Gregor Krek. 199 OBZORNIK. Gregor Krek. Stojimo ob svežem grobu pravnika in glasbenika Gregorja Kreka, ki mu je dne 1. septembra t. 1. ipo dolgi in težki bolezni upihnila smrt življenje. 200 Gregor Krek. Pokojni profesor Krek je bil rojen dne 27. junija 1875 v Gradcu. Tu je dovršil srednjo in visoko šolo, tu se je posvetil po visokošolskih študijah sodniškemu poklicu in vstopil 1. 1897 v sodniško pripravljalno službo. Že v tem mestu ga je pritegoval k sebi čarobni kulturni svet, mu vzbudil več kot zigolj zanimanje za umetnost, zlasti lepo književnost, naravnost mogočno pa mu je razgibal prirojeno nadarjenost za dvoje svojih širnih poclrooij in ga končno podjarmil za delo na njih: za čustveno muziko in razumsko pravo. Samo zadnje naj v teh listih poudarim, Scuno Krekovega udejstvovanja na pravnem poprišču naj se dotaknem z bežnimi vrsticami, samo par ibesed naj izgubim za oris njegovega pomena za slovensko pravoznanstvo! Krek je že v Gradcu parkrat predaval in deloma predavanja tudi priobčil. Ko pa je prišel kot sodnik v Ljubljano (1. 1900), ni stopil tu v stik samo s predsta\Tiik.i kulturnega življenja, marveč pričel tudi resmo misliti na poglobitev in razširitev ju-rističnega obzorja. Dosegel je za študijsko leto 1902/03 državno (Hartlovo) ustanovo, ki mu je omogočila bivanje v Lipsikem. Kmalu ko se je vrnil iz tujine, je bil prideljen tajništvu vrhovnega sodišča na Dunaju (1. 1904). Okoli tega leta sta nastali tudi razpravi „GeTichtlicher Vergleich und Versaumungsurteil bei verbiirgter Sohuld" (1903) in „Falligkeit, Klaigbarkeit und Ver-zug bei der Biirgenschuld" (1905). Obe sta v ozki medsebojni zvezi, obe kljub naslovu več ali manj iz civilnega materialnega prava, pa kažeta tudi obe že karakteristične znaike Krekovega znanstvenega obravnavanja tako v metodi kakor jeziku, uporabljajoč vse kolikor možno dosegljivo pandektisiično in civilistično pismenstvo. Za časa bivanja na Dunaju ga je priklenilo nase glasibeno ustvarjanje, znanost pa si ga je zopet priborila, ko se je vrnil 1. 1918 kot svetnik višjega deželnega sodišča v Ljubljano in ko je bil januarja 1920 imenovan za rednega profesorja za rimsko in državljansko pravo. Bila je sreča, da je prišel Krek v Ljubljano k sodišču, kajti tamkaj si je postavil enega najlepših del. Centralno knjižnico v pravosodni palači. Uredil je zbirko kot vzorno, da zadošča vsem potrebam, ki jih nalaga sodstvo višjim sodiščem tako v pogledu praikse kalcor teorije. Podobno je uredil Krek tudi profesorsko knjižnico pravniške fakultete, samo da jo je zasnoval mnogo šire in ji položil obsežnejše temelje. V tem ,pa se njegova stvariteljska dejalnost ni izčrpala, mlada univerza je mnogo pričakovala in prejela od njegovih iniciativnih zamisli. Že 1. 1921 je bil izvoljen za rektorja vseučilišča, pravno fakulteto je vodil in predstavljal trikrat kot njen dekan. V tej zvezi naj še omenim, da je bila v bistvu njegova sestava pravil za pravniške kongrese, ki jih je predlo- Gregor Krek. 201 žilo 1. 1924 društvo ..Pravnik" kot svoj načrt in ki je bila z manjšimi spremembami končno tudi sprejeta. Pravniške kongrese je skraja pozorno spremljal, ikar kaže članek „Nekaj o uspehih naših kongresov" (Slov. Pravnik 1926). Poslej je vršil Krek odlično nalogo pri zakonodavnem delu. Bil je od 1. 1920 član stalnega zakonodavpega sveta, od junija 1929 do decembra 1931 član vrhovnega zakonodavnega sveta. Kdor je poznal Kreka, ve, da je posegal pri vsakem posvetovanju vmes, da se m omejeval samo na nasvete, da je uveljavil tudi svojo misel in dosegel nameravane spremeinibe. Prav posebno pa je treba poudariti, da je sestavil Krek načrte vseh zemljiškoknjižnih zakonov in pravilnikov za vodstvo zemljiških knjig, nadalje deloma za državljans'ka zakonik, predvsem splošni del in poglavji o zastaranju in pripoisestvovanju. Pretres kritik in pripomb, ki so bile dbjavljene k predhodnemu načrtu za drž. zakonik, je moral zaradi ibolezni odkloniti, in je ministrstvo razdelilo in poverilo nalogo drugim. Pri visej zaposlenosti ni zanemarjal literarnega dela. Ni sicer sipal razprav in člankov iz rokava, kajti kadar je zastavil pero, je snoval v globino in predel v širino. Metodiko njegovega dela kažeta v najlepši luči ..Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu", ki je izhajala v Slov. Pravniku v letih 1923 in 1924 (v posebni knjigi obsega 286 str.) in ..Lastnina na divjačini" (1934). namenjena za Maurovičevo spomenico. Kolikšna obilica gradiva je zbranega tu! Lahko rečemo, da izve čitatelj o vsem, kar je bilo zanimivega in vrednega napisanega o dotičnih vprašanjih. Tako predstavlja po Krekovi zamisli vsako novo znanstveno delo celotno gradnjo z novim vrhnim kamnom. / ..Lastnino" nam je hotel podati klasično monografijo iz civili-siike, kar se mu je sijajno posrečilo; kot pisatelji so mu bili vzor veliki civilisti druge polovice preteklega stoletja. Za značaj njegovega znanstvenega naziranja sta poseibne važnosti „Pomen rimskega prava nekdaj in sedaj" (Zbornik znanstvenih razprav 1921) in ,.Anton Randa", spominski spis o velikem češkem pravniku (Slov. Pravnik 1934), ki odkrivata dba Krekovo osnovno usmerjenojt 'kot znanstvenega delavca. Prirodopravne teorije se mu zde za obdelovanje pozitivnega prava in praktično uporabo neplodne, prav tako kakor je nasproten prostopravniškemu po-kretu. se mu zde nezadostna zgolj logična pravna izvajanja, edino ploden način znanstvenega delovanja vidi v sintezi zgodovinske, sistematične in primerjalne metode. Mimo ieh stojita deli. ki sta bili dobrodošli zlasti praktičnemu pravniškemu živilu. ..Grundziige des Verfassungsrechtes des Konigreicihes der Serben, Kroaten und Slowenen (1926), ki je informiralo predvsem 202 Gregor Krek. zunanji svet o temeljih vidovdanske ustave, in v zvezi s prof. Škerljem napisano delo „Die osterreichischen Zivilprozessgesetze im Konigreiche der Serbcn. Kroaten und Slowenen (1928), ki je pokazalo pot pravilni uporabi civilnega pravdnega reda v zvezi z novo zakonodajo. Zaradi papolnosti naj omenim še njegovo načelno stališče nasproti predelavi oziroma spremembam avstrijskega civilnopravclnega reda po civilnem pravdnem postop-niku, izraženo ob priliki kritičnega poročila znanega Goršičevega komentarja (Zur jugoslavischen Zivilprozessordnung, Zeitschrift fiir Ostrecht, 1954, VIII, 3), obširno poročilo o Koroščevi knjigi (,,die Erbenhaftung") ..Rimskopravni problem odgovornosti dedičev" (Slov. Pravnik 1928) in polemičen članek „Pogreške u prevodu u našim zakonimfe" (Pravosudje 1935). Krona Krekovega literarnega udejstvovanja je njegovo „Ob-Hgacijsko pravo" (1937). V tej sijajni knjigi ni prikazal Krek samo na splošno razvoja rimskega obveznostnega prava, ampak razkril vse kali, ki so soodločujoči činitelji za nastanek opisanega prava sploh in teiga prikazal v luči njegove gospodarske funkcije. Kakor je knjiga iz tega razloga najprimernejši uvod v razumevanje prikazovane pravne discipline, ker nazorno posreduje zvezo med pravom in življenjem, tako presega po obilici obravnavanih vidikov znatno značaj učne knjige in je prej kot to priročen sistem za vsakogar. Pravna zgodovina Kreku ni sama sebi namen, staro pravo mu je tisto, iki daje podstavo še danes veljavnemu. Tako je ostavil Krek nekaj temeljnih del, s katerimi se ponaša naša pravna književnost, nad vse dragocenih in pripravnih, da nam služijo za vzorce. Ni čuda, da je dobil Krek za svoje delo tudi zunanje priznanje. Slovanski inštitut v Pragi in Hrvatska akademija znanosti in umetnosti sta ga izvolila za dopisnega člana. V društvo, ki je pripravljalo konec 1. 1937 ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, je bil poklican kot predstavnik pravnega razreda, v pozneje z zakonom ustanovljeni Akademiji je postal njen prvi generalni tajnik. Toda to mu ni bila samo čast, pomenilo je zanj novo delo, posvečeno vse prepotrebni organizaciji naše najvišje kulturne ustanove. Bil je v vsakem oziru mogočna osetbnost. Njegovo obširno znanje in trezna usmerjenost sta nam pokazali mnogokrat pravi izhod. Na zunaj na videz hladno objektiven, je bil veren in ne-omahljiv prijatelj, vselej pa dobrohoten svetovalec. Vse to se nam razgrinja v pravi luči šele sedaj, ko smo ga izgubili, kajti ne bo ga skoro, ki bi ga nadomestil. Slava nj