TOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol stcani 400 D, na 'i, strani 200 D, na '/§ strani 100 D, na >/« strani 65 D, na >/«« strani 35 D Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 para, najmanj pa skupaj 6D.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
št. 12. Ljubljana, 30. junija 1923. Letnik XL.
Obseg: Gnojite ajdi s superfosfatom! — Semenska detelja od prve košnje. — Vnetje popka pri teletih. — Kako gnojimo ajdi. — K setvi rdeče detelje. — Strniščna pesa. — Rastlinska ušivost na letošnjih pridelkih. — Vinska nadpro-dukcija in vzroki vinske krize v Jugoslaviji. — Naprava dezertnega sira. — Nove naredbe. — Vprašanja in odgovori. —i- Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Inserati
Gnojite ajdi s superfosfatom!
Strniščna ajda potrebuje v zemlji takoj in zadostno množino užitne fosforove kisline^ ker je doba njene rasti zelo kratka. Vsled tega se smatra najprimernejše fosfatno gnojilo superfosfat, ki vsebuje 15 do 17% fosforove kisline. Ta kislina je v vodi lahko raztopljiva in pride kot hrana takoj v korist rastlinam. Superfosfata za ajdo potrebujemo na ha 300 kg, ali na oral 150 kg, na mernik posetve pa 30 kg.
Zelo hvaležna je pa ajda tudi za istočasno gnojenje s kalijevo soljo, kajti naše zemlje navadno nimajo dovolj lahko raztopijivega kalija v sebi. Kalijeva sol ima do 40% kalija in je potrebujemo samo polovico superfosfatove množine, torej na ha 150 kg, na oral 75 kg in na mernik posetve 15 kg.
Ker je ob setvi ajde navadno precejšen naval pri Kmetijski družbi za ta umetna gnojila, se nujno priporoča podružnicam kakortudi vsem udom, da takoj naroče superfosfat in kalijevo sol, drugače Kmetijska družba ne more jamčiti, da dobe vsi naročniki gnojila pravočasno v roke.
Čitajte tudi spis v današnji številki »Kmetovalca": Kako gnojimo ajdi.
Semenska detelja od prve košnje.
Tu in tam opazujem, da puščajo gospodarji tudi že prvo košnjo domače detelje za seme. Godi se to po krajih, kjer začenjajo s pridelovanjem domačega deteljnega semena.
Prve košnje pa ni v tem primeru priporočati, ker je druga košnja veliko bolj primerna za pridelovanje semena. To pa iz sledečih vzrokov.
V prvi košnji je detelja bolj bujne rasti in daje bogatejšo košnjo. Vsled tega tudi rada poleže, če jo pustimo zoreti. Na ta način dobimo prvič slabše seme in drugič pa slabšo drugo košnjo, kajti, če pustimo prvo košnjo zoreti, nam druga košnja nikdar tako dobro ne uspeva in daje vedno slabše in bolj
pozne košnje. Navadno je tudi čaš zor i t ve v prvi košnji manj ugoden.
Veliko bolj se priporoča, če pustimo drugo košnjo za pridelovanje deteljnega semena. V drugi košnji je detelja manj bujna, zato pa bolj zastavne rasti, ni več tako gosta in daje bolj varne semenske pridelke. Detelja iz drUge košnje zori v času, ki je najugodnejši za pridelovanje in za spravljanje semena. Tudi ne trpimo na košnji sami nobene take škode kakor v nasprotnem primeru.
Vse to so vzroki, ki so tehtni dovolj, da se držimo druge košnje za pridelovanje potrebnega deteljnega semena.
V zadnjem času sem opazoval po štajerskih krajih, da puščajo tu in tam prvo deteljo za seme, kar se iz navedenih vzrokov ne more priporočati.
Pod. 16. Vnetje popka.
Vnetje popka pri teletih.
Pri novorejenih teletih se včasih popek vname. Taka teleta postanejo .klavrna, otožnih očes in ne marajo sesati, če pregledamo popek, opazimo, da je otečen, boleč in da se navadno že gnoji. Če pbole teleta na popkpvem Vnetju (pod 16.). jih moramo zdraviti s tem. da jim lpOpek izpifamo in da skrbimo, da se nastali gnoj izceja in odstrani. Najbolje
storimo v tem primeru, da spravimo teleta na tla, ki smo jih prej dobfo nastlali, in da ga položimo na hrbet. V tem položaju mu je popek z gorko vodo skrbno očistiti in dlako na popku porezati, da se lažje čisti od nastalega gnoja". Gorki - vodi naj se za to izpiranje primeša pol odstotka lizola.
Če popek ni še ognojen, ampak samo otekel in boleč, potem je dobro, da ga grejemo z lanenimi ob-kladki. Pri teličkah se da to uspešno izvajati na ta
Pod. 17. Obkladek iz lanenega semena.
Pod. 18. Čiščenje gnojnega
riačin, kakor kaže (pod. 17.). Če bi se ognojcni popek pravočasno ne prepustil, ga moramo sami pre-bosti, da gnoj izteče. To pa šele takrat, kadar je postala oteklina (bula) voljna in mehka, tako da se s pistom lahko vdira. Če bi tega ne storili, bi tele lahko poginilo za notranjo ognojitvijo, ki je smrtno nevarna. Če smo oteklino predrli, je nrav, da se ognojeni popek izpira s pomočjo male brizgalke, kakor jo kaže (pod. 18.).
popka z lizolovo vodo.
Vnetje popka jc vedno nevarno pri teletih. Naj se zaraditega pri novorojenih teletih na to pazi. Naj se popek od časa do časa pogleda. Važno je, da se popkov trak pri porodu ne nategne preveč in da krava ne liže na popkovini, če ga predložimo v li-zanje, ali pa pozneje, ko tele sesa. Paziti je tudi, da imajo teleta suho in snažno ležišče, posebno v primeru vnetja na popku.
Kako gnojimo ajdi.
Malokatera kulturna rastlina potrebuje tako malo časa, da vzklije, dorase, odcvete in zarodi seme, kakor ajda. V tej kratki dobi svojega življenja potrebuje takih hranilnih snovi, ki so ji lahko dostopne, torej hranilne snovi, ki so v vodi lahko raz-topljive. Po raznih preizkusih se je dognalo-, da potrebuje ajda v prvi vrsti fosforovo kislino in kalij.
Fosforova kislina je v superfosfatu v lahko raztopljivi obliki, medtem ko je v drugih fosfatnih gnojilih tesnejše zvezana z ostalimi soojinami. Rav-notako je tudi kalij v kalijevi soli lahko dostopen ajdi, ker se v vodi hitro raztopi.
Kako učinkujejo razna gnojila na ajdo?
vsled tega bomo navadno opustili gnojenje ajde z dušičnatimi gnojili.
Fosfatna gnojila vplivajo na dobroto semena, na hitro dozoritev, morajo pa biti v taki obliki, da jih ajda hitro izkoristi. Kakor že gori omenjeno, je najprimernejša oblika fosforove kisline v superfosfatu. Naši kmetovalci prav dobro poznajo to gnojilo, kajti še pred vojno so ga samo za gnojenje ajdi, in sicer samo na Kranjskem, uporabili letno 100 vagonov. Uspehi s tem gnojilom so tako očividni, da so se kmetovalci v vojnili letih, ko ni bile* dobiti su-perfosfata, naravnost branili sejati ajdo, češ saj se je brez tega gnojila itak nič ne pridela.
Kalija potrebuje ajda tudi v orecejšnji meri, kajti s preizkusi se je dognalo, da vzame ajda na ha iz zemlje do 60 kg čistega kalija, kar bi bilo skoro 150 kg kalijeve soli na ha. V splošnem je torej nujno priporočati, da se poleg superfošfata nudi ajdi tudi kalijeve soli, in sicer približno za polovico superfos-fata.
Dosedanji preizkusi z gnojenjem ajdi so ne samo dokazali velik učinek fosfatnih in kalijevih gnojil, ampak tudi dejanski večji gmotni uspeli, ki navadno daleč prekaša stroške za uporabljena umetna gnojila. Z mirno vestjo lahko trdimo, da sc gnojenje ajde s superfosfatom in kalijevo soljo res in izdatno izplača.
V splošnem gnojimo en ha ali približno 2 orala ajde š 300 kg superfosfata in 150 kg kalijeve soli. Na 1 mernik posetve se računi deseti del te množine.
Obe gnojili se tik pred setvijo (nc poprej) pomešata ter posejeta po sprašeni njivi. Potem se ajda vseje in podvleče.
Kmetijska družba ima v zalogi superfosfat in kalijevo sol ter je cena razvidna na prvi strani ovoja ..Kmetovalca". Priporočamo podružnicam, da zberejo priglasila svojih udov in naroče skupaj najmanj po en vagon, ker pride potem voznina manj stati.
Načelništva podružnic se nujno poživljajo, da razglasijo med udi, da se zbirajo naročila za umet na gnojila za ajdo ter jih o p o z o r e ha pravočasno priglasitev. Pred setvijo je namreč z naročili tak naval, da družba težko pravočasno ustreže vsem naročnikom.	L.
K setvi rdeče detelje.
Od g. A. K. v V. smo prejeli eno rastlino rdeče detelje ali inkarnatke, ki šteje 24 obrastkov (stebel), visokih po pol metra. Obenem piše, da je zelo priporočljiva za naše maloposestniške razmere, ker se seje po strnišču, najbolje med strniščno ajdo, in ker daje takorekoč prvo zeleno košnjo v zgodnji spomladi, že sredi meseca maja.
Rdeča detelja se gosto obrase, daje mehko in sočno klajo, ki jo živina rada žre, najsibo goved ali pa konji.
Po nji se da z uspehom sejati še proso ali pa zelena turščica za krmo. Rdečo deteljo sejemo med ajdo, ki ne sme biti pregosta. Posejano deteljo je treba zabranati. Jeseni jo požanjemo z ajdo vred, če nam je toliko odrasla. Pri mlačvi jo dobimo med aj-
dovimi plevami, ki jih v tečnosti močno zboljšuje. Taka klaja je pozimi izborna za plemenske prašiče.
Seme rdeče detelje sejemo v plevah ali' pa očiščeno od plev. Sejati pa kaže le seme novega pridelka, ki je bolj kaljivo in na videz bolj svetlo rumeno kakor je staro seme, in naj je tudi dražje. Tudi v tem primeru se je ravnati po geslu, da ni dobro seme nikdar predrago, dočim je staro seme vedno drago.
Strniščna pesa.
Po naših krajih je silno važna strniščna setev. Ona nam pripomore do dveh pridelkov na leto, kar je za naše maloposestniške razmere posebne vrednosti. Pri nas je strniščna setev mogoča, ker imamo dosti vlažno pozno poletje in tudi vlažno in lepo jesen. Zaraditega se splošno poslužujemo te ugodnosti in gledamo, da dobimo, če le mogoče, z ene njive po dva pridelka na leto. Pri nas sejemo po žitu skoraj povsod strniščno ajdo in strniščno repo. Pridelujemo pa tudi strniščno korenje. Med važne strniščne rastline spadata pa tudi zelena turščica in strniščna pesa. Ti dve rastlini sta velike vrednosti za naše živinorejske kraje, posebno za mlekarske in prasičerejske kraje.
Tudi pesa se lahko prideluje po zgodnjem strnišču. V tem primeru posebno po ječmenu. Strniščna pesa, o pravem času sajena in dobro obdelana, nam daje v ugodnih letih tako bogate pridelke kakor spomladi sejana pesa. Imeti pa moramo za to saditev pripravljene dobro razvite in močne pesne sadike. Na merniku posetve (V™ ha) pridelamo 25 do 30 metrskih centov korenin, ki nam pozimi veliko zaležejo najsibo pri reji molznih krav ali pa prašičev.
Mimo strniščne repe, ki se pri nas vsepovsod prideluje, ima strniščna pesa to vrednost, da daje bolj varne in ob pridnem okopavanju tudi bogatejše pridelke. Seveda je treba, da se pesa bolj pridno okopuje kakor repa.
Strniščno peso sadimo tako kakor zelje in kakor običajno. Treba ji je dobro pognojene zemlje. Da se hitreje in bolj čvrsto prime, je prav, da namočimo sadike prej v1 gnojni brozgi, ki jo napravimo iz govejega blata in prsti. Liste je sadikam priščipniti (skrajšati), da se sadike.lažje primejo. Če bi nastalo ob saditvi sušno vreme, moramo sadike' tudi zaliti. Skrbna strežba ob saditvi se sploh dobro izplača, ker se začno take sadike veliko hitreje in bolje razvijati, kar je v tem primeru velikega pomena. Vse drugo obdelovanje je pa kakor pri navadni pesi.
Rastlinska ušivost na letošnjih pridelkih.
Letos se ljudje močno pritožujejo zaradi listnih uši, ki napadajo razne sadeže in delajo veliko kvaro. V nenavadni množini so se pojavile letos tudi na pesi in na fižol u. Bati se je zaraditega, da se bodo ti pridelki izdatno skrčili. Listne uši zatirajo rast tem hujše, čim mlajše so rastline, ki jih napadajo. Nevarne so pa toliko bolj, ker napadajo
najmlajše, najbolj nežne in najbolj sočne dele rastlin. Prikazujejo se zaraditega navadno na vrhnjih delih rastlin in na najmlajših poganjkih, tako kakor pri sadnem drevju.
Če nastopijo uši po celih njivah, se jih je zelo težko ubraniti. Tukaj izda še največ, če je zemlja tako močna, da se rastline navzlic ušem krepko naprej razvijajo in da takorekoč ušem odrastejo. Močne rastline namreč veliko bolj kljubujejo ušem kakor šibke rastline, ki lahko tudi tako oslabe, da ni pričakovati kaj prida pridelka.
Boj proti ušem je na njivah vedno težaven. Kaj naj storimo proti ušem, ki se pokažejo na pesnem listju in ki napadejo liste od spodnje strani? Tukaj izda največ narava sama. Včasih tudi take uši nenadno poginejo in izginejo, kakor so nenadno prišle. Lažji je boj pri fižolu. Tukaj se priporoča, da fižol škropimo z mešanico tobakovega izvlečka (tobakovega ekstrakta) in mazavega mila in da se poslužujemo škropilnice, kakor jo rabimo za škropljenje trt proti peronospori. Za to škropljenje kaže vzeti 1 % tobakovega izvlečka in 1 % maza-\ ega mila. To mešanico napravimo tako, da raztopimo najprej določeno množino tobakovega izvlečka v vroči vodi in da primešamo, ko se raztopina ohladi, še potrebno množino tobakovega izvlečka. Na 100 1 vode je torej vzeti 1 kg mazavega mila in 1 kg tobakovega izvlečka.
Poskusimo vsaj pri fižolu s tem sredstvom, če je napaden po ušeh. To sredstvo velja tudi za uši na sadnem drevju.
Vinska nadprodukcija in vzroki vinske krize v Jugoslaviji. .
O tem predmetu je v zadnji številki „Kmeto-valca" obelodanil tovariš Belle članek z razmotri-vanji o vinski nadprodukciji in sedanji vinski krizi, ter z nasveti kako temu odpomoči.
Kakor tovariš Belle in vsak, ki naše vinske razmere pozna in jih nepristransko ter trezno presoja, mora priznati, da o kaki pomembni, trajni nadprodukciji v Jugoslaviji, z ozirom na nizki pridelek 3 do največ 5 milijonov lil letno, ne more biti govora; pač pa o začasni vinski krizi. Poslednjo je pa pripisati zgolj slučaju, da je lansko leto poleg trte še sadje izredno dobro obrodilo, iz katerega se je napravilo mnogo sadjcvca in žganja, ter da lansko' vino ne dosega kvalitete dvajščeka in edenindvajščeka.
Le ena slaba vinska in sadna letina, pa bo konec nadprodukcije. Trebalo pa bi nasprotno le nekoliko previdnejšega in smotrenejšega prevdarka glede obdelovanja in prodaje vina s strani producentov, ter več obzira s strani kupcev, in vsa namišljena nadprodukcija ter nevarna vinska kriza postaneta kmalu le nekaka fantazija.
Italija in Francija, ki pridelata letno 40—65 milijonov hI vina, spravita vse v promet; tem lažje se mora zgoditi to v Jugoslaviji, kjer se pridela 3 do največ 5 milijonov hI (v Sloveniji sami pa Vi—34 milijona lil), tako da pride na prave vinopivce, katerih recimo, da je v vsej Jugoslaviji le 6 milijonov, okroglo 50—80 1 na leto.
Iz tega sledi, da je produkcija v Jugoslaviji v primeru s konsumom še jako nizka. Slovenija bi
prav lahko sama konsumirala svoj pridelek, ko bi ne bilo uvoza iz 'drugih vinorodnih krajev našie države.
Začasno vinsko krizo ne povzroča toliko nadprodukcija, marveč neurejene trgovske razmere, ker vsled neorganizacije in nepozna-nja splošnih pridelovalnih in kupčijskih razmer, se že ob trgatvi v jeseni z nastavo neprimernih cen celoletna kupčija pokvari. Kdor je primoran, mora skrbeti, da spravi že jeseni takoj po trgatvi svoj vinski pridelek v promet. To vendar ni gospodarsko, če vinogradnik noče dati svojega vina jeseni liter po 24 K, a mora isto vino spomladi ali pozneje, ko ga že polovico doma popije, pa radevolje prodati po 20 ali pa celo po 16 K.
Vsak naj si takoj po trgatvi izračuni, kaj ga dobljeno vino stane, in po tem naj svoje cene uravna, ne glede na to, kaj in koliko zahteva njegov sosed za mogoče slabejše vino, kakor ga ima on.
Z dobro urejeno državno organizacijo bi se tozadevno mnogo koristilo in doseglo. Vlada mora tako akcijo vsestransko podpirati s tem, da ne pretirava obdavčevanja ter da dovoli razne prevozne olajšave vsaj v dobrih letinah, da se na ta način omogoči morebitni izvoz vina.
Na znaten izvoz naših vin in na pomembno uve-ljavljenje našega vinskega trga v drugih državah, ni posebno računiti, vsaj v doglednem času ne, dokler bodo vladale take prevozne in trgovske, odnosno valutne razmere kakor sedaj. Od 150.000 hI, ki bi jih imela Jugoslavija glasom pogodbe s Češkoslovaško izvoziti letno na Češko, ne pojde tja najbrže niti desetina, kajti poleg raznovrstnih nerodnih ukrepov glede prevoza, delata veliko konkurenco Italija in Ogrska s svojimi cenimi vini. Na vsak način bi bil za nas mnogo ugodnejši n e m š k o - a v -strijski vinski trg, kjer poznajo že od poprej naša vina zlasti štajerska, in kamor bi se s cenejšimi prevoznimi stroški izvažala v prvi vrsti obmejna, v drugi vrsti pa močna, črna dalmatinska vina.	Fr. Gombač, Ljubljana.
Naprava dezertnega sira.
V prihajajoči poletni dobi, ko smo od dela utrujeni, pride prav, ako si deloven človek svoj prazni želodec podpre.
Ob samem suhem kruhu, posebno če je koruzen, in sami pijači, kakor smo pri nas vajeni, se slabo izhaja pri težkem delu in marsikdo misli, da bi bilo prav. če bi imel še kaj poleg kruha.
Če imate doma dovolj mleka in ga morebiti oo-snemate in dajete prašičem, pustite ga nekaj skisati na topli peči, potem ga pa pogrejte na torloto 35 do 40" C, da se sirnina bolj strdi. Strjeno sirnino za-vežite v platneno ruto, ki mora biti bolj redka in pustite to skuto, da se čez noč skozi ruto odceja. Odcejeno skuto nasolite z 2—3% soli, ki mora biti drobno zmleta. Na 2 kg skute vzemite 1 žlico paprike, 1 žlico kumina (Kiimmel), 1 veliko, na drobno razrezano čebulo, 1 za prst debel šopek drobnjaka (Schnittlauch), ki ga tudi drobno razrežite in 4 dkg soli. Vse to dobro v skledi zmešajte in pustite 2—3 dni v skledi, da dobi finejši duh in okus. Tak sir delajo po mlekarskih krajih na Češkem za poljske delavce.
Ako pa hočete imeti posebno dober in masten sir, kakor se napravlja za posebne prilike, pridenite gori imenovani zmesi še pol litra smetane ali pa Va kg masla, če imate kisle kumare, razrežite 1 srednjo kumarco na drobne koščke in dodajte zaradi finej-šega okusa še 2 sardeli, ki ste jih na drobno štrli. Ker je trdi sir dandanes zelo drag in ga nekateri ljudje radi jedo, ga bo tako pripravljen sir popolnoma nadomestil. Tako napravljeni sir je zelo poceni. Ako vse izračunimo, pride 1 kg dezertnega sira na 60 kron.
Tak sir se maže na kruh kakor maslo. Upam, da s tem receptom marsikateri gospodinji pa tudi gospodarju ustreženi.
Fr. Malasek, Grm.
Nove naredbe.
Zakon o varstvu malega kmeta. Z zakonom o dva-najstinah bo uveljavljen tudi zakon v zaščito malega kmeta, ki je veljal najprej samo za ozemlje bivše kraljevine Srbije. Ker bo veljal ta zakon sedaj tudi pri nas, navajamo v kratkem njegovo vsebino. Zakon se glasi: Izvršbi (eksekuciji) niso podvrženi: pri poljedelcu 1 plug, 1 \cz, 2 vola, ali 2 delovna konja, kobila z enoletnim žrebetom, krava z enoletnim teletom, 10 ovac, 5 svinj, 5 koz, motika, sekira, kosa in toliko živeža in krme, kolikor je potrebno do nove žetve zanj, za rodbino in živino, poleg tega na vsako glavo, in naj je oproščena davka ali ne, samo ako je njen glavni poklic poljedelstvo, in naj le-ta živi v vasi ali v mestu: pet oralov zemlje, računajoč oral na 1600 kvadratnih sež-njev, ne glede na to, kakšna je ta zemlja, skupno z neobranim njenim plodom; prav tako hiša z gospodarskimi poslopji in piostorom do enega orala. — Odslej tudi pri nas ne bo mogoče iztirati kmeta z rodne njegove grude in ga pognati po svetu s trebuhom za kruhom, kakor se je to godilo pod Avstrijo.
Paša živine iz Slovenije v Italiji. Glede gonitve živine na pašo iz obmejnih krajev Slovenije v kraje, ki so ostali pod Italijo, je izdano carinarnicam nastopno navodilo: 1. V omenjeno svrho mora lastnik pri pristojni carinarnici izvršiti pogojno carinsko odpravo po čl. 101, carinskega zakona in čl. 40. carinskega postopka za odpravljanje in dr-žanje blaga pod carinskim nadzorstvom. — Prei nego carinarnica izvrši gornjo odpravo (to je prej, nego bi izvršila carinjenje po pogojno izvozni deklaraciji in živino pustila za p. ehod preko meje), mora lastnika živine obvestiti, naj si najprej pribavi in s seboj prinese izkazilo okrajnega živino-zdravnika o zdravstvenem stanju živine, ki jo bodo italijanske oblasti pri prihodu živine zahtevale od njega. 2. V omenjeni deklaraciji se mora živina tako opisati (po spolu in starosti, pri veliki živini tudi po višini in diugih posebnih znakih), da se more njena istovetnost pri povratku ugotoviti. Carinski znaki (ne svinčeni, ne žigi) za živino niso potrebni. 3. Pri povratku živine tekom paše dobljeni zarod ne plača carine. 4. Pri povratku živine s paše se mora poleg uvozne deklaracije ;:red-ložiti tudi duplikat zadevne izvozne deklaracije zaradi povrnitve zasiguranja carine po številu vrnivših se glav. Stranske pristojbine se ne vrnejo. — Poleg uvozne deklaracije se mora predloži tudi potrdilo pristojnega italijanskega živinozdrav-uika, da živina ni okužena in da v okraju, v katerem se je živina pasla, ni bilo tekom zadnjih 40 dni nalezljive bolezni med dotično živino. Razen tega mora živino, ki se je vrnila na naše ozemlje, pregledati tudi naš živinozdravnik, ki bo cdobrenje za njen povratek napisal na unikatu deklaracije.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Na vsa kmetijsko - gospodarska in druga vprašanja, ki dohajajo na Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo ..Kmetovalca", se načelno odgovarja le v ,,Kmetovalcu". Odgovarja se edinole na vprašanja udov, ki so podpisana s polnim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ,,Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevega imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki pridejo pravočasno pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi pismenega odgovora na svoje vpiašanje, mora priložiti 2 dinarja za stroške. Odgovori na vprašanja, ki niso kmetijsko-gospodarski, zlasti pravni, morejo biti seveda le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgqvore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 56. Pri nas je letos veliko borovnic, iz katerih kuhajo kmetovalci žganje. Ali bi se iz teh jagod dala napraviti kaka druga bolj koristna pijača? Kako napravimo iz/borovnic sadno vino? (I. I. v F.)
Odgovor: Če hočete napraviti iz borovnic sadno vino, postopajte sledeče: Borovnice operite v mrzli vodi, ^čistite jih listov ter gnilih in zelenih jagod, potem jih dobro skuhajte v loncu ali kotlu, dodavši jim nekoliko vode. Dobro prekuhane jagode ohladite, potem precedite in iztisnite iz njih ves sok. Iz tega soka napravite mošt takole: Na 10 litrov soka dodajte 10 litrov vode in 2—3 kg sladkorja. Če hočete imeti1 še okus-nejše vino, raztopite v tem moštu še 30 grajjiov vinskega kamna. Vse to dobro zmešajte in spravite v sod od približno 25 litrov vsebine. Umestno je, če dodate temu soku nekaj čistih kipelnih drož, da mošt hitro in čisto .pokipi. Kipelne drože dobite pri kmetijsko-kemijskem preizkuševališču v Ljubljani ali pa tudi v Mariboru. Sod s tem moštom morate ob času kipenja postaviti na primerno topel kraj, da hitreje pokipi. Ko je mošt dodobra pokipel in se je gošča vsedla, ga pretočite v čist sod, ki ga morate večkrat dopolniti, da se vino ne pokvari. Na ta način si pripravite dobro in zdravo pijačo.
L.
Vprašanje 57. Rad bi dal svojega sina v gozdarsko šolo. Kje je v Jugoslaviji gozdarska šola? (B. S. v Št. I.)
Odgovor: Sedaj nimamo v Jugoslaviji nikake srednje ali nižje gozdarske šole. Višja gozdarska fakulteta se nahaja v Zagrebu, za katero je treba imeti srednjo šolo. V proračunu ie sicer ustanovitev srednje gozdarske šole v. Mariboru, ki pa dosedaj še ni ustanovljena,	L.
Vprašanje 58. Po setvi koruze nam je dež tako močno zbil zemljo, da na mnogih mestih koruza sploh ni vzklila. Drugod pa je bila tako gosta, da smo jo morali zredčiti in tako smo jo z zemljo vred presadili na prazna mesta. Ali ostane presajena koruza res jalova? (R. V. v V.)
Odgovor: Če ste koruzo z zemljo vred presadili, ne da bi' ji ranili korenine, potem se bo na svojem novem mestu najbrž tudi dobro okoreničila. Rasla bo in cvela, kakor da bi bila na svojem prvotnem prostoru. Da bi tako pravilno presajena koruza ostala jalova, za to domnevo ni povoda. Če bodo za presajene rastline dani ravnotako pogoji kakor za ostale, potem bodo tudi enako cvetele, se oplodile in nastavile plod. L.
Vprašanje 59. Na bolj mokrotnem travniku, na katerega sem pred leti napeljal po jarkih vodo iz potoka, mi je potočnik v par letih prerasel eno tretjino tiavnika. Kako uničim travniški plevel: potočnik? (I. T. v M.)
Odgovor: Ozkolistni potočnik (Sium angustifolium, Was-seimerk) je trjježna povodna rastlina, ki pa nima niti prave korenike in ne glavne korenine. Ta plevel raste skoro povsod po stoječih vodah, po mrtvicah, jarkih in potokih. S tem, da ste iz potoka napeljali po jarkih na travnik vodo, se je ta za-močviril in pripomogel potočniku, da se je razpasel. Edino sredstvo, da uničite ta plevel je to, da osušite travnik, na kar bo potočnik samodsebe izginil.	L.
Vprašanje 60. Pri nas verujejo stari kmetovalci v to, da je detelja ^ istfeblovju v štarehi-.'mesecu polnejša nego v mlaju: torej tedaj tudi boljša za krmo. Ali je detelja v ščipu res boljša za krmo kakor v mlaju? (I. V. v V.)
Odgovor: Da je detelja za krmo boljša v ščipu kakor v tulaju, je prazna vera. Mesec ne vpliva na kakovost krme, ampak edinole doba rasti. Čim mlajša je; detelja, tem sočnejša je in boljša za krmo-. Čim odraslejša, tem bolj trda in olese-riela je. Če hočete krmiti sočnejšo deteljo, potem jo kosite čimprej. Če Vam je pa na tem ležeče, da dobite obilo detelj-ntga sena, jo boste pozneje spravili. Najboljši čas za napravo sena je doba, ko je detelja v polnem cvetju. Tedaj nakosite največ tečnega sena, ker steblovje še ni olesenelo.. L.
Vprašanje 61. Pri nas se je v zadnjem čašti pojavilo več lisic, ki uničujejo kokoši. Lovski najemniki se pa branijo plačevati tp škodo. Ali smem od najemnika lova zahtevati povračilo ško^ ki mi jo je provzročila lisica na kokoših? (I. Z. v B.)
Odgovor: Lisica je sicer lovska žival, ki je last najemnika lovila, ne uživa pa zakonitega varstva. To pomenja, da jo sme vsak ubiti. Za škodo, ki jo take živali provzračajo, ni odgovoren najemnik lovišča, zato ni dolžan povrniti škode. Na Š\mjetjr domu smete lisico na katerikoli način in v vsakem letnem Času ujeti, oziroma pobiti, toda potem jo morate odstopni tiaiemhiku lovišča, drugače zapadete kazni, kakor da ste si JLq>yiktt žival neupravičeno prisvojili.	L.
Vprašanje 62. Pri nas še na krompiijevih steblih pojavlja bolezen, ki na.stopa vsako leto močneje in občutno zmanjša pridelek. Krompirjeva stebla postanejo v zemlji ali blizu zemlje črna, nazadnje plesniva in polagoma krompirjevka ovene in se posuši. Kakšna bolezen povzroča gnila in črna stebla pri krompirju? (L. S. v Š.)
Odgovor: Bolezen na krompirju, ki jo Vi opisujete, se imenuje gniloba stebla (Schwarzbeinigkeit). To bolezen povzročajo bakteriji iz skupine cepljivk, in sicer „Bacillus phyto-phtorus". Bolezen pri krompirjevki prične na ta način, da nastopijo najprej na spodnjem delu stebla! Sini madeži, ki se tako razširijo, da naposled steblo počrni in začne gniti. Krompirjevka prične veneti, lističi se zvijejo, vsled česar se tako bolne rastline že od daleč pozna. Navadno nastopi ta bolezen le mestoma in ne po vsej njivi,, vendar se bolezen razširi tudi na sosedne rastline. Posledica te bolezni je, da ne morejo redilne snovi iz zemlje v krompirjevko, kakortudi ne iz krompirjevke do korenin, vsled tega rastlina hira in se naposled posuši. Bolne rastline se pri izruvanju na napadenih mestih navadno pretrgajo. Ta bolezen nastopi junija, julija in avgusta meseca. Če se pojavi pozneje, pridejo bakteriji te gnilobe lahko tudi v gomolje in povzročijo, da prične tudi to gniti. Posebnih sredstev proti tej bolezni nimamo. Edini pripomoček obstoji v tem, da od te belezni napadene rastline izrujemo in jih uničimo ter s tem preprečimo nadaljnje okuževanje. Za seme moramo izbirati popolnoma zdravo gomolje in ga čez zimo hraniti na suhem. Pi iporočljivo je tudi krompirjevo seme dobiti iz popolnoma zdravih njiv, oziroma iz drugih krajev. Da se zabrani ta bolezen, se priporoča tudi ob saditvi narezan krompir pustiti 24 ur na zraku, da ovene. Tudi močno gnojenje z dušičnatimi gnojili ni priporočljivo.	L.
kmetijske novice.
Na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto 15. septembra t. 1. Šola je dvoletna. Ž njo je v zvezi internat gojencev. Zavod ima predvsem namen, da izobražuje kmetske sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Taki imajo pri sprejemu prednost pred vsemi drugimi. Kolekovane, lastnoročno pisane
prošnje na celo polo (kolek 13 dinarjev) za sprejem je pošiljati ravnateljstvu drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 25. julija t. 1.; prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list, 2. domovnica, 3. odpustnica, odnosno zadnje šolsko izpričevalo, 4. izpričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 5. izjava staršev, odnosno varuha, s katero se zavezujejo plačevati stroške šolanja, 6. obvezna izjava staršev ali varuha, ki reflektirajo na državni ali kak drug štipendij iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpor iz javnih sredstev: ravnotako, ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod; stipendist, ki nepovoljno napredtije, izgubi štipendijo. — Za sprejem je potrebna starost najmanj dovršenih 16 let ter z dobrim uspehom dovršena najmanj ljudska šola. Sprejemali se bodo pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmetski sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujo-čih učencev). O sprejemu v šelo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni samo obsolventi meščanske ali kake nižje srednje šole. Ob vstopu v zavod se mladeniči preiščejo po zdravniku zavoda; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo. Oskrbovalnina znaša do preklica mesečno 240 dinarjev. Plačuje se v dveh enakih polletnih obrokih. Sinovom ubožnih posestnikov se morejo dovoliti popolnoma ali do polovice prosta državna mesta. V tem primeru je treba podpreti prošnjo z uradno (od občinskega in davčnega urada) potrjenim ubožnim izpričevalotn. .— Absolventi te šole uživajo ugodnost po členu 8. zakona o ustrojstvu vojske, t. j. skrajšano vojaško službovanje (dijaški rok) pod pogojem, da ostanejo pozneje na lastnem domu.
Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca julija t. 1. naslednja strokovna predavanja, in sicer: na Kranjskem: v nedeljo, 1. julija t. 1.: v Zagorju ob Savi, v G r i b i j a h in Adlešičih: v nedeljo, 8. julija t. I.: v Križki vasi, v Semiču in na Planini, v Vel. P odlogu, v Studenčicah pri Lescah, v Sinja h, na Brdu, na Polomu (Kočevje); v nedeljo, 13. julija t. 1.: v Zubnem pri Vel. Gabru, v Št. Jurju (Radeče), v Hlebcih pri Lescah; na Štajerskem: v nedeljo, 1. julija t. 1.: v L i b e 1 i č a h (bivše Koroško), v B el-t i n c i h (Prektnurje), Crnelavcih in V a n e č i h (Prek-murje); v nedeljo, 8. julija t. I.: v Koprivni nad Črno, pri Sv. B o.l f e n k u ; v nedeljo, 15. julija t. 1.: v P r e v a -ljah, pri Sv. Urbanu, v D. Bistrici (Prekmurje). v Š a 1 o v c i h in Velikih Dolencih.
uradne vesti.
ZAPISNIK
seje glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo 20. junija 1923.
Navzoči so gg.:L podpredsednik prof. J are, II. podpredsednik Pipan ter odborniki: A ž m a n , Bajuk, B r e n -čič, Černagoj, Černe, Hočevar Franc, Hočevar Josip, Jan, Košar, Kotnik, Meden, Pavlin, S k a 1 i c k y , Steblovnik, Štrumbelj ter družbeni tajnik inž. L a h.
Svojo odsotnost je opravičil g. S u p a n i č. Pokrajinsko upravo, oddelek za kmetijstvo, zastopa g. kmetijski svetnik R o h r m a n .
G. predsednik otvori ob eni popoldne sejo. ugotovi sklepčnost in pozdravi navzoče gg. odbornike iu vladnega zastopnika.
Spominja se tragične sinrti družbenega predsednika G u-stava Pirca, ki je pred 39. leti pričel svoje delovanje pri Kmetijski družbi kot njen tajnik in dovršil svojo življensko pot kot njen predsednik. V vznesenih besedah oriše delovanje pokojnika in njegove velike zasluge za kmetijstvo v Sloveniji, posebno pa za razvoj Kmetijske družbe. Ravno v leta njegovega delovanja spada kriza in napredek našega kmetijstva, za kaiero' je poleg drugih sotrudnikov zelo veliko pripomogel. Naša dolžnost je, da čuvamo njegovo zapuščino. Slava Pirče-ventu spominu!
V znak žalosti se navzoči dvignejo in g. podpredsednik prekine sejo za pet minut.
Po zopetni otvoritvi seje prečita tajnik zapisnik zadnje odborove seje, 5. maja, ki se po nekaterih pojasnilih odobri.
Glavni odbor sklepa o terminu za letošnji občni zbor Kmetijske družbe, ki se ima vršiti v jeseni. Sklene, da se občni zbor vrši v četrtek, 8. novembra 1923. ob desetih dopoldne v Ljubljani. Dnevni red naj bo približno isti, kakor lansko leto.
Na to se žrebajo odborniki, ki naj letos izstopijo iz odbora. Odbor določi, da izmed odbornikov za Kranjsko izstopijo letos štirje, izmed onih za Štajersko pa dVa. Odbornik, izvoljen za Koroško, ostane še nadalje v odboru. 2reb določi za bivšo Kranjsko sledeče gg.: Bajuk Martin, Hočevar Franc, Pavlin Alojzij in Skali c k y Bohuslav; za Štajersko: Stcblovnik Martin in pok. dr. Verstovšek Kari.
Na to se obravnavajo nekatere uradniške zadeve.
G. podpredsednik poroča, da je število udo-v Kmetijske družbe od 1. 1920. izredno padlo, kajti tedaj jih je bilo nad 30.000, letos pa le približno 15.000. To pomenja, da se je v tej dobi zanimanje za družbo med kmečkim prebivalstvom zelo ohladilo. Treba bo začeti z živahnejšim delovanjem ter prirejati okrajna zborovanja po raznih večjih krajih Slovenije, kakor to predpisuje § 16. družbenih pravil. Poda tudi nekatera pojasnila v stvari carine za modro galico.
Blagovne kupčije. G. podpredsednik'predlaga, da odbor izvoli širši odsek, ki bi poleg predsednika odločeval o nakupu kmetijskih potrebščin in sploh o vseh kupčijah. Kupčije do 250.000 Din ima pravico sklepati podpredsednik s tajništvom. Vse kupčije za višje vsote sklepa pa odsek za blagovni promet. Vanj se izvolijo gg.: J a r c , Bajuk, Košar, Pipan, Skalicky, Lah in Rohrman. Določijo se tudi kmetijske potrebščine, s katerimi se naj v bodoče bavi Kmetijska družba. Posebno pozornost bi bilo posvečati zopetni dobavi živinske soli. Obravnavale so se tudi nekatere druge kupčije, med temi ona z galico in z emajlirano posodo. Družbi bo skrbeti tudi za primerno skladišče, kajti dosedanji prostori ne zadostujejo več za obsežni blagovni promet.
Hrvatsko- s 1, a v! o n s ko gospodarsko društvo je povabilo Kmetijsko družbo na njen letni občni zbor, kateremu vabilu se bo družba odzvala.
Tajniško poročilo. Družba je oddala košnjo sena in otave na posestvu Ivje na javni dražbi v zakup, ki se je vršila 10. junija t. L Izkupiček je bil povoljen. — Družba bo nadaljevala s. preizkušnjami gnojenja ajde z umetnimi gnojili, ki jih bo izvedla pod nadzorstvom kmetijskih strokovnjakov po deželi. K temu strokovnemu delu pripomagajo tudi tvornice z brezplačno oddajo umetnih gnojil. — Družba je pripravila svoj pristop tudi k agrikulturno-kemičnem društvu, ki ima kot glavni cilj znanstveno propagando za umetna gnojila. Temu društvu se imajo priključiti vse večje kmetijske korporacije v vsej državi. Delo na tem polju je posebno velike važnosti za zvišanje kmetijske produkcije v državi in je pričakovati važnih uspehov, če se bo to delovanje vršilo smotreno in enotno.
Na Jesenicah se je 3. junija t. 1. vršil sestanek delegatov podružnic radovljiškega okraja, na katerem se je sklenilo napi ositi družbo, da ustanovi v Lescah skladišče kmetijskih potrebščin, iz katerega naj bi se zalagale vse okoliške podružnice. To> željo bo Kmetijska družba po možnosti upoštevala, če se najdejo v okraju požrtvovalni udje, ki bi delo v tem skladišču nadzorovali.
Oddelek za kmetijstvo je nakazal Kmetijski družbi podporo v manjšem znesku za nakup plemenskih merjascev in ovnov.
Živinorejski odsek, izvoljen na zadnji odborovi seji, je določi! podpore za 28 merjascev in za 2 bika, kar glavni odbor odobri.
Kuratorij družbene gospodinjske šole je v svoji seji 19. t. m. izdal razglas za sprejem gojenk v prihodnji gospodinjski tečaj, določil učni načrt, podaljšal pogodbo z MarijanKčem in sklepal glede praznovanja 25-letnice šole.
Odbor je nadalje sklenil, da odpove oddelku za kmetijstvo prostore na Poljanah, ki jih ima v najemu drž. podkovska šola.
Prošnji I. zajčjerejskega društva v Mariboru za podporo ni mogoče ugoditi, priporočala se bo pa pri vladi prošnja diuštva za varstvo in rejo živali v Mariboru za podporo za prireditev perutninarske razstave, ki se naj vrši v jeseni v Mariboru.
Oddelek za kmetijstvo je obvestil Kmetijsko družbo o protestu, ki ga je podal proti nameravani podreditvi drž, žrebčarne na Selu in žrebetišča na Brdu kobilarni v Stančiču v Slavoniji. V tem zmislu se je izrazil tudi konjerejski odsek I. Sklepati ima pa še konjerejski odsek 2., nakar bo družba ukrenila korake v korist konjereje v Sloveniji.
Oddelek za kmetijstvo je nadalje pozval Kmetijsko družbo, naj prevzame iniciativo za ustanovitev odbora za elektrifikacijo kmetijstva, in sicer skupno z vsemi tremi zadružnimi zvezami v Sloveniji in z zastopniki kmetijskega oddelka. Iz ž; podanih mnenj teh zvez sklepati, od takega odbora ni mnogo pričakovati. Bolje bi morda kazale ustanoviti pri Kmetijski družbi strokovno posvetovalnico za elektrifikacijo kmetijstva, ki bi dajala nasvete kmetovalcem in razr.im kmetijskim korpo-racijam v tem vprašanju.
Glavni odbor sprejme 21 od zadnje seje nanovo priglašenih udov.
Nove podružnice. Odbor potrdi ustanovitev dveh novih podružnic: Št. Vid n. Valdekom v okraju Slovenjgra-dec in L e š e na Gorenjskem v radovljiškem okraju.
Na prošnjo udov podružnice Ormož, v kateri so načelnik in vsi odborniki odložili svoja častna mesta, skliče glavni odbor v zmislu § 34. družbenih pravil podružnični občni zbor.
Na to se seja zaključi.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. j. vsaj 10 dni pred izidom one-»a ,,Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa.
Glavni odbor Kmetijske družbe za Slovenijo sklicuje občni zbor podružnice v Ormožu, za nedeljo, 15. julija 1923.
o poldevetih dopoldne v pisarni okrajnega zastopa; Frankolovo, v nedeljo, 15. julija 1923. ob osmih zjutraj v „Dru-štvenem domu";
Predoslje, v nedeljo, 15. julija 1923. ob treh popoldne v „Dru-štvsnem domu";
Ptekopa, v nedeljo, 15. julija 1923. ob dveh popoldne pri Turnšku;
Rateče na Gorenjskem, v nedeljo, 15. julija 1923. ob enajstih dopoldne v ljudski šoli;
Sv. Marjeta pri Moškanjcih, v nedeljo, 15. julija 1923. o polosmih zjutraj v šoli pri Sv. Marjeti;
Sv. Urban pri Ptuju, v nedeljo, 15. julija 1923. po prvi sv. maši v šoli.
RAZGLAS
o sprejemu gojenk v kmetljsko-gospodinsko šolo Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani.
S 1. oktobrom 1923. se otvori dvaindvajseti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev.
Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani.
Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovia, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično kuhanje, šivanje (ročno in strojno), pranje, likanje, živinoreja, mlekarstvo, vrtnarstvo itd. Gojenke se vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino.
Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za hrano, stanovanje, razsvetljavo, to je sploh za vse 500 Din. Pouk sam je brezplačen. Vsaka gojenka naj vzame s seboj v tečaj po možnosti naslednjo obleko in perilo: vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, tri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, štiri srajce, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, štiri kuhinjske in dva navadna predpasnika. Nadalje perilo za posteljo: dva para rjuh in dve prevleki ^a blazine, 4 brisače, 4 servijete in jedilni pribori (žlica, vilice, nož). Ce ima katera več obleke, jo tudi lahko vzame s seboj.
Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo:
1.	dovršiti 16. leto;
2.	znati čitati, pisati in računiti (zadnje šolsko izpričevalo);
3.	predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave;
4.	navesti kakšnega stanu so starši in kakšen ie njih dosedanji glavni poklic;
5.	predložiti posestni list, potrjen po davčni oblasti;
6.	predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja;
7.	zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po> hišnem redu.
S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj se vpošljejo
vsaj do 31. julija 1923.
Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani.
Pri sprejemu deklet v gospodinjsko šolo se bo oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin, opomniti pa ie, da je število gojenk posebno z ozirom na namen gospodinjske šole same le omejeno.
V Ljubi jani, 19. junija 1923.
RAZGLAS
o sprejemu učiteljskih kandidatinj za gospodinjske učiteljice v kmetijsko-gospodinjsko šolo Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani.
S 1. oktobrom 1923. se otvori dvaindvajseti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal do konci avgusta leta 1924. V ta tečaj se bo sprejelo tudi nekaj ljudskošolskih učiteljic, ki bodo kot kandidatinje za gospodinjske učiteljice deležne teoretičnega in praktičnega pouka v kmetijskem gospodinjstvu.
V	ta tečaj se sprejmejo ljudskošolske učiteljice, ki: 1. imajo nekaj let ljudskošolske prakse in usposobljenostni izpit za ljudske šole; 2. so hčere kmetskih staršev, s kmetije doma in delujejo na deželi; 3. se z zdravniškim izpričevalom izkažejo, da so zdrave; 4. prilože potrdilo šolskega sveta, da st jim dovoli enoleten dopust v svrho posečanja tega gospodinjskega tečaja (se lahko naknadno dopošlje); 5. se zavežejo, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa odkazana jim dela ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu.
V	prvi vrsti se bodo upoštevale one prosilke, ki so se že dosedaj izkazale z delovanjem na gospodinjskem polju in ki čutijo posebno zanimanje za ta stan.
Kandidatinje stanujejo izven zavoda.
Za hrano, v kolikor jo bodo dobivale v zavodu, bodo plačevale primeren mesečni prispevek.
Pouka tako teoretičnega kakor praktičnega se bodo udeleževale z rednimi gojenkami ondotnega zavoda. Poleg tega si bodo morale prisvojiti vso potrebno učno snov, ki ie predpisana za višjo izobrazbo. Koncem šolskega leta se bodo morale podvreči izpitu o predmetih, ki se bodo poučevali v gospodinjski šoli. Usposobljenostni izpit za kmetijsko-gospodinj-ske učiteljice bodo polagale šele po dveletni praksi na polju kmetijsko-gospodinjskega pouka pred posebno izpraševaino komisijo.
Prošnje za sprejem naj se najkesneje
do 31. julija 1923.
vlože pri Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani.
V	Ljubljani, 19. junija 1923.
Kuratorij kmotijsko-gospodinjskc šole Kmetijske družbe za Slovenijo.
REDNI OBČNI ZBOR KMETIJSKE DRUŽBE ZA SLOVENIJO.
Glavni odbor je v svoji seji 20. junija 1923. sklenil, da se vrši redni občni zbor Kmetijske družbe
v četrtek, 8. novembra 1923.
piibližno z istim sporedom, kakor v minulem letu. Kraj in ura zborovanja se določi pravočasno.
Vse podružnice, ki še niso izvolile svojih zastopnikov (delegatov) za družbeni občni zbor, se s tem poživljajo, da to čimpreje in pravočasno na podružničnih občnih zborih store. Fii tem se jim je strogo držati določil družbenih pravil, da ne pride do nepotrebnih sporov o pravilnosti izvršenih občnih zborov.
Prepis zapisnika vsakega občnega zbora je takoj poslati Kmetijski družbi. Posebno se povdarja, da mora v vsakem zapisniku biti natančno navedeno ime, naslov in bivališče izvoljenega delegata.
TOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Sloveniio dobivajo list brezplačno.
Inaerati (oznanila^se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 4ri0 D, na 'U strani 200 D, na >/„ strani 100 D, na >i„ strani 65 D, na >/s, strani 35 Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 par.', najmanj pa skupaj 6 D.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir
št 12. Liub,ia!l?LiLLuJ!!ili923" Letnik XL Kmetijska družba za Slovenijo ima za suoje ude p zalogi naslednje tatijshe potrebščine.
Vse cene so z ozirom na sedanje razmere popolnoma neobvezne.
RUDNINSKI SUPERFOSFAT. Letos se je družbi posrečilo dobiti rudniški superfosfat iz inozemstva s posebno odstotno vsebino fosforove kisline, in sicer zajamčeno 15 do 17%. Tudi je cena z oziroma na druga fosfatna gnojila razmeroma nizka. Največ superfosfata potrebujejo naši kmetovalci ob setvi strniščne ajde, kajti to izkušnjo so si že vsi pridobili, da brez superfosfata ni primernega ajdovega pridelka. Razen superfosfata potrebuje ajda tudi polovico množine kalijeve soli, ki zelo ugodno vpliva na enakomeren in obilen pridelek zrnja. Tako gnojenje se vsakemu kmetovalcu bogato poplača. Na ha posetve se potrebuje po 300 kg superfosfata in po 150 kg kalijeve soli. Polovica te množine pa na oral in eno desetino na mernik posetve. Priporočamo podružnicam in udom, da ta gnojila pravočasno naroče.
Semena:
Pokončna stoklasa" po Din 15"— za kg.
Ajda, siva in črna, po Din 4'50 za kg.
Umetna gnojila:
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Apneni dušik, 18—20% po Din 260:— za 100 kg franko vreče. Vreče po 75 kg.
Kalijeva sol, 42%, po Din 150-— za 100 kilogramov.
Kostni superfosfat z 18% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 260-— za 100 kg z vrečami.
Rudninski superfosfat s ca 16% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 175'— za 100 kg: Vreče po 100 kg
Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne
fosforove kisline po Din 160'— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Thomasova žlindra 18% po Din 240 — za 100 kg.
Krmila:
Lanene tropine po Din i5"— za kg. Vreče po 50 kg. Orehove tropine, vsebujoče 42% beljakovin in maščobe po Din 5"— za kilogram z vrečami. Vreče pa 75 kg.
Osušeni zrezki sladkorne pese po Din 3"50 za kilograma z vrečami vred. Po znižani ceni 2"50 jih oddamo onim naročnikom, ki prijavijo naročila takoj, predno zaključimo tozadevno oddajo.
Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po Din 6.— kilogram na drobno Din 7"— za kg, najmanj 5 kg.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 8-—
za kg, na drobno Din 8-50 za kg, najmanj 5 kg.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Drevesne škropilnice za prevoz, razne kakovosti aa izbiro po različnih cenah.
Vinski eponit po Din 70-— za kg. Poštnina posebej.
Gumijevi trakovi po Din 220.— za kg. Gumijeve plošče (skiopke) za trtne škropilnice po Din 10:— komad.
Gumijeve cevi po Din 20"— za 1 m. Ročni žveplalniki po Din 80'— za komad.
Salojidin, (antiklor, natr. tiosulfat) preskušeno sredstvo zoper oidij, trtno plesnobo, po Din' 7 za 1 kg.
Tobačni izvleček imamo zopet v zalogi. Cena za-klopnice po 5 kg Din 50 brez poštnine.
Trtne škropilnice po Din 500'tc- za komad.
dušikom, kalijem in
Urania zelenilo se oddaja v tablah po Din 9"— za komad.
Vinometri so zopet na razpolago. Komad stane Din 40.— brez poštnine.
Žveplo, dvojno rafinirano, po Din 5"— za kg. Žveplovi trakovi na asbestu, najfinejši, po Din 16:— za kg.
Razne kmetijske potrebščine:
Kose prvovrstne 45 cm, 60 cm, 65 cm, 70 cm, 75 cm po Din 30 - 32 - 33'— 34'— 35"—
Brusni kamni, prvovrstni, bergamaški po Din 8'— in 6'— za komad.
Brusni kamni, rogaški po Din 2'— za komad. Obračalni plug W? po Din 900'— za komad. Stroj za izdelovanje masla (pinje) po Din 200'— za komad. Travniške brane A:> po Din 650'— za komad. Travniške brane A> po Din 750'— za komad. Trijerji, Heid. po Din 3500'— za komad. Univerzalni plug Lanz D« nn po Din 950'— za komad. Uspulun, sredstvo za razkuženje semena, v za-klopnicah po V« kg po Din 35-— za komad. Posnemalniki. Jubilea.
za 50 1 po	...........Din 625"— za komad
„ 75 „ . ..........- 700- „ „
. 100 „ „...... ... „ 1250 — „
^ 125 , "........... 1300" — „ .
" ................v 1500-— „
BOLEČINE? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Fellerjev Elzafluid! Vi se bodete čudili! Dobrodejen pri drgnenju celega telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter čez 25 let priljubljen! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinarjev s 5% doplatka razpošilja: lekarnar EVGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 333, Hrvatsko.
]UIala naznanila.
7a vsako besedo je naprej plačati 25 para v denarju ali znamkah najmanj pa skupaj Din 5:— sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Stiskalnice in mline za sadje
in grozdje, mline za moko in zdrob, najboljše viste, na pogon, in vso drugo železnino nudi po zelo ugodni ceni A. Sušnik, železnina, LJubljana, Zaloška cesta.
Zdravilna zelišča
saponaria (milnica), salvia (kadulia, žajbelj), bez-govo cvetje, drosera (rosika), ržene rožičke, ko-ščice marelic, cvetje nore ajde, vinski kamen, razna semena in deželne pridelke kupuje Semenska trgovina Tirna Vladisavljevič, Beograd. — Glavni obrat se nahaja v Franciji: Marseille 29, rne Ferrari.
Pravi italijanski brusi za kose
se dobe pri tvrdki Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ulica 12.
Priznano najboljše
peklenske kose (Hollensensen)
priporoča založnik in samoprodaja te znamke za jugoslaviio tvrdka F. S. Skrobar, Višnja gora. — Preprodajalcem ugodne cene!
Okopalnike in osipalnike
za koruzo in krompir, kosilnice, obračevalce sena, vitle, mlatilnice, motorje, žitne čistilnice sadne mline in preše in vse druge kmetijske stroje dobavlja
K. in R. Ježek, tovarna strojev in livarna, Maribor.
Klepalne stroje,
najnovejše in najboljše vrste, kose, srpe, osle in vse druge potrebščine za stavbe, kmetijstvo in obrt nudi in se priporoča A. Sušnik, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta.
Gospodarski oskrbnik,
absolvent dvoletne kmetijske šole, neoženjen, z najboljšimi teoretičnimi kot praktičnimi izpričevali išče primerne službe. — Ponudbe pod ,,Lepa pisava" na upravo lista.
Kupim
12 letošnjih, garantirano čistokrvnih Plvmonth Roeks kokoši. Prosim ponudbe s ceno. Al. Stre-kelj, Biograd na moru (Dalmacija).
Obračalni stroj,
malo rabljen se proda pri Franc Gornik, Grahovo 6U pri Cerknici.
Stavbeniki pozor!
Prvovrsten pesek-apneničar v celih vagonih se dobi pri A. Zupančič, Polje št. 3, Višnjagora.
200 kg ajdovih plev
pioda Albin Komati, Vižmarje 33 nad Ljubljano.
Mlatilnico in gepelj
prodaja Vrhovec Stanislav, posestnik in župan, Dobrava pri Ljubljani.
Prodam
1 par novih ostrih umetnih kamnov 36 coi. 'S: Stamatls, Puščava pri Mokronogu.
Sejalni stroj
se po ugodni ceni proda, <>gleda se ga lahko pri Val. Brenkovlč-n v Kamniku.
Prodam
mladino garnituro z dvojnim čiščenjem, 3—4 HP benc-lokomobila. Posnemalnik za mleko ,,Alfa" 1(10 I na uro. Domači mlin (žrmljc) za ročni in viteljni pogon, ter razne gospodarske stroje po nizkih cenah. Zahtevajte ponudbe! M. Herga, Sv. Lenart, p. Velika Nedelja.
Hlode, gojzdove, trame, deske In drva
ponudite LmoI družbi lllrlla, Llabliaaa, Kralja Petra trg št. 8 pred sodailo. Pl»-čajejo se nalvišie dnevne cene
Lepo domače platno^-^^re^tdei.i'.
najceneje tkalnica „KROSNA", Ljubljana, Zrln-skega cesta 6 (nasproti cerkve sv. Jožefa.) Sprejema tudi laneno prejo v tkanje. Zamenja plati« za predivo. Na zahtevo pošilja vzorce.
Fižol
vseli vrst kupim stalno po najvišjih dnevnih cenah. Bor. Sbil, Kočevje.
Za lastno ceno odda se 1% colarska nizka ročna sesaika s T-ikladnimi holender.ii in mesin-rastimi pipami.
Poprašati je pri Kmetijski družbi v Ljubljani.
Prave
Turške kose
neprekosijve ostrine, različne bruse, dobre srpe dobite najceneje pri Šoštarič, Petan in Erker, Ljfbijana, Resljeva cesta 20.
Verige,
električno varjene in patent amerikanske, v»eb debelosti, za vsakovrstne potrebe, poveznice za hlode, žlajdre, stranice, verige za govedo, za pse, za vodnjake, tudi po posebnem naročilu razpošilja po železnici ali po pošti vsako množilo L. Fiirsager, Radovljica. Dnevne tvorniške cene. Pri večjem odjemu in trgovcem popust.
Stole,
trpežne in lepo izdelane, priporoča Teharska lesna industrija, pošta in postaja Store p. Celju.
Razpošilja na drobno in debelo. Zahtevajte ceniki
Nabavno središte za poljeprivredne strojne Krunoslav Stjepan Moulič H. D.
Zagreb, Zrinski trg I. — Telefon 14-35. — Brzojavni naslov: „PolJostroj".
Glavno zastopstvo Me. Gormihooih tuornic. Intenational Harsester Company of America, Chicago,
dobavlja takoj originalne Mc. Cormikove kosilnice za travo, kosilnice za žito z odlagačem in slamo-veznice, grablje za seno, sadilnice za koruzo (Quadratmaissetzer), motorje za pogon s petrolejem, vse posamezne dele za stroje tipa
Mc. Cormik, Deering, Piano, Osborn, Milvaukee, Champion, nadalje
pluge, brane, decimalne tehtnice, pajkelne, mline za sadje, stiskalnice za seno, kompletne uredbe za čiščenje semena.
Ima* ti solnčne pege, zajedavce, nabore, ogerce?
Uporabljaj Elza obrazno pomado!
Ali želiš imeti lep vrat, obraz in roke?
Uporabljaj Elza obrazno pomado!
Ali so ti roke in obraz občutljivi v zimi in vetru ?
Uporabi. Elza lilijno-mlečno milo!
Ali že iš imeti kožo belo, mehko, čisto in zdravo?
Uporabi. Elza lilijno-mlečno milo!
Ali se tožiš na izpadanju las, prhuta in osivelost?
Uporabi. Elza pomado za rast las!
Ali želii bujne mehke in lepe lase?
Uporabi. Elza pomado za rast las!
Ali hočeš b'li in ostati lep? Ali hočeš biti povsod rad viden? Ali hočeš da te veseli Ivoja slika v zrcalu? Poskusi prave Fellerjeve Elza preparate in kmalu bodeš rekel tudi ti kakor vsi:
TO j« ono pravo?
Išči v vseh poslovnicah samo prave Elza preparate od lekarnarja Feller. Naročiš naravnost, tako stane s pakovanjem in poštnino, če denar naprej ali po povzetju: 2 velika porcelanasta lončka Elza-obrazne pomade 25 Din., 2 velika porcelanasta lončka Elza-pomade za rast las 25 Din.. 4 velike kose Elza .ilijnega mlečnega mila 35 Din.
Treba da
FellerJev Elzafluid
Povsod kupiti morete!
Ako ustanovite, da Fellerjev pravi Elzafluid kje ne morete dobiti, prosimo sporočite, takoj dobile sporočilo za Vas najugodnej e mesto, kie se prodaja	„
TO JE NAJBOLJŠE, KAR SEM KDAJ OKUŠAL !
Pravi Fellerjev Ezafiud kot dobrodejno sredstvo za drgnenje! Za ude! Za vraj Za glavo! Za zob ! Za negovanje kože! Kot kosme-tikum! Za negovanje ust! V zimi! V letu! Pri tisoč priložnostih pokaže se blago-delujoč, bolečine lajšujoč, korist n in mnogostransko uporabljiv. Je veliko močnejši in bolj delujoč kakor francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste! Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi vi rečete!
To je najboljše, kar sem kdaj okušal!
Skupaj s pakovanjem in poštnina stane: 3 dvojnati ali 1 špecijalna steklenica 24 Din, 12 dvojnatih £(li 4 špecijalne steklenice 84 Din, 24 dvojnatih ali 8 špecijalnih steklenic 146 Din, 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklonic 208 Din.
Kot primot: Elza-obliž zoper kurja očesa 2 Din in 3 Din: Elza-mentolni crtniki 4 Din; Elza-posipalni prašek 3 Din; Elza-ribje olje 20 Din; Elza-voda za usta 12 Din Elza-kolonska voda 15 Din; Elza-šumski m ris za sobo 15 Din; Glycerin 4 Din in 15 Din; Lysol. Lysotoim 12 Din; Kineški čaj od 1 Din dalje: originalno Radikum francosko žgaire velika steklemea 13 Din; Elza-mrčesni prašek 7 Din; strup za podgane in miši 7 Din. Za primot se pakovanje in pošt. pos. računa.
Na te cene se računa sedaj 5°/0 doplatka. — Naročilna pisma adresirati na:
EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Elza trg št. 333, Hrvatsko.
se tudi Vi bo-dete nizkim cenam, po katerih se prodaja: su-kno, volno, platno, cefir, modro-vina, hlačevina, robci in sploh vsa manufakturna roba v veletrgovini
R. STERMECKI, CELJE
katera dobiva stalno velikanske pošiljatve robe direkno iz prvih svetovnih ^ tovaren. — Zahtevajte cenik. ^
BLdAN/V
Mestni trg štev. 10.
Kemični laboratorij
za izdelovanje desinfekcijskih predmetov.
ilrborin Sanitol
za zatiranje škodljivcev
na sadnem drevju, za desinfekcijo pri nalezljivih boleznih.
k prvemu občnemu zboru Splošne gospodarske zadruge v Kamniku, ki se vrši v nedeljo dne 15. julija 1923. ob 10. uri pri Cerarju v Kamniku s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo načelstva; 2. volitev načelstva; 3. voltev nadzornstva; 4. sprememba pravil in 5. slučajnosti. — Načelstvo.
Mlade bele
radvanjske kokoši
za pleme se oddajo pri oskrbništvu Radvanje pri Mariboru. (Društvo za rejo perutnine.)
Gospoščinsko ravnateljstvo v Ptuju ima stalno za oddati
plemenska teleta,
pinegavske, inurodolske in marijadvorske pa.me.
Viaometre »Bernadot" — Asbeste bombaž in prašek — Eponlt — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro ga-lico — Natrijev bisulfit — Ribji nehur — Špansko zemljo — Tasta — Žveplo v prahu — Llmo-aovo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni
drogerija ANTON K9NC
LJubljana, Židovska ulica 1.
Blagostanje in napredek kmetovalca zavisi od njegovega znanja in umnosti.
Kmetovalec, ki se skuša poučiti, kako je treba delo p-i kmetijstvu boljše izvajati, ta svoje žetve in pridelke lahko podvoji.
Pri tem njegovem s'remljenju po izboljšanju svojega gospodarstva, mu nudi svojo pomoč
Delegacija proizvajalcev
čilskega solitra Miloša Vellkog ulica v Beogradu,
ki vsakemu kmetovalcu nudi knjižice o umnem obdelovanju zemlje, o uspešnem gnojenju naših najvažnejših kulturnih rastlin, o pravilni uporabi hlevskega in umetnega gnoja.
Vse knjižice in ietaka, ki jih je Delegacija izdala, dobi lahko vsak kmetovalec brezplačno od Delegacije ali od Kmetijske družbe v Ljubljani.
Kmeiska posojilnica
_ ■ « ■ ■	n	■ ■ ■	registrov, zadruga z neomejeno zavezo
ljubljanske okolice ■ v ljubljani ■
v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti št. 18
Obrestuje hranilne vloge po 5 °/q	0)
brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter iih obrestuje od dne vloge de dne dviga.
Stanja hranilnih vlog nad 160,000.000 kron.
===== Stanja rezervnih zakladov 1,200.000 kron. =
»KORMIIT"
zajamčeno pravi asbestni škrilj za kritje streh.
KORANIT ne premoči, ne odzebe, se ne lomi in ne trga, je popolnoma siguren proti ognju, toči in viharju, tehta na 1 m2 samo 12 kg, je neomejeno trpežen, je boljši kakor vsi eterniti, je najboljša in najcenejša streha ker ne potrebuje nikdar popravil.
Gospodarska zveza
v LJubljani
Dunajska cesta — Bavarski dvor.
Velika zaloga vsakovrstnih poljedel-
Iz Haislovitejših tovarn.
Zastopstvo za parne kotle znanih tvornlc „Welsia".
Združene opekarne d. d. Ljubljana
nudijo v poljubnih množinah
zarezane strešnike
model „A" in model „D>' (utorni crep) najpriprostejše, najtrpežnejše in najcenejše kritje streh sedanjosti, dalje
Na željo pošljemo popis in porudbe.
Spretni zastopniki se sprejmejo.
Hamburg Amerika
in
United American Lines Inc.
Filijalka
SIMON KMETEC, LJUBLJANA
Holodnorsha ulica štev. ZID.
Sprejema potnike v ju-žno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne liste.
Odhod iz Ljubljane
vsak teden.
Glavno zastopstvo ] g DfflŠliO^jC "B" Cesta pri dr"
za Jugoslavijo	Zagreb žavnem kolodvoru
Podružnice:
BEOGRAD, Balkanska ulica 25. SUŠAK, Jovo Gj, Ivoševič, Karolinška c. 160. SPLIT, Ante Buič, Dioklecijanova obala 13,'GRUŽ, Ivo Lovricevič. BITOLJ, Gjorgje Dimitrijevič & Kom.. Bulevard Kralja Aleksandra 187! VELIKI BECKEREK, Dušan Lj. Mihajlovič, Trg Kralja Petra 4
Potnike do Hamburga spremlja družbeni uradnik.
HLODE
4"50 do 6 m dolge, 25 do 60 cm debele, plačam 200 kron nad dnevno ceno. Dobava do jeseni, polovica kupnine'se plača v naprej. Ponudbe s ceno pod: »EXPORT« na Anončni zavod DRAGO BESELJAK in drug, LJUBLJANA, Sodna ulica št. 5.
KOSE
prima avstrijski produkt, i
BRUSOV!
uz originalne tvorničke cijene kod
„ORBlS" d. d.
Zagreb
Paromlinska cesta 1.
Telef. lO I 1230. — Telegr. ,,OrbIs"
LJUDSKA POSOJILMICA v Ljubljani
(v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo)
obrestuje hranilne vloge po
5°/0
najnovejša iznajdba namesto klepanja in brušenja kos. Najboljša svetovra kosa je »GORENJSKA KOSA" zato rabite in zahtevajte to. Dobi se pri :
IVAN SAVNIK, Kranj, Boreajsko.