihovega odrašča­nja so prvi, ki jih o tem učijo, vzgajajo in ne nazadnje so jim zgled. Vsi še predobro pozna­mo lep slovenski pregovor Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Še kako velja, in mi lahko do­damo: Kar Janezek vidi in sliši od svojih staršev, bo zanj naj­bolj sveta stvar. Vsi v en glas zatrjujemo, če je bilo dobro za moje starše, bo tudi zame, in nič drugače ni z našimi otroci. Prav je, da se starši zaveda­te, kako nepotrebno je, da naši otroci postajajo neme številke v statistiki mrtvih in poško­dovanih na naših cestah in da se prometna nesreča lahko v trenutku zgodi vsakemu. Prav je, da se zavedamo, da smo jim zgled in da s svojim odgovor­nim ravnanjem lahko prepre­čimo tragedije na cestah. Ne le nesreča, ki nam jo lah­ko nekdo povzroči, tudi misel, da mi lahko povzročimo takšno nesrečo, je potrebno imeti ved­no pred očmi. To so trenutki v življenju, ki lahko uničijo naše življenje, družine … O tem je Zavod Varna pot predaval na petih roditeljskih sestankih. Veseli smo ude­ležbe staršev, saj vemo, da je tema prometne varnosti ved­no zelo nehvaležna in obreme­njujoča, vendar le do takrat, ko se to dogaja drugim. Hvala vsem, ki so pomagali pripravi­ti predavanja. Verjamemo, da bodo besede, ki ste jih slišali, obrodile sadove in bodo na naših šolskih poteh naši otroci varni. Lilijana Mavec, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ig • KMETIJSTVO ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Vabilo na obnovitveni tečaj V si uporabniki FFS, ki vam v času od 21. 9. 2017 do 21. 9. 2018 po­teče Potrdilo o pridobitvi zna­nja iz fitomedicine za izvajalca ukrepov, se morate, če želite podaljšati veljavnost potrdila, v skladu s 4. in 5. odstavkom 25. člena Zakona o fitofarma­cevtskih sredstvih (ZFfS-1; UL RS št.: 83/2012) udeležiti obnovitvenega usposabljanja, preden vam potrdilo poteče. Zato vas vabimo, da se udele­žite spodaj razpisanega obve­znega obnovitvenega usposa­bljanja. Program usposabljanja (od 15.00 do 18.30): - vplivi FFS na zdravje ljudi, - priprava in uporaba naprav za nanašanje FFS - zakonodaja s področja FFS - varstvo voda in uporaba Datum Naslov Lokacija Ura začetka Trajanje 25. 10. 2017 Obnovitveno usposabljanje iz fitomedicine za izvajalce ukrepov Vrbljene, Gasilski dom, Vrbljene 37, 1292 Ig 15.00 4 ure FFS - strategije in tehnike inte­griranega varstva pred ško­dljivimi organizmi - formulacije FFS - nedovoljena FFS in njihovo prepoznavanje Na tečaj se lahko do zapolnitve mest prijavite tako, da izpolnjeno lastnoročno podpisano prijavnico z vpisa­nim krajem in datumom teča­ja, na katerega se prijavljate, - pošljete na: KGZS, Zavod Ljubljana, Gospodinjska ulica 6, 1000 Ljubljana - ali v času uradnih ur prine­sete na lokalno kmetijsko svetovalno službo Ig, Gasil­ska ulica 10, Ig - ali skenirano prijavnico pošljete na e-pošto: damja­ na.iljas@lj.kgzs.si - ali na faks: 01/513-07-41 Če ste DDV-zavezanec na prijavnico dopišite še /Račun za DDV izstaviti na:/ Izkaznice niso prenosljive, zato se morate tečaja udeležiti imetniki izkaznic. Na tečaj s seboj prinesite: izkaznico za izvajalce ukrepov in osebni dokument (na vpo­gled). Izkaznico vam bomo po za­konu podaljšali od dneva pre­teka dokumenta za naslednjih 5 let. Vsa v Sloveniji razpisana obnovitvena usposabljanja lahko najdete na spletni stra­ni: http://spletni2.furs.gov.si/ FFS/IZO/ Prijave sprejemamo do 7 dni pred tečajem oz. do zapol­nitve mest. Število tečajnikov je omejeno na 60 tečajnikov/ tečaj. Stroški 4-urnega obno­vitvenega usposabljanja so 29,28 EUR (DDV vključen). Lahko jih poravnate pred teča­jem v prostorih lokalne kme­tijske svetovalne službe Ig ali po položnici, ki jo boste dobili v času tečaja. Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec Mostiščar 07 | Oktober 2017 Vzreja telet P o telitvi mora tele v najkrajšem času dobiti prvi napoj materinega mleka – mleziva. S tem napo­jem pridobi imunske snovi in postane odporno proti okuž­bam iz okolja. Prvo napajanje mora biti najpozneje v štirih urah po telitvi. Do tega časa je vsebnost imunoglobolinov v mlezivu še velika in tudi pre­pustnost sluznice za prehod imunskih snovi še ni bistveno zmanjšana. Po tem času pa se pogoji za dobro imunsko zaš­čito novorojenega teleta naglo zmanjšujejo. Zaželeno je in zelo dobre so izkušnje, da je novorojeno tele prvi dan po rojstvu skupaj z materjo. Teleta napajamo z Načrt napajanja telet v prvem tednu po rojstvu: 1. dan 0,75–1 l 3–4-krat dnevno 2.-3 dan do 1,5 l 3-krat dnevno 4.–7. dan do 3 l 2-krat dnevno od 2. do 8. tedna do 8 l 2-krat dnevno od 9. do 10. tedna do 5 l 2-krat dnevno od 11. do 12. tedna do 2 l 2-krat dnevno Jesensko varstvo ozimnih žit pred pleveli P ri varstvu ozimnih žit velikokrat spregleda­mo, da lahko z agroteh­ničnimi ukrepi zmanjšamo pojav plevelov, bolezni in škodljivcev, tako da ne pre­sežejo gospodarskega praga škodljivosti. Pravilen, dovolj širok kolobar, pravočasna in kakovostna setev, pravilno gnojenje, pravilno skladišče­nje hlevskega gnoja, obdelava strnišča in uporaba kakovo­stnega, to je potrjenega, pre­čiščenega in razkuženega se­mena so ukrepi, ki nam lahko prihranijo uporabo fitofarma­cevtskih sredstev in s tem iz­boljšajo ekonomiko pridelave. Varstvo ozimnih žit pred pleveli Z raziskavami so ugotovili, da pleveli najbolj vplivajo na zmanjšanje pridelka od vzni­vedrom, na katerem je cucelj, ki omogoča normalni sesalni refleks. Temperatura napoja naj bo 38 °C. Redčenje mleka z vodo ni priporočljivo, ampak od 4. tedna ponudimo teletu hla­dno vodo iz vedra. Od 2. tedna dalje napajamo samo dvakrat dnevno. Vzreja telet z mlečnim nadomestkom na ekoloških kmetijah ni dovoljena. V 3. tednu začnemo v ob­rok vključevati seno in močno krmo. Seno pospešuje razvoj vampa, njegov volumen in tele začne prežvekovati. Močna krma je vir energije in belja­kovin v obroku, ker s senom mlade živali ne dobijo dovolj hranil za svoje potrebe. Kot močna krma za teleta niso pri­ ka pa do konca razraščanja žit. V tem času so pleveli najbolj konkurenčni mladim rastli­nam, zato je zgodnje varstvo pred pleveli eden izmed agro­tehničnih ukrepov, s katerim bistveno vplivamo na višino pridelka. Za uspešno varstvo pred pleveli pa je pomembno tudi poznavanje glavnih plevelnih vrst in njihov go­spodarski prag škodljivosti. Najpogostejši pleveli, ki se pojavljajo pri nas, so plezajoča lakota (smolenec), kamilice, jetičniki, njivski slak, navadna zvezdica in navadni srakope­rec. Pred škropljenjem proti plevelom je potrebno pregle­dati posevek in oceniti stanje zapleveljenosti ter ugotoviti, kateri pleveli prevladujejo na parceli. Pri odločitvi o herbi­cidu se ravnamo po glavnem prevladujočem plevelu. Pri merna sama žita, ampak ustre­zna mešanica. Mešanica močne krme za vzrejo telet: – 70 % žita ( ječmen, pšenica, oves) – 17 % grah ali bob – 5 % laneno seme – 5 % krmni kvas – 3 % mineralno vitaminska mešanica Vse zrnate sestavine v me­ šanici so grobo mlete ali gne­tene. Ko tele zaužije dnevno prek 1 kg močne krme, lahko škropljenju moramo upošteva­ti razvojne faze žit, ker lahko herbicidi delujejo fitotoksično, če jih ne uporabimo v ustre­znem roku. Jesensko zatiranje plevelov Za jesensko tretiranje po­sevkov žit s herbicidom se odločimo, kadar na posejani njivi pričakujemo močno za­pleveljenost s travnatimi in širokolistnimi pleveli in na težjih problematičnih tleh, ki so zgodaj spomladi težko prevozna. Jeseni lahko plevel zatiramo takoj po setvi pred vznikom žit, vendar pa naj bi bilo takšno varstvo prej izjema kot pravilo, saj tako škropimo, kot se reče, 'na pamet'. Bolj kot škropljenje pred vznikom pri­poročamo uporabo herbicidov po vzniku žit in plevelov od faze dveh do treh listov žit, ko začnemo zmanjševati količino mleka v obroku. Zgodnje odstavljanje na ekoloških kmetijah ni zažele­no, posebno ne pri ženskih ži­valih. V ekološkem kmetijstvu težimo za čim večji okvir živa­li – velike živali, da pa takšne živali zrastejo, je pomembna rast v prvih mesecih staros­ti. Pri zgodnjem odstavljanju pride do zaostanka v hitrosti rasti. Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec lahko opazimo tudi že vznikle plevele. Kadar imamo njivo zapleve­ljeno s travnatimi pleveli, na primer srakopercem, njivskim lisičjim repom ali ljulko, in s širokolistnimi pleveli, ki pre­zimijo, kot so kamilica, smo­lenec, njivska vijolica in jetič­niki, pa je jesensko škropljenje priporočljivo, če je število prej omenjenih plevelov veliko. Vsi vznikli pleveli so namreč konkurenca mladim rastlinam ozimnih žit tako pri odvze­manju hranil kot tudi v boju za življenjski proctor, s čimer onemogočajo normalen razvoj posevkov jeseni pa tudi zgodaj spomladi. Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec Farno žegnanje v Tomišlju V nedeljo, 1. oktobra 2017, smo v župniji Tomišelj obhajali praznik rožnovenske Matere božje. Sveto mašo je daroval ljubljanski škof msgr. dr. Anton Stres, ki je tudi blagoslovil obnovljeni glavni oltar in novo rožnovensko pot na hribčku pred cerkvijo z vitraji vesele­ga dela rožnega venca. Somaševanje je poleg domačega župnika Jožeta Razingerja vodil tudi letošnji zlatomašnik in nekdanji tomišeljski dušni pastir Anton Košir. Slovesno­sti se je udeležil tudi župan Občine Ig Janez Cimperman. Tomišeljski župljani se zahvaljujemo vsem, ki ste daro­vali svoje delo in/ali finančna sredstva za obnovo oltarja in postavitev rožnovenske poti. Posebno zahvalo so za svoje delo in prispevek prejeli: Anica Ahčin in Jože Drolc za izvedeno restavracijo glav­nega oltarja, Franc Ahčin, Teja Kregar, župan Janez Cim­perman, Tone Oblak, Marko Jerman, Stane Košmrlj, Ma­rijan Bartelj, Marijan Korbar, Jože Krašovec, Peter Pavlič, Ludvik Ciber, Franci Susman, Marjan Pavlič, Janez Drob­nič, Tone Tehovnik, Andrej Kuralt in Mirko Razinger. Bog povrni vsem skupaj, ki ste tudi kakorkoli drugače prispevali k slovesnemu prazniku naše župnije, tako do­mačim pevcem in zborovodji Štefanu Balažicu, krasilkam, molitveni ekipi in gospodinjam, ki so pripravile pogosti­tev pred župniščem. ŽPS Tomišelj Simona Pavlič Maševal je ljubljanski škof Anton Stres. Obnovljen glavni oltar Prehodili smo celotno slovensko Evropsko pot E6 I žanski planinci smo v le­tošnjem letu prehodili ce­lotno slovensko Evropsko pešpot E6 od avstrijske meje pri Radljah do Strunjana. V trinajstih dneh – štirih eta­pah – smo premagali razdaljo 360 km in napravili 13.700 m vzponov. Na poti je bil prvi večji kraj Radlje ob Dravi za­tem Vuzenica, povzpeli smo se na Pohorje, šli mimo Slo­venj Gradca, se povzpeli do Slemena nad Šoštanjem in spet v dolino čez Mozirje. Na­daljevali smo z vzponom na Čreto, čez Motnik v Tuhinju do Trojan, zatem čez Moravče na Limbarsko goro do Jevnice, kjer smo prečili Savo. Povzpeli smo se na Janče in šli čez Ku­celj do Grosuplja. Od tam smo prek Taborske jame nadalje­vali proti Turjaku, pod Aha­cem smo skrenili v Želimlje in se spet dvignili v Klado in Škrilje. Za Iškim vintgarjem je prišla Krvava peč in Lužar­ji. Usmerili smo se na Bloško planoto, šli čez Novo vas do Grada Snežnik. Od tam smo se povzpeli na najvišji vrh na naši poti – 1.796 m visoki Snež­nik. Od Ilirske Bistrice naprej je bil večji hrib še Slavnik, od katerega naprej po poti E6 ni več daleč do morja – le dan in pol hoje. Na 'svoje' pohodnike sem zelo ponosen, v veselje mi jih je voditi. Zdaj se že dokaj dob­ro poznamo. Že na Jakobovi poti lani in predlani smo dob­ro delovali kot skupina. Smo prijatelji, navzven delujemo kot družina. Hoja je edina brezplačna re­kreacija. Vendar je tudi zanjo potrebno imeti nekaj 'cvenka' v žepu, če se je lotiš tako kot mi. Potrebno je priti na izho­dišče in nazaj, med potjo jesti in prespati. Vendar se da tudi z malo denarja lepo in prijet­no preživeti. Javni prevoz ne pride vedno v poštev, tako so nam bili v veliko pomoč pri prevozih svojci in prijatelji. Za spanje pa smo se morali zado­voljiti s tistim, kar je bilo sploh na voljo, in tako smo večkrat spali na tleh. Tudi umiti se nis­mo imeli vsak dan priložnosti. Na razdalji povprečno trideset kilometrov na dan smo uspeli vsakič najti tudi topel obrok. Vsako etapo je še posebej zaznamoval kakšen dogodek. O prvih dveh etapah sem že pisal v Mostiščarju. Tako smo se na tretji etapi konec avgu­sta od Jevnice do gradu Snež­nik kopali oziroma se hladili v Iškem vintgarju, saj je tem­peratura krepko presegla tri­deset stopinj celo na Bloški planoti. Na zadnji etapi konec septembra pa smo že otipali sneg po kotanjah pod vrhom Snežnika. Poslušali pa smo tudi rukanje jelenov. Hodilo nas je kar 17 planin­cev, celotno pot pa nas je opra­vilo deset. Slednji bomo dobili certifikat za naš podvig. Spo­dobi se in tudi prav je tako, da naredimo to na nekoliko bolj svečan način. Večkrat sem do­bil pod nos, da pohodnike ved­no priganjam. To je sicer res, a če smo hoteli opraviti načrto­vano pot, sem moral to početi. Tako se bomo 22. oktobra po­dali na turo od Trške gore do Vinskega vrha, kjer nas bo pri­čakal Jože Prah – prvi človek za Evropske poti v Sloveniji. Podelil nam bo zaslužene pla­kete. Pohodnikom pa sem že obljubil, da jih takrat ne bom priganjal. Šli bomo z minibu­som, tako da se nam lahko še kdo priključi. Zdaj se že spogledujemo z Evropsko pešpotjo E7 od Ko­barida do Hodoša. Ta je dolga kar šeststo kilometrov. Z izku­šnjami, ki smo si jih pridobili, ter dobrim planiranjem bomo zagotovo v prihodnjem letu obogateni z nepozabnimi tre­nutki in vtisi. Janko Purkat Podarili smo novo kolo Matevžu P otem ko smo v začetku julija dobrodelno kole­sarili in zbirali denar za Matevževo novo kolo, so pozneje še nekateri donatorji prispevali denar na račun PD Krim. Z zbranimi sredstvi, ki jih je bilo z naše strani 245 evrov, smo se spodaj podpi­sani, predsednik PD Krim Boštjan Gačnik, Matevž in nje­gova mama Tadeja sredi sep­tembra odpravili v kolesarski center Bauer v Ljubljani in ku- • IŽANSKA PAŽARNA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// PGD Iška Loka na državno tekmovanje V soboto, 23. 9. 2017, je potekalo tekmovanje Matevža Haceta v ga­silsko-športnih tekmovalnih disciplinah članov in članic gasilskih zvez Ig, Škofljica in Velike Lašče na Turjaku. Tek­movanja so se udeležile tudi članice B našega društva. Pre­izkusile so se v treh nalogah, in sicer: taktični mokri vaji, vaji razvrščanja in teoretičnih testih. Članice so pridno vadi­pili treking kolo KTM. Štefan Bauer, lastnik in vodja kolesar­skega centra, je tudi prispeval svoj delež, saj je dal kar nekaj popusta in ob tej priložnosti gre zahvala tudi njemu. Mama Tadeja pa je prispevala razliko. Še enkrat hvala vsem donator­jem, ki ste omogočili mlademu Matevžu, da bo odslej kolesa­ril še bolj intenzivno in kako- Zahvala Zahvaljujem se vsem, ki ste se udeležili julijskega kolesar­jenja, in ostalim, ki ste prispevali za moje novo kolo. Posebej gre zahvala Boštjanu Gačniku in Alešu Juvancu, ki sta vse to organizirala, ter Jožetu Krašovcu, ki se vselej spomni name in me spodbuja pri mojem hobiju – kolesarjenju. Matevž Piškur vostno. Matevžu pa želimo vse dobro in obilo užitka na no­vem kolesu. Aleš Juvanc Tadeja Javornik le in korakale v Senožetki ter ob večerih ponavljale vpraša­nja. Vloženi trud se je splačal, saj so zasedle 3. mesto v svoji kategoriji gasilke zveze Ig in si s tem pridobile mesto na regij­skem tekmovanju, ki je bilo čez teden dni, v nedeljo, 1. 10. 2017, na Griču v Ljubljani. Članice so bile odlično pripravljene, pokazale so veliko znanja in spretnosti ter tako bile velika konkurenca ostalim ekipam v svoji kategoriji. Izmed osmih ekip članic B regije Ljubljana I je naša ekipa članic zasedla odlično 2. mesto ter se s tem uvrstila na državno tekmova­nje, ki bo potekalo naslednje leto. Našemu društvu je z uvr­stitvijo članic B na državno tekmovanje Matevža Haceta v gasilsko-športnih tekmo­valnih disciplinah članov in članic napisan nov list v zgo­dovini, gasilski dom pa krasita dva čudovita pokala. Potreb­no je omeniti, da se je ekipa prvič oblikovala šele lansko leto, zato je veselje ob uspehu toliko večje. Ekipa članic je na osvojena rezultata zelo ponos­na, za kar jim tudi ostali člani društva čestitamo in želimo veliko sreče še naprej. Mateja Kramar Ekipa s predsednikom na medobčinskem tekmovanju na Turjaku ... ... in z navijači na regijskem tekmovanju.. Škriljski gasilci V začetku letošnjega poletja smo v Škriljah gasilci z vaščani prip­ravili prijetno gostovanje. Uradni del se je začel z gasil­sko parado ob počastitvi 90. obletnice društva PGD Škrilje. Počastitve se je udeležilo veli­ko gostov, in sicer iz sosednjih društev, župan, iz Gasilske zveze ter ostali. Povorko je spremljala godba Dobrepolje. S pesmijo so nas pevke Žene in dekleta dveh vasi pospre­mile v uvodno predstavitev društva, njegovih začetkih izpred 90 let ter dosežkih čla­nov, za katere so nekateri pre­jeli tudi odlikovanja. Po končanem uradnem delu prireditve je sledil zabav­ni program z dobro glasbo in plesom, hrano ter pijačo in se­veda lepimi dobitki, kot se za veselico spodobi. Ob tem se vsem gostom zahvaljujemo za obisk in druženje na veselici v Škriljah ter dobitnikom priz­nanj čestitke. Ko se je poletje prevesilo v jesen, pa ne zaradi dni na ko­ledarju, pač pa neskončnega dežja, smo se stari in mladi začeli pripravljati za tekmo­vanje, ki je bilo od 23. do 24. 9. 2017 na Turjaku. Vse tek­movalne skupine smo se tek­movanja solidno udeležile, saj smo dosegali celo paleto mest od 1. do 6. Najbolj smo se od­rezale članice B, čeprav smo oklevale, ali bi se tekmovanja sploh udeležile, navsezadnje pa smo se uvrstile na 1. mesto. Utrinek s tekmovanja Veterani, tako ženske kot moš­ki, so dosegli 2. mesto, s tem da so bile veteranke prvotno prve, vendar so jih zaradi pri­tožbe druge ekipe prestavili na drugo mesto. Tretje mesto so zasedli člani B ter mladinci in ena izmed skupin Pionirjev. Četrto mesto so si prisvojili člani A. Ena izmed skupina Pi­onirjev pa je dosegla 6. mesto. Kot sem že omenila, je bilo nekaj zapleta pri ekipi vete­rank, zato bi ob tem želeli pou­dariti nekaj drugega. Na vseh izobraževanjih za gasilce se v času izobraževanj srečujemo z načeli v gasilstvu, ki so to­varištvo, pomoč, spoštovanje same lepe stvari v življenju. Tekmovanja so tekmovanja, vendar so poleg tega tudi dru­ženje in srečevanje s kolegi od blizu in daleč, in prav bi bilo, da bi bila to ciljna misel tekmovanja, in ne le ... Dragi tovariši, danes so časi, ko bi se o tem morali zamisliti bolj pogosto in sami pri sebi tako v strokovnem delu kot v tek­movalnem, zato se vprašajmo ob teh dogodkih, kje je pos­lanstvo, ki ga s svojim delom in načeli nosi beseda gasi­lec in gasilstvo. S tovariškim pozdravom na pomoč! Marina Plantan Zahvaljujemo se tudi vsem sponzorjem za pomoč pri izved­bi letošnje veselice: Tomislav Golob s.p., SLZ d.o.o., Lunder Zoran, Mlakar d.o.o., Transport, Marko Golob s.p., Avtomehanika Anton Rebov s.p., Popravilo in montaža dvigal, Franci Lenič s.p., GRS d.o.o. Robi Glavan, Frizerski salon Darja, Darja Wilhelmina Laninišek s.p., Mesarstvo Blatnik d.o.o., Progled storitve d.o.o., MVA d.o.o., Okrepčevalnica Jager, Karolina Jager s.p., Gostinstvo Gregor Klančar s.p., Tomislav Šivec s.p., Amigos d.o.o., Lovska druži­na Mokrc, Kreja ING d.o.o., Altanet d.o.o., S-DEJ d.o.o., Srečko Smodej, Rodex d.o.o., Kemofarmacija d.d., Norm studio d.o.o., Servis koles, Peter Sever s.p., Avto Moste d.o.o., Jera mix d.o.o., Trafo burger bar, Ranč Zapotok, Kobal transport d.o.o., BTC Ljubljana, Atlantis, MPG Grosuplje d.o.o., Čistilni servis N a prelepo sončno so­boto 23. 9. 2017 sem se dobre volje z malo črvičenja odpravila pred ga­ silski dom, kjer sem se pridru­ žila ekipama, pripravljenima za odhod na tekmovanje na Turjak. Srečanje na Turjaku je bilo polno smeha, pogovora in izmenjave izkušenj. V času malice so se na za­ slonu prikazovali rezultati. Pričakovala sem tesen izid, kar so potrdili tudi rezultati. Zado­voljne smo odšle na kavo, saj smo bile prve. Sonček je pri­pomogel k prijetnemu občut­ku in mirnemu utripu srca. Ob prihodu nazaj pa tudi sonček ni uspel pomiriti povišanega utripa srca, saj nismo bile več prve. Pravočasno vložena pri­tožba je spremenila vrstni red. Spet sem se znašla v vlogi, ki je ne želim igrati: da ne morem nič narediti. Tekmice so točno vedele, da ne moremo nič, ker smo bile prepozne. Tako je padla odločitev, da takih vlog v življenju ne želim imeti oziroma da jih imam čim manj. Tako se ne ukvarjam več aktivno s sindikati, kinologijo, konjskimi športi in sedaj tudi s prostovoljnim gasilstvom. Pri pisanju tega utrinka sem poiskala spodnji misli: »Le malo je zadovoljstva v lahkih zmagah.« Edmund Hil­lary »Na zemlji živita dve vrsti človeka: tisti, ki protestirajo, in tisti, ki ne protestirajo.« Char­les-Louis Philippe Edita Glinšek,PDG Škrilje PGD Vrbljene-Strahomer na Turjaku V nedeljo, 23. septembra, je na Turjaku potekalo gasilsko tekmovanje članic in članov prostovoljnih gasilskih društev občinskih gasilskih zvez Škofljica, Ig in Velike Lašče, ki je bila obenem tudi letošnji organizator. Tek­movanja smo se udeležili tudi iz PGD Vrbljene-Strahomer, in sicer s tekmovalnima enotama Člani B in Starejši gasilci – ve­terani. Ob koncu tekmovanja ozi­roma na razglasitvi rezulta­tov se je izkazalo da smo bili dokaj uspešni, saj smo enota Člani B v sestavi Janez Modic, Aleš Tavželj, Ludvik Matjaž, Matej Božič, Andrej Indihar, Prehodni pokal gasilske zveze treh občin ponovno v Brestu V soboto, 23. 9. 2017, smo se veterani iz Bresta udeležili gasilskega tekmovanja gasilskih zvez treh občin, ki je bilo na Tur­jaku. Ob gasilcih iz naše ob­čine so sodelovali še gasilci prostovoljnih društev iz občin Škofljica in Velike Lašče. Veterani iz Bresta smo v V letošnjem letu smo bili člani Prosto­ voljnega gasilske­ga društva Ig v samem vrhu gasilskih tekmovanj. Tudi letos smo Ižanci zače­li, kot znamo le mi: z zmago v gasilskem rallyju z našim starodobnikom v kategoriji GVV. Poleg tega pa smo dodali še 4. mesto v kategoriji GVC/ AC. Pohvalam, čestitkam in nagradam je v maju sledil še prehodni pokal mladincev za 1. mesto na gasilskem tekmo­vanju iz orientacije. Tako so se naši mladinci uvrstili na regij­sko tekmovanje, kjer so kljub močni konkurenci osvojili 7. mesto. Jani Tancek, Andrej Gregorin, Miha Rozman in Matic Modic po predlanskem 1. in lanskem 2. mestu letos ponovno osvo­jili najvišje, tj. 1. mesto, in s tem pravico do sodelovanja na regijskem tekmovanju, ki bo letos v Ljubljani na Brdu. Za doseženi uspeh smo iz rok predsednika OGZ Ig tov. To­neta Modica in poveljnika tov. Andreja Avblja prejeli pokal za 1. mesto kakor tudi prehodni pokal za leto 2017 v kategoriji Člani B. Enota Starejši gasilci v se­stavi Franci Purkat, Stane Pi­kovnik, Janez Tavželj, JožeŠivec, Franci Erčulj, Marjan Ža­gar in Franc Gregorin pa so bili s svojo uvrstitvijo skromnejši, saj so po treh storjenih napa­kah zasedli 5. mesto, kar pa jim ni vzelo volje in poguma, saj so si zadali za cilj, da bodo nasled­nje leto med prvimi tremi eki­ svoji tekmovalni skupini do­segli prvo mesto. Nad uspe­hom smo bili še sami nekoli­ko presenečeni, saj smo imeli s pripravami na tekmovanje veliko težav. Pa tu ne mislim samo na vreme, ki je vsem enako pred tekmovanjem one­mogočalo priprave. Zaradi od­sotnosti našega komandirja je poveljevanje zadnji hip prev­zela v tej vlogi preizkušena Mateja Mahkovec. Kakorkoli, uspeha smo bili zares veseli, pozna se minulo delo, ko smo se za tekmovanje pripravljali kar cel mesec. Štefan Bunić, drugi napadalec Jožica Drobnič pami v svoji kategoriji. Janez Modic, desetar tekmovalne enote Člani B Matic Modic Ižanska pažarna abramba v letu 2017 Poletje je minevalo in tako Ižanska pamža v skupnem se­tudi tekmovanje v državnem števku dosegla 6. mesto. Po­pokalu Fire Combat, kjer sta leg tega dosežka sta na svoj seznam odlikovanj dodala še nekaj tretjih in drugih mest na tekmovanjih, ki jih ni or­ganizirala GZS. Letos se jima je pridružila tudi novonasta­la ekipa Ižanska mulca, ki sta svojo prvo sezono končala na 20. mestu državnega pokala. Ob koncu tekmovalnega leta pa je Ižanska pažarna ab­ramba končala s 1. mestom v tekmovanju motornih brizga­len v kategoriji člani A. Poleg največjega pokala so člani A prejeli tudi znameniti pre­hodni pokal (Sršen). Na regij­skem tekmovanju so na koncu osvojili 8. mesto. Žan Drnovšek Mokerški rokometaši nastopili v Srbiji Koncu avgusta so se mokerški rokometaši udeležili mednarodnega rokometnega turnirja Trofej Smederevske jeseni 2017 v Srbiji. Po Makarski junija letos so se pred novo rokometno sezono ekipe želele preizkusiti še na enem velikem turnirju. Za ŠD Mokerc Ig so na turnirju nastopile tri ekipe. Dosegle so velik uspeh – dve prvi in eno tretje mesto ter dve individualni priznanji. Skupinska slika vseh treh ekip Zlato za ekipo MDA Na turnirju sodelovalo 15 držav Turnir v Smederevu je eden največjih in najkakovostnej­ših turnirjev v Evropi. V treh dneh turnirja se je predstavilo 128 ekip iz 15 držav. Rokomet je odigralo prek 2.200 mladih rokometašic in rokometašev. Poleg Srbije, Slovenije, Hrva­ške, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Makedonije so se turnirja udeležile še Bolgarija, Romunija, Madžarska, Izrael, Litva, Francija, Poljska, Ukraji­na in Belorusija. Poleg rokome­ta so si gostje lahko ogledali nekatere znamenitosti, kot so največja trdnjava v Evropi, vila dinastije Obrenović in me­stni muzej. Bazen pri novem športnem centru je nudil vsaj nekaj ohladitve v vročih dneh, ob večerih pa so na glavnem mestnem trgu potekali koncer­ti s tradicionalno narodno in moderno glasbo. Medalje osvojile vse tri ekipe Mokerški rokometaši so se na turnirju predstavili z od­lično igro. Vse tri ekipe so po­trdile dobro formo. Osvojene medalje jim bodo motivacija in spodbuda za dober začetek nove sezone. Ekipa mlajših dečkov A (MDA) je osvojila zlato medaljo. Zaslužili so si to medaljo, v Makarski se jim je za las izmuznila. Seveda niso mogli skriti veselja. Zlato so osvojili prvič na tako velikem tekmovanju. Igralec Martin Drnovšek je prejel individu­alno priznanje za najboljšega igralca turnirja v svoji katego-riji. Prav tako je zlato meda­ljo osvojila ekipa kadetov. Po bronu v Makarski so dokazali, da so borbena in homogena ekipa. S prepevanjem so pros­lavljali svoj uspeh. Vratar ekipe Patrik Djuzić je prejel individu­alno priznanje za najboljšega vratarja turnirja v svoji kate­goriji. Ekipa starejših dečkov B (SDB) je osvojila bronasto medaljo. V polfinalu jih je po izvajanju sedemmetrovk za en gol premagala ekipa Pick Sze­ged z Madžarske. Že v decem­bru letos pa jih čaka 'revanš', saj se bodo ponovno srečali na Mednarodnem rokometnem 2. Bovški maraton N a deževno soboto je v Bovcu potekal že tradicionalni Bovški maraton, ki smo se ga seveda udeležili tudi tekači iz doline pod Krimom. Trasa ob sma­ragdni Soči je prav vsakemu tekaču postregla s prvinskim stikom z naravo. Sama sem letos na startu stala še s prav posebnim občutkom, saj je bil to zame prvi maraton. Tako smo se ob poku startne pištole podali na 42 kilometrov čiste narave. 'Naše barve' smo na 42 km zastopali: Andreja Sivec, Fran­ci Pavlinjek in Aleš Blažon, teka na 21 km pa sta se ude­ležila Vesna Novak in Željko Petak. Maraton Bovec nam je kot že preteklo leto postregel z izjemno gostoljubnostjo do­mačinov, bogato kulinarično ponudbo, izvrstno organiza­cijo, za kar gredo vse pohvale in naš globok poklon celotni organizacijski ekipi z župa­nom Valterjem Mlekužem na čelu ter vsem prostovoljcem, gasilcem, ki so v tako težkih pogojih pomagali pri izvedbi in nemotenem poteku marato­na. Vreme nam res ni bilo naj- V Karate-do klubu Ig Shotokan smo v zad­ njih letih zelo popestri­li svojo športno rekreativno ponudbo. Ugotovili smo na­mreč, da na Igu manjka pestra ponudba različnih skupinskih vadb, povpraševanje je pa ve­liko. K prvotni in na Igu mno­ turnirju v Brčkem v Bosni in Hercegovini, kamor odhaja tudi mokerška ekipa. Čestitke rokometašem, tre­nerjem, pomočnikom in vod­jem ekip za osvojene medalje. Darja Mlakar,v imenu navijačev ŠD Mokerc Ig bolj naklonjeno, skozi celotno progo je zelo deževalo, zato si je kar nekaj tekačev na progi premislilo in z 42-kilometr­ske trase raje zavilo na krajšo 21-kilometrsko preizkušnjo. »Nikoli ne dobiš želje, ne da bi dobil tudi moč, da jo uresni­čiš. Vendar moraš tudi kaj na­rediti za to. » (R. Bach) Kljub res težkim vremen­skim pogojem smo vsi tekači opravili maraton, medalje v cilju so bile več kot zaslužene. Moji občutki v cilju so bili ne­popisni – premagala sem sebe, 42 km dežja, blata in napora je bilo v trenutku pozabljenih, Franci in Aleš – hvala! Iskrene čestitke vsem te­kačem in tekačicam, ki so se udeležili letošnjega Bovškega maratona in v res težkih vre­menskih razmerah dosegli vsak svojo osebno zmago. Naslednje leto pa vsi lepo vabljeni v slikovito deželo ob smaragdni reki Soči! Andreja Sivec Vodene vadbe na Igu za vsakogar žično razširjeni tradicionalni borilni veščini karate-do (ka­rate-do je v nasprotju s kara­tejem karate-pot, način življe­nja, kar pomeni živeti z načeli karate-doja) smo vključili tri izredno priljubljene skupinske vadbe, ki se med seboj razliku­jejo: shapeboxing, functional in zumba. Vsaka izmed njih ima svoje specifike in vsak lahko najde nekaj zase. Da se boste lažje odločili, katera vadba je za vas najpri­mernejša, smo vam v nasled­njih vrsticah vsako na kratko opisali. Shapeboxing je sistem vad­be, sestavljen iz elementov borilnih veščin, kot so boks, karate, kickboks in tajski boks. Združuje moč in funkcional­nost, tehniko in eksplozivnost ter stabilizacijo in pliometrijo. Na treningih udeleženci kre­pijo samopodobo in moralne vrednote, intenzivna vadba pa spodbuja povezanost uma in telesa ter znižuje negativne učinke stresa. Functional predstavlja sku­pinsko vadbo, ki temelji na obremenitvah z lastno teles­no težo in z lažjimi utežmi. Treningi bodo poleg krepitve mišic izboljšali vašo telesno pripravljenost na vsakodnev­ne obremenitve doma in na delovnem mestu. Zumba je ena najpopular­nejših oblik plesne rekreacije tega stoletja. Vključuje prep­roste koreografije ob ritmih la­tinskoameriške glasbe, ki nam dvignejo utrip srca in nam ob dobrem vzdušju pomagajo k boljšemu počutju. Ekipa mladih trenerjev vam nudi kakovostne in strokovno vodene treninge, ki so primer­ni za stare in mlade, športni­ke in rekreativce, moške in ženske. Najdete nas na dveh lokacijah na Igu: Osnovna šola Ig in GD Iška vas. Za vse dodatne informaci­je smo na voljo prek klub­ske spletne strani www. karateig.com in FB-strani Zumba Ig, pokličete pa nas lahko tudi na tele­fon: 041/410-340 (Špela), 031/717-349 (Alina) in 041/200-219 (Matej). Iz­berite svoj trening! Kolektiv trenerjev Karate-do kluba Ig Shotokan Vadba aikida S mo Aikido športni klub Krim, ki v celoti sledi principom učenja sve-tovnega sedeža aikida v Hom­bo Doju v Tokiu na Japon­skem. Treniramo po sistemu velikega svetovnega mojstra aikida Christiana Tissiera Shi­han 8° Dan Aikikai v Tokiu iz Francije. V mesecu oktobru smo na OŠ Ig začeli treninge aikida kot že nekaj let zapovrstjo. Če bo dovolj zanimanja, bomo poleg rednega treninga aikida posvetili del vadbe tudi delu z lesenim mečem, ki mu pravimo boken. Začeli bomo z osnovni­mi vajami, da dobimo osnovni občutek za to orožje, ter osnov­nimi zamahi (napadalni ali obrambni udarci), kar je osno­ B alinarska sekcija Društva upokojencev Ig je v petek, 18. avgu­sta 2017, organizirala moški balinarski turnir. Balinarski turnir je potekal na balinišču DU Ig pri gasilskem domu na Igu. Udeležilo se ga je 32 tek­movalcev. Poleg dveh ekip na­šega društva je sodelovalo še šest ekip iz naslednjih društev upokojencev: Polhov Gradec, Dragomer-Lukovica, Krim, Podpeč-Preserje, Notranje go- Dobro vzdušje na zumbi SportClub va za pravilno izvajanje boken kat v parih, ki bodo sledile. Vabimo vse, ki jih ta japon­ska samoobrambna veščina zanima, da se nam v tem letu pridružite oziroma vsaj preiz­kusite in se na podlagi lastnih izkušenj odločite za redno vadbo. Aikido je primerna veščina za mlajše in starejše generacije ne glede na spol in fizično moč, saj nikoli ne napa­damo nasprotnika, temveč ga v primeru, ko nas on ogrozi, spravimo iz ravnovesja ter ga z dobro koordinacijo, spret­nostjo in sproščenostjo spra­vimo na tla in mu tako onemo­gočimo nadaljnjo nespodobno obnašanje. To je lahko zelo učinkovita samoobramba, ki ji je potrebno posvetiti določen čas v svojem življenju. www.aikidokrim.si gsm: 041/684-884 FB Danilo Zorko Danilo Zorko Moški balinarski turnir DU Ig rice in Gradišče. Na turnirju so nastopale tričlanske ekipe s po eno rezervo. Pred začetkom tekmovanja smo vse prisotne pozdravili in jim zaželeli čim boljše rezultate ter dobro po­čutje pri nas. Po pozdravnih besedah je sodnik turnirja Zla­to Krnjak podrobno predstavil in pojasnil pravila celotnega poteka tekmovanja. Priredi­tev sta si ogledala tudi župan Občine Ig Janez Cimperman in predsednik DU Ig Štefan Bunič. Tekmovalcem sta za­želela obilo športne sreče in dosego čim boljših rezultatov. Obe naši ekipi sta prejeli po­kal, in sicer ena za 1. mesto in druga za 3. Po končani prire­ditvi smo s pomočjo donator­jev in članov naše balinarske sekcije pripravili pogostitev, za kar se jim iskreno zahvalju­jemo. Hvaležni smo vodstvu DU Ig, ki podpira športno de­javnost v našem društvu. Zah­valjujemo se tudi članom PGD Ig, ki nam omogočajo nemo­tene treninge na balinišču ter prostor za sestanke in pogo­stitev tekmovalcev in navija­čev. Prav posebej pa se zahva­ljujemo Občini Ig in njenemu županu, ki sta sofinancirala to prireditev. Ana Podržaj, predsednica Odbora za šport in rekreacijo, DU Ig Podjetje LTH Castings d.o.o. izdeluje inovativne, visoko kakovostne proizvode, katerih kupci so mednarodna podjetja avtomobilske industrije. Odlikujejo nas več kot polstoletna tradicija na področju razvoja, litja, obdelave in sestavljanja tlačnih orodij in ulitkov iz aluminijevih zlitin ter izdelava orodij za njihovo proizvodnjo. Pri svojem poslovanju stremimo k poslovni odličnosti v svoji dejavnosti s celovitim servisiranjem kupcev, vlaganjem v znanje, inovativnim razvojem proizvodov in procesov ter nenehnim povečevanjem produktivnosti in kakovosti. Razpisujemo več prostih delovnih mest v proizvodnji: POSLUŽEVALEC STROJA in LIVAR DELO BO OBSEGALO: Poznavanje osnovnih pravil zagona in delovanja strojev, osnovno posluževanje različnih strojev v proizvodnji, osnovno poznavanje tehnologije dela, nadzor in spremljanje procesov, poznavanje, razumevanje in izpolnjevanje dokumentacije na delovnem mestu, skrb za čisto in urejeno delovno mesto – 5S in izvajanje samovzdrževanja, upoštevanje predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu in ekologije. OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO: Ustrezno izobrazbo III., IV. ali V. stopnje, delo v izmenah (treh ali štirih), timsko delo, natančnost, vestnost in zanesljivost pri delu. NUDIMO VAM: dinamično, samostojno in fleksibilno delo polno novih izzivov, možnosti osebnega in strokovnega razvoja ter gradnje nadaljnje kariere, delo za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Kandidate iščemo za Obrat Ljubljana. Ponudbe s kratkim življenjepisom sprejemamo do 31.10.2017, preko naše spletne strani https://www.lthcastings.com/zaposlitev (prijavite se lahko s klikom na željen razpis). Mostiščar 07 | Oktober 2017 ARMARIJ - omara v zakristiji za shranjevanje hostij, ASTI - mesto v Piemontu, središče velikega vinorodnega območja, URD - germanska boginja, gospodarica preteklosti, ena izmed boginj usode Norn 32 Mostiščar 07 | Oktober 2017 • OGLASI //////////////////////////////////////// • ZAHVALI ////////////////////////////////////// Cenik oglasnega prostora v Mostiščarju Zadnja stran 300 Notranja stran 220 Zadnja stran 165 Notranja stran 120 Zadnja stran 100 Notranja stran 70 Cenik je potrdil Občinski svet na 8. redni seji dne 23. 12. 2015. Cvetličarna Grdadolnik Gasilska ulica 10, Ig gsm cvetličarne: 031/790-655 Delovni čas: delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure V cvetličarni vam nudimo: – ikebane, vence, žarne venčke, sveče … – zemljo in pesek za grobove – poročne šopke gsm vrtnarije: 041/694-244 Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katere­ga lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Mostiščar 07 | Oktober 2017 Ustvarjalna delavnica za odrasle ČAROVNIJE IZ STEKLA – CUDV DRAGA 19. oktober ob 17.00 in 16. november ob 17.00 Seznanili se bomo z osnovami fuzije stekla. Delavnica poteka v CUDV Draga pod mentorstvom Marjane Šmigoc. Prijave v knjižnici na 01/308-57-20 ali ig@mklj.si Mostiščar 07 | Oktober 2017 • VABILA //////////////////////////////////////// • KOLEDAR PRIREDITEV ///////////////// Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Župan 01/280-23-02 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Požarna varnost in zaščita 01/280-23-24 Finančno-računovodska služba 01/280-23-06 Režijski obrat 01/280-23-14 Mostiščar 07 | Oktober 2017