»m d** -V .f,' Sr 3 r«saaen« Knflkii In Vtda« D la -‘M, 0% U. deljah Din 1»—» thiU din, nar« is pnauitoT, eb 18. ui > «A.mnon nul.fojega dn. tci fft*c« ■•rečno po poiti D 10-—, t* iio* Bvnstro D 18-—, doRtvrlj.. n* doa B U‘«, M Ukaznim D 10—. In««»U fu dogoror«. fl«oSm •• jri opravi -TABOBA*, MABTBOtt, Juriič«T» tulca šter, t PoSthTnB ©laffana v sotcvfnt & J « da pride med ■ vse pravi op i--a"° a'-!'J / svobotei- i v •VpTj.jea:njtl l>7 i in. ki bi si iih tni' ',U ).ei, -1 m.lc : do sporazuma. Dr. Ninčič je odpotoval se , Jlh koda? zeleli. a>i komaj s*' Glavno ulogo v tej gonji igra -- vlada sama in sicer njen prvi pred- stavitelj v Julijski Krajini, generalni T) j or i /t \ n.-» * civilni komisar Mosconi v Trstu, ki bi Beograd, 25. sept. (Izv.) Pma- y svojem fagist6Valfcm navdahnjen j n kuje se povraitek ministra financ dr. najrajši utopil v žlici vode vse, kar jo Kuraanudija, Takoj po njegovem pri- jugoslDvenskega. On jo tisti, ki se je že hodu bo sklicana seja odbora narodne čd začetka najodločneje upiral obnovi banke, da razpravlja o vprašanju kre-‘doželno avtonomije in je v Trstu popol- dita v znesku 2 milijonov dinarjev za Pokn^vr^k? °ffrcIi Pri nas, so nam Sr\’da .^-oboščine. in pravice ! ®a^da°" V- Ua^; v resnici < so i že i Priprava proračuna za leto 1923« Beograd, 25. sept. (Izv.) Dela za nistrstvo samo izdelati proračun n orna, v Istri pa tudi skoraj tako izri-nil naš živelj iz avtonomnih zas^opov. nakup živil za pasivne kraje naše dr- , Tvpt ge mu na Goriškem to ni posrečilo žave potom gospodarskih organizacij, že v začetku, :je porabljal potem vsako i priliko za izpodkopavanje deželne av- tonomijo same, da bi tako udaril nas. , Ob priliki kraljevega poseta je raztr- i0* ~al deželo na dva dela, ko je pozval sa- iot s~na1'iu J0. ^°ien jarem in še hujši j izdelovanje novega budžeta za 1923 so račun bo znašal devet mili jard dinar-; ^0pnj^g sežansega in postojnskega so n ° ječali pod njim. Odv/eli i v fin. ministrstvu uvedena. Po ustavi jev. Računati je z novo redukcijo urad- ^ • A ia Jilo -VSe’ dali pa nam _ okraja v Trst k sprejemu, na Goriškem niso ničesar j mora biti novi hud žet končan 20. nov. mstva. I o novem finančnem zakona se ; pTodstaviteljo avtonomne oblasti '"T 30 treba napora vseh naših sil, j Finančno ministrstvo je zahtevalo od bodo pobirale univerzitetne takse. Cela’ p0p0jn(nna porinil v štren in dal kralja sa-mo' °lJ.Sa .P°nižanja in bridkega • vseh ministrstev, da vpošljejo pravo- politika bo merila bolj na to, da se • sprejemati ^in spremljati le po pred-Jcrit 'plavanja — _ odločen, od-j časno svoje podatke. Ministrstva se še spravi mladina v strokovne agraraein ! šjavitčljih državne oblasti Mosconi je razniA ^ "as bil vsled ne-1 niso odzvala. Zdi se, da bo moralo mi- trgovske šole. 'tudi naiodločnejši podiprrafelj fašizma konli ^a, obojestranskih moči po-beP „ le ~ smo iz ruševin* tudi iaS° deželno avtonomijo, ki pa je; _ 01 iC Seilfn — 1 Kemaisstš vpadfi v nevtralno cono. Pred,-,’ senredvčeraj dra- niški vrhovni komisarji so danes izr _____________ Ija Zavarjeni na čelu predstav- goman angleškega vrhovnega komi- velikemu vezirju in nato zastopniku in Kobarid naj se priključita ^Vidmu, uezelno avtonomno oblast. V tej | s ar j a obvestil turškega zunanjega mi- angorske vlade noto, v kateri prosijo, ki bo s svojo obsežno in mogočno asi- ^Pora venc falov kolu 116 obl veilJ°Vaciji smo sicer v manjšini, »lijnistra, da je Anglija pripravljena naj se odpošlje en d *alJsfr. se.raore re8i, da naša beseda j turški nacijonalni pakt sprejeti in oo, ki bo razpravi fr Vzhodno Tracijo izprazniti, če da Ke- čij-o in rl mal garancije za nevtralnost morskih vami. j . 7 .— w— — kojij?' in da so interesi našega naroda, '°r so odvisni od deželne avtonom- delegat na konfercn-ila o miru med Gr-! n’ .drža- -asti, precej dobro zaščiteni. Ne tud;, T gospodarskem pogledu, temveč . ^ u6m kulturnem in celo narodnopolitič ’ DLOYD GEORGE O ANGLEŠKI 10- ' 0Zmi LITIKI NA BLIŽNJEM VZHODU. vSa- inia naš narod na Goriškem Jipm ^'ikortoliko zaslombe v dežel- na grad se j ; , . bo-.,? b 'iuili poslužil istih izrazov, kakoršne je ra- mi lacijsko silo dosegel, da bo neodobii-vo krepko italijanstvo Furlanov ^vsrkalo tujerodce; Gorici se priključi o-kraj Palmanova ali kaj več, tako da hi italijanski živelj ukrotil Slovence, sežanski in postojnski okraj pa naj se priključita Trstu.« Jasneje pač niso mogli povedati ^°rišb *n ^ imamo danes oq ^ odprte vse naše ljudske šole, katero je podal Lloyd George novinar-1 drugače našemu narodu na jem glede angleške politike na b!iž- bil napram Kemalu glede ozemlja pri svoj0 nakane! Na ta način bi se seda-London, 23. sept. (Izv.) V Izjavi, Čanaku, namreč, da ne more dovoliti L ja slovenska večina razkosala na tri prestopa nevtralne cone. Glede podti- j {jeie> bi bil vsak v znatni manjšini stjo v Čanaku J nap ram laški večini, popolnoma brez g. kanja, da s svojo prisotno« n m smo, da mora Zveza narodov v m želrio ^mc°nega našega ljudstva. De- ■ odgovarja dvem vrhovnim vidikom v«*ja a^pnomija je tako v resnici naj-1 bistveni po * ■ • • Vedo ti ?5 at za naš narod. Ali to pa je zasiguTana »ato «1 nnsi narodni nasprotniki in namen anvlpv5 skrivi v zadnjem času začeli javno in »Hi delovati z vsemi svojimi sila-'oniij’ poru^° na®° deželno av- Pi*v * stran. snnek je prišel od fašistovske ?rav z onimi že omenjenimi krn-tojSij Lv^^^dki. Ko ,ie deželni odb»>r doki ^J'r za pod k raške oškodovanee, Mvalj^v111 /ašisti požgali in. opus-ošili ^da]'S 'n’ fašistovska zveza v Gorici -Povelje, ki besno napada deželni ^®Žp1vI 7‘a'^eva takojšnje odstavljanje Rja.ijn^0, glavarja dr. Pettarina rita-tnSis(. ni odreja splošno mobilizacijo i« l0l£,?v na Goriškem. Iz Vidma, kjer gorje protLnaši deželni av-Pa je izšlo geslo: 'ljudstvo, ki spolneuik«! •'laške ae naših drža^mozborskih mandatov m se beti, da se ta svoboda na n.oben'način Carigrad ostati turški, ter nočemo.k-j podružnico v Kobaridu, Tolminu,. Mline ogroža. Velika Britanja s tem ne »vati prepira glede pripadnosti Vzhod- ji, v Kanalu in so začeli krosnjariti tu- pričenja posebne akcije, amnak le izvaja politiko, katero je okt. 1913 dogovorila z zavezniki. Niti za črto se nismo oddaljili od stališča, ki smo ga takrat zavzemali. 2. Je naš ciij, da preprečimo razširjenje vojne na Evropo. Ako bi se raztegnila vojna na Tracijo in s tem v interesne sfere Grkov, Turkov, Bolgarov in Srbov, bi lahko to ne Tracije. A najprvo se mora ustvariti mir. Storili bomo vse, kar moremo, da se sestane konferenca prizadetih držav. da. se ustvari trajen mir. je n:»r> f'"'' BORZA, C u ih, 25. sept’. (Izv.) Prelborsa: Pari® 40.80, Zagreb 1.80, London 23.64, ili ja 2-2.55, cije v morskih ožinah ojačila. Kar za- V^To7, S deva nevtralno cono, smo hm i napram __________’_____________________________ Turkom i napram Grkom popolnoma ~ ~ ” ~~ ~ j nevtralni. V svojom svarilu Grkom, ko PnrIn||*a|fo Jglf! ’ ^ ZA^a jrroaiU 9 Mhvtom.m Pv* rvUJ!|rdJ10 KfidUOU. imelo nedogledne posledice. Z ozirom Berlill 0.38^, Praga 16.75, Italija na ta dvojm cilD ne Anglija svo^ pozi- Newyork 535, Btmaj 0.00K, Bud: di’ po Brdih kjer so prošlo nedeljo imeli slavnost v Steverjanu in Kojskem. --Par dni prej so poslali sokolski god01 note fašijtovske himne z ukazom, da se jo morajo naučiti do nedelje. Dan pred slavnostjo so raznašali laške zastave in jih vsiljevati vaščanom, da jih razobesijo. V nedeljo je potem fašistovski poslanec Giunta pripovedoval na slavnosti, da je 011 zažgal Narodni dom v Trstu, ker so bile v njem granato in bombe. Pokazoval je dekletom na odra stoječ fašiste in jim prigovarjal, naj se jih ne boje, oeš, da nikomu no štora nič žalega, temveč da hočejo le varovati mejo in v. notranjosti kaznovati '• * 'Bfraa z. • T KBDKi vsakogar, KI ruje proli Italiji. Inženir Heiland (pristem Lah) pa jo naglašal, da je fašizem v slovenskih vaseh postaj neizpodbitno dejstvo. —- Tako si pripravljajo teren, v volilnem času pa hi se vrgli z enakim terorizmom na doslej še neogroženo Goriško, kakor so 6torili to oh zadnjih volitvah v Istri, in na tri dele razkosana popolnoma slovenska dežela hi ostala brez zastopstva. In da bi uspeli s svojim terorizmom, ni dvoma, saj ni misliti, da bi se jim naš narod upal leje dejanski upreti, njim, oboroženim od pete do glave, on pa golorok! Saj smo videli, kako jo bilo pod Krnom, kako je v Postojni, kako je bilo v Št. Petru na Krasu 1 Naše ljudstvo prenaša njihovo naj hujše nasilje brez odpora, kakor ovca, ki jo vodijo v klavnico! Poleg vlado in fa&istov pa jo še tretja sila, ki dela na vse lcriplje na, razkosanje Goriške: videmski kapitalizem, ki hoče uničiti Gorico, kot središče večje deželo in pritegniti del Goriške v svojo področje. Videmski denarni zavodi, videmsko trgovstvo, sploh videmski meščan hoče izkoriščati, izmozgavati brez kontrole naših avtonomnih oblasti naše gariško prebivalstvo, in ta videmski kapitalizem se jo združil s fašizmom v isti nakani in daje tudi brez dvoma fašizmu na razpolago za »propagando« potrebna sredstva. Tako so se torej združile tri sovraž ne sile v boj proti naši deželni avtonomiji, v boj proti zadnji oslombi, ki jo ima naš narod v deželi, v boj proti nagemu narodnemu življenju samemu. Ali je mogočo tudi le pomisliti, da no bomo podlegli v tem tako neenakem boju? Možnost uspeha jo tu pač samo ena in ta možnost jo danes v misli vseh naših ljudi na Goriškem brez razlike mišljenja in prepričanja. In ta misel se ibo morala pač ne samo izreči, temveč tu di udejstviti, in čim prej, dasiravno so upira v nas vseh vse že ob sami pomisli ida mas čaka tudi še to. Ali sami se ne rešimo nikdar! Rešiti nas more samo ena ali druga močna italijanska stran-Jja, M ima toliko moči v vladi, da nam 6 erojo odločilno besedo zajamči nedelji v ost naše dežele in njeno deželno avtonomijo. In tu ni mnogo Izbire: ali socialisti, ali popolari! Socialisti niso v ■vladi, vsaj sedaj še ne, in se tudi ne moro reči, da vstopijo kmalu, a poleg tega so tudi brez moči v deželi; ostanejo torej edino le —1 popolari, ljudska stranka! Ali ž njimi, da so rešimo, ali pa sami, da propademo; drugega izida m! Goriško politično društvo »Edinost« sklicuje na 25. t. m. sejo širšega odbo ra, na kateri so bo razpravljalo o političnem položaju. Morda žo ta seja prinese odločitev. A. Haddei .... v Čudo. Prevto Duš. D. Petkovič. iPied opštinom, na niskoj ki uniči Bedi seljanka — starica. Sede vlasi njene bile su pokrivene omam maramom, iz pod koje se videlo uvelo, izb razda no lice, a nekadanje jasne, svtle oči, žmis-fcaju sada umorno i tužno, u zlatnoj svetlosti ranog pa-olečnjeg jtitra. Mnogo je godina več, kako pa žarnih dana sedi na ovom mestu prodava-juči proizvode svoje bašte: kruške, ja-T>uke, a po kadšto, plovke, bukete i ■vence od poljskog sveča. Stariča sedi sama. Mala Kata, za kojom živi u svojoj šumskoj kučici, još ne može da joj pomaže... Imala je i jednog sina, Juru. U zanosnim let-ajjim večerima kada je sunce zalazilo za tamne borove šume, on je sedeo oko izvora, na, niskoj, pocrneloj od kiše i vetrn klupici i svirao u usnu har-moniku. J uročita je bio veoma valjan, sna koga se ona mnogo nadala; ali je i njega sama izgubila: daleko, u tudjini, on spava večnim snom. Kupci su so razšli. Skoro čo '»Teme račku. Stariča je sve rasprodala. Ostao joj je samo mali venac od poljskog cve6a. Vračala so lagano svome domu. Na-jodnom je prknetila nešta neobično. Na oknima gostionice »pod Lipom«, gdje su zimi bili koncerti i druge zabave, bila je obešena velika objava na-Stampana krupnim cmim slovinm: »Panorama... Pozor ište vojnih operacija. Eazorena istočna Pruska i. dr.,., Dr. O. Pirkmaier: Pomen samouprave. n. Pri današnji nepoučenosti javnosti, ki izvira v veliki meri iz pomanjkanja zanimanja za javna vprašanja,- točno preciziranje pojma in namena samoupravo ne bo odveč. Pri tej priliki je treba ugotoviti, da temelji naš cel državni ustroj na samoupravi v širjena in historičnem pomenu besede »avtonomija«. Tu jo razumeti pod avtonomijo pravico, da se narod sam upravlja, da si sam določa zakone, po katerih želi imeti urejeno razmerje državljanov med seboj in posameznika do skupnos-sti ali do države kot celote. Težišče samouprave v tem smislu leži na zakonodajni pravici. Pod tem geslom se jo bil boj za avtonomijo v smislu stoletjih, dokler ni zmagala ideja demokracije, ki polaga suvereniteto državo v roko naroda in no takozvanega vladarja »po božji milosti«. Hude boje so bojevali takozvani stanovi srednjega veka, ko so skušali slabiti moč nomejenega vladar ja-nvl o-krata ter pritegniti naso vsaj nekaj suverenih pravic. Tako se je manjšal obseg vladarjevega visocanstva. Zakonodajna pravica pa ni prešla v roke naroda, oziroma njegovih zastopnikov, temveč na mesta, viteze in grofe, ki so si lastili pravico vladanja nad določenim teritorijem, medtem ko je narod ostal suženj. Tudi danes se je vrgla beseda avtonomija med narod, kakor da bi šlo za to, da naj prinese ta narodu pravico, da so bo sam vladal. Ta problem je pri nas rešen, ker je državni ustroj demokratičen ter leži po ustavi zakonodajna oblast v rokah naroda, ki jo izvršuje po svojih, na podlagi modernih' volilnih načel izvoljnih poslancih'. Pri tej obliki vladavino ozir. našega državnega ustroja nima pravega pomena govoriti o samoupravi, kakor o neki osnovni človečanski pravici, za koje uresničenje se je treba boriti na žive in mrtve, ker so narod upravlja sam po svojih v skupščino odposlanih zastopnikih, iz katerih sredino so določajo ministri in tvori ministrski svet t. j. vlada; poleg tega so izvrševalci upravo uradniki, ki izhajajo iz lastnega naroda in tvorijo del istega. Ce je bil klic po samoupravi utemeljen v onih časih, ko je bilo treba absolutnemu vladarju izviti iz roke one pravice, ki so tvorilo bistvo državnega visočan- — Vi bi ste hteli da položite ovaj venčič na njegov grob, pitao je oficir dalje. Starica nije smela da odgovori. — Vaš sin, koji je sahranjen pored svog oficira, bio je hraibar vojnik... Oficir je prišao još bliže. Starica je predvidjala gorico razočaranje. A ko hude ovo samo slika, to jo izvesno, da je nemoguce položiti venčič... No to no može biti! Zair može slika biti tako živo predstavljena. A možda je to kakvo čudo, čudo božjo. Možda se ispunilo ono, što jo ona od Boga toliko molila, da vidi, dok je živa, makar je-dared, grob svoga sina. — Znate šta, draga, govorio je oficir, uzimajuči iz staričinih rulcu venčič. »Ma da je ovo, što vi vidite samo slika, no sam vas je Bog oče vidno do-veo ovde, da bi ispunio vašu željiu. Vaš hrabri sin primiče pozdrav od svojo ma tere i svoga Todnog mesta. Ja danas odlazim na front i poneou vcnac sa so-bom... Oficir joj pruži ruhu, talco isto i gcepodja, okrcnuše se i odoše. Starica so osečala kao u magli, na-šavši so u hodniku i uzimajuči svoje kotarice. Kada je izašla na ulicu, gdje je sunce jasno svetlilo, tamo kod ulaza gost ionico Skupijala so gomila, a usred nje s ta ja J a su kola u koja su t reba1 a da sednu oficir sa d-amom i da odnesti venčič. ITsamljena, nepri mecena odlazila je starica posrod zlat-nog sunca i svežeg prolečnjeg dana. Sada više nije bila tako žalosna i tužna. Duša joj je bila j ispunjena svetim mirom. NUi je oživa-j lo Čudo .vr stva, je postal zastarel v tem trenot-lču, ko jo dobil narod svojo suverenost. Ker je treba velik in glavni del državnih vprašanj promatrati iz širjega stališča in bi bila rešitev istih zgolj iz lokalnih vidikov državni skupnosti v kvar, je upravičeno določilo ustavo, da leži zakonodajna oblast edino v skupini odposlancev naroda iz celega državnega teritorija, da zakoni ne bodo državo razkrajali, temveč ji dajali pečat edinstvene enote. Ako jo sprejeto načelo centralizirane zakonodaje, je decentralizacija u-pirave temvečje važnosti, ker leži v njej lok za vse one nedostatke, ki bi mogli izvirati iz birokratizma in krivega razumevanja centralizma pri prevajanju zakona v prakso. Oni, ki so bojo centralizma in ki operirajo z resnimi argumenti proti njemu, imajo največ povoda, da so marljivo udejstvujejo v predvideni lokalni samoupravi. Slednja nam ne daje le prilike, da si sami uredimo zadeve lokalnega značaja ter tako razbremenimo centralo, temveč nam nudi tudi možnost, da seananimo centralo z ožjimi domačimi težnjami ter zbudimo zanimanje za njo. Seveda moramo postati toliko uvidevni, da bomo vedeli sami zapostavljati interese lokalnega značaja resno podprtim zahtevam države in če ho treba pri tem včasih tudi samozataje-vanja; saj vemo, da leži vsa naša usoda, sreča in moč v složni skupnosti naroda ter v edinstvu država, Katera brez žrtev no more vršiti svojih nalog. Naj večja nevarnost lahko n as tuno za državo, ako se složnost in edinstvenost razdira in to iz motivov, ki izvirajo iz nesposobnosti, da bi zapostavili zasebne ali ožje interese onim za žir jo skupnost, katera konečno tudi služi posamezniku. Delo v samoupravi pa no bo zgolj lokalnega pomena, temveč bo imelo za razvoj države kot celote dobrodejne posledice. Z intenzivnim dolom na torišču, katero jo država prepustila samoupravi, dvignemo posamezno samo upravno enote gospodarsko, kulturno in sociialno. Z gospodarsko močjo, kulturno in socijalno višino njenih delov bo tudi rastla jakost države. Lokalna samouprava bo tako uspešno povzdignila narodovo blagostanje ter krepila državno silo. Samouprava je nadaljo radi tega važna, ker bo vzgajala ljudi k pozitivnemu delu. Kdor bo iz lastne izkušnje poučen, kolika razlika je med pravim delom in praznim besedičenjem, bo postal skromnejši v svojih zahtevah in potrpežljivejši v pričakovanju po rešitvi težjih problemov. Na drugi strani ilaribor, 26, septembra 1922^ mm* "■<■" » —mrn*'*""■" bodo vidni vspeln dela pomigali k vstrajnosti, dvignili podjetnost zbudili veselje za javno delovanje. Otvorena od 10. čas. jutra do 10 čas. večera. Ulazak 25 para. Ranjeni bes-platno...« Panorama! Stariča je zatresla gla-vom. Može li se tamo videti popri šte vojnih operacija? I svaki možo ici? I bogataš i siromah, i oni koji su bedno odeveni1?... Pozorišto vojnih operacija! Kaliva se tajanstvena sila krila u ovirn krup-nim črnim slovima... I svo to za -5 para. A šta bi so za njih moglo kupiti'! Samo parče črnog hleba... Stariča je zadigla s vojn široku, gru-bu kecelju, pod kojom jo u pazarne dane, nosila st aru kožami kesu. Drhtaju-čom rukom dohvatila jo otuda izlizani novčanik, skinula kotarice sa pleča i savladavši sebe, ušla u gostioniou. Pošto je ostavila kotarice, plašljivo so o-kretala, dok nije primetila obešenu listu na vratima »Panorama«. Hode li ona za tim vratima ugledati bojište i posledice rata? Plašljivo lupa. Morala je malo da pričaka. Srce joj nemirno bije. Vrata so otvaraju. Starica je poražena. IJ pTvi mah izglodalo joj jo svo mračno i tiho kao n grobu. Pro-zori su bili potpuno zastrvoni. U sredini soho bilo je nešta okruglo, sastak-letom. A okolo svuda stolico.... Starica jo zbunjona. K njoj prilazi nekak a v gospodin. — Da nišam pogrešila? ... pitala je ona i p nižala, novčanik. — Mbgu li ovde videti ratl — Ovde, ovde, draga — odgovaraju joj. — Vi r,trt naša ptv& posetiteljka. Molim vas za-uzmite mesto. Pomorili su jedmi od stolica, , —s Evo ovde, iu je Politične vesti. * Bojevitost ruskih boljševikov. »Times« poročajo, da so v Italiji mu agenti sovjetske vlade, ki sklepajo iaz* ne dobave m sovjetsko vlado. Zlas-i naročili mnogo oklopnih vozov,^ tovor nih avtomobilov, avtov in tudi s ro nili pušk. Tvornice »Fiat« _so do u. velikanska naročila. Po »Timosove mnenju jo verjetno, da gro v \ei5l ? V čaju za priprave boljševikov, ki hoc-priskočiti kemalistom na pomoč. * Ekspoze poljskega finančnega mi* nistra. Varšava, 21. sept. Finančni n£ nister je podal v i)leharni seji po ]Sl ga sejma svoj ekspoze, v katerem ugotovil, da. izdatki iznašajo lijard, zato je predviden deficit v z sku 552 milijard poljskih mark. ■ finančni položaj Poljske je _ p-r^P1-raznim vzrokom, ki so v zvezi s . postankom in ustrojem poljske dr*- ‘ Minister je izjavil, da se bo Qi_ ski položaj Poljsko kljub vsem -L ■' čam vendarle izboljševal. Za konsolidacijo nedostaja , . • ,vjl plačilnih sredstev. Minister ,e„ nadalje, da zaenkrat ni izvedljiva ^ meljita valutna reforma, upa P®* bodo čez tri ali pet let že priprav tla za popolno ravnotežje. Dasi je to novo posojilo, se pripiravlj® kor davčna reforma. Finančni ®inlSl h koncu prosil, naj mu parlatuen voli novo emisijo bankovcev. ^^ * Pogajanja za novo češko ^ Kakor poročajo češki listi, so bi x‘-■' « »petke« z min. preds. dr. Bensse _ predsedniku dr. Masaryku v ^ se je vršil min. svet. »Češke s roča, da je bilo sklenjeno, naj v 1■ Švehla kot bodoči min. preds. '7v^j0j i nja s strankami o sestavi nove v J * Sklicanje bolgarskega s°^r^se-Sobranje je sklicano za 10. okt. k dan ju. * Sklicanje francoskega ^ ■edsednilc Millerand je pcclp13^,-^^ Pr kret, s katerim se obe zborni01 jeta za 12. okt. — Zvišanje poštnih in pristojbin. Počenši s Dnevna kronika«. brzojav'111 --------------- 25. septembr(|^il0 zvišajo poštno in brzojavne P11.3, ^.gaza tuzemstvo sledeče: Brzojavke. q(j ka beseda od 30 na 50 para,J^an ' 20 na 50 para. Zvišajo so tudi vso le brzojavno pristojbine sorazn10^ jasnijo. Treba jednako da gledate staklo. — I pošto su pregledali nizam, odoše na svoja mesta. Starica je sela, pogledala V? nad prozorčetom i počela da gleda , staklo. Gledala jo ne dišuči. grC(J Kako je ona odjednom dospela razrušenih sela. Bila je poražena ' Tulce:,, iako otvorila* je nekalcav muški glas go^0^ ’ -p čoJ stila, svojo stare, mršave ruke. ^ osetila kako su so vrata otvorim* J UVlVUUVtVV ° _ _ .10 su zazvekctale mamure i kaK° vek, koji je sedeo za kasom, brw> j i govorio nešta, izvinjavajuci so. — Ko, ta starica!... govoi f»TSB D H« SFran 3. 9/1 ® PisemsSe pristojbine: pisma do _ ?r Din.,, za vsakih nadaljnjih 20 * se po 50 para. Dopisnica navadna para, z odgovorom 1 Din. Tiskovine *a vsakih 50 gr 20 para. Tiskovino z* ^epce za vsakih 500 gr 10 para. Blagovni vzorci za vsakih 50 gr 20 para, aajmann 1 Din. Priporoka 2 Din. Vred-na pisma: poleg pristojbine za priporočeno pismo iste teže še vrolnoslna in sicer do 100 Din- l Dir.., lom tv 500 Din-» 2 Din- od 50C do 5 Din-’ 0(1 1000 Din. do Iflnn ^ D'n-’ za vsakih nadaljnjih _ . P11?-’ T>° 1 Din. več; chvestnina 30 'or1^. avnina 2 Din. Izkaznice do 1Jln- 1 Din., od 25. do 50 Din., 1 Din. 50 do 100 Din. 2 Din., od 100 Zaključek I. JpokraJIn-ske obrtne razstave. Maribor, 25- septembra. Včerajšnji zadnji dan I. pokrajinske o-brtne razstave je vslcd ugodnega .vre mena privabil obilo obiskovalcev poseb no iz dežele, bilo pa je na razstavi tudi mnogo domačih »zamudnikov«, ki so ča kali na zadnji dan. Nekaj obiskovalcev je bilo od drugod. Dopoldan iti popoldan je bil v obj. B koncert, ki ie skrbel za dobro razpoloženje, ki se je proti zaključku krog polnoči vedno bolj stopnjevalo Točilnice, bufcti in prostori krog njih, vse je bilo polno občinstva, tako da ni bilo niti enega praznega prostorčka, mla- Din., od 300 do 500 Din. j dina pa je plesala kolo. V kmečki hiši je J; 0d 500 do 1000 Din. 5 Din. Za ri0m ivG nakaznice, ki so dovoljene do - 1T1- 3e Pristojbina do 2000 Din. 5 Di in., od 2000 do 3000 Din. 7 Din., od 4000 Din- 9 Din., od 4000 do Din. 12 Din. Izplačnina do 50 Din. ^ ^ do 1000 Din. 50 par, od . do 5000 Din. 1 Din. Ekspresnina Pisemske pošiljke, vrednostna pisma D .paznice, po 2 Din., za pakete po 5 j • Caf°Pisi za vsak komad po 5 par ■ vsakih 100 gr. Paketne pristojbine ^nejo neizpremenjene. w *“ Sm^na kosa. V Ormožu je 21 t. • Po dolgi težki bolezni umrl hotelir Avg. Bauer. f„rr ^Mladika« v Ljubljani. Licejski r)pt°i' ol teSa-i- Vpisovanje se vrši v E? 2\f- m, od 15. do 17. ure v po-Ro.li „> a^ike«. Sprejemni izpiti v g]?«0'?! m- ur’- — Gospodinj-sola v »Mladiki«. Vpisovanje se Jo 1 7 Pondeljek 2. oktobra od 10. do e. Redni pouk prione s 3. okt. Nedopustno navijanje cen. V so-»aflUl »Jutra« se zgraža nekdo fjil (|'on° ravnokar izšle Prešernove J0jj, e> ki jo je sestavil dr. Žigon, za-VaPa Mohorjeva tiskarna. Knjiga ika/16 **e^a .^®kati Pač že 1. 1913, kakor gl0^..s°daj prelepljena letnica na na- tea t1-U1straili- Verjamemo, da so je knji-$ad • n^a Počasi in večinoma še-le v kole^v01..^811’ a čudno se nam zdi \ knjiga se prodajo v Ljubljani — (l8oV\° Pri založništvu — po 45 Din. jj; v Mariboru v nemški knjigar-^ Po 60 Din., v slovenski pa po <>6 Din. vristavljamo, kar pravi že »Ji VitjT110 I'cu^urno delo« jo treba obja- dolnja Lendava. Narodni posla-dr. Kukovec so jo obrnil na naše-anika v Pragi dr. Vošniaka, da }.a tudi on na naše činitelje v zu-odstrani vsaka Dolnje Lendave. Po- Vpliv Han »p,,111 Poetiki, da se swfn03t,gJede Dolnj Bošnjak jo to obljubil storiti in te l» da bode sitvar prišla pred konfe ^ °o ambasadorjev v Par rizu. ^ppita i kolu, sveža humka .. Nad krst... CPvde je pao junaškom smvču, pri oči J!C ?ai izvidjanju naš mili drug,« jia ?taričine su brzo preletele — ona se 2 ,a napred — »Jurije Kolhagea, iz še o rona> ulanskog pulca« ... či ta J1* natpis na maloj beloj daščiei.. ]jao ai'ičine oči upile su se u nadpis, cQ su htele da u pam te ovo mestan a sva vremena... do veka... Ki. je bio svenuli veučič od li^ov°g lisca. Jasno se video svaki Žil0 ' ^ zvonce. Ruke staričine, ispru-1« daU ^ uaPred, kao da su se sprema ^ noš to ulivate, cla zadrže... a kr& JOt^nom brzo ustaje i brzo izlazi J** trenutnk vrača so sa venčieem. Se 0 VaJ venčič, gospodine, obračaše a oficiru, Šapučuči, na grob mo- i® u zabuni, šta je sa stari- W(i i ^rzo se priseča. Možda je ona 1 toffa... ^naj hrastovi, sa svim jo uveo... Jurori?- °1.la dalje. A ovaj je sveži... OfiV-1 voleti •. Sa rodnih polja... Eo ra„1('l5 još u neizvesnosti i tada ■— DZ° n^eov nieki, učtivi glas. j pfa ^en<5« kako mi so čini, sud-^t© a-r v, dobra da vam praži, da vi-° ,vVa«eg eina i zajed no sa da-^,la’ pri'i;ao joj bliže. Stariča je tek vin • a’ -i° to oficir sa se-^ * krstpm na grudmia. ..., ^ ca drži venčič drhtavim ruk"a-; priredilo naše agilno žensko društvo »prejo« za razstavni odbor in druge povabljene goste. »Preja« je potekla res prijetno in v neprisiljeni zabavi. Podrobnosti o celotnem uspehu razstave sedaj še ne bomo poročali, ker še nimamo v-seh podatkov, omeniti pa moramo, da je uspela tako moralno kakor tudi niatc-rijelno zelo dobro. Posetnikov je bilo s šolsko mladino in vojaštvom, ki je obiskalo razstavo danes, preko 80.000. sklenjena kupčije pa presegajo daleč 100 milij. kr. Lep uspeh sta dosegla tudi vinarski in vrtnarski oddelek, vse pričakovanje pa je nadkrilil uspeh III. u-metniške razstave kluba »Grohar«. Od razstavljenih slik jih je bilo skoro polovico prodanih- Ker odbor sc ni zaključil računov, se še ne ve, ali ima primanjkljaj ali dobiček, vsekakor pa primanjkljaja ne more biti, ako se k dohodkom prišteje tudi inventar 'paviljone itd.) Zdi pa se nam, da bi bilo na vsak način škoda podreti ali prodati paviljone. Ako bi odboru primanjkovalo kritja, se mora storiti vse. da sc kritje dobi iz drugih virov, ne pa iz prodaje paviljonov. Paviljoni morajo na vsak način ostati za prihodnjo razstavo, ki bo *, lem neprimerno ctlahkočena. Mariborske vesti. Maribor 25. seplemb a 1022’ m Popravek. V našo notico in tudi v inserat o otvoritvi plesnih kurzov šole Pečnik v nedeljski številki se je urinila neljuba pomota. Otvoritev ?e no vrši 20. oktobra, ampak 2. oktobra. Vpisovanje v kurze pa se vrši v Kreko- vi ul. št. 8 vsak dan od 11. do 12. ter od 16. do 18. ure. m Prav po amerikanskoT Nad vse originalna reklama tvrdke Prane Ma-stek je imela toliko uspeha, da so je včeraj v nedeljo celi predpoldan kar trlo občinstva na Glavnem trgu. Pravijo, da so bile tudi branjevke na trgu s to posebnostjo sila zadovoljne, ker so radi velikega navala dobro tržile. Tako je imela ta iznajdljiva reklama dvojen uspeh! m Dobrovoljci imadu sastanak dno 28. septembra, čet vrtale u veče u 21 % sati ('Ad.) u Narodnem domu. Sednica važna. Dojite svi! Odbor. m Vlom v »Ljudsko knjižnico«. Pretekli teden je doslej neznani uzmovič ukradel v »Ljudski knjižnici« raz treh omar platnena zagrinjala, obrisačo in kos mila. Zagrinjala so bia šelo pred kratkim napravljena in znaša škoda okrogl500 kron, ki seve ni zavarovana. Drzen tat., na jibrž kak izposojevalec, mora biti velik materijalist, ker se knjig ni dotaknil, tudi železno desetico v dnevni blagajni je velikodušno ignoriral. Knjižnična vrata jo po opravljenem delu tudi lopo zaklenil. m Ponočno razgrajanje je v soboto po noči zopet doseglo precejšen rekord. Policija jo imela precej posla in je morala spraviti 8 razgrajroev r hotel Graf. V nedeljo zvečer je bilo sicer tndi prorej rzgrajanja, ve idir ne toliko ko v soboto. m Cirkus »Drina«. V pvndeljek dne 25. i). rokoborba. 1. par: Tseharre proti Stenley. 2. imr: Popovič proti Semič. 3. par: Stokič proti Draženovič. Boksanje: Tom Sajer proti Efcmli. Sodnik Lobodinaky. V slučaju slalbega vremena se predvaja v Narodnem dom«. m Zastrupljenje s plinom. V soboto zvečer je bila služkin ja odvetnika g. dr. VI. Serneca sama doma, ker jo bila rodbina odsotna. JT-otol* »i,. jq v kopalnici napraviti kopel in je v piinovi peči grela vodo. Ko so je spravila, y. ba- njo, jo baš zaprla plinovo ognjišče, pit- j izrekel župan g, Jenčie (Brezno), ki je stila pa je odprto cev. Ko je čez nekaj; obenem tudi želel remedure glede žeL začutila,, da uhaja plin, je h o te1 a cevi prometa, glede trošarin na sladkor, ka- zapreti, vendar pa je v istem trenutku omahnila. V nedeljo zjutraj 30 jo našli pri vratih mrtvo. m W*.*!ica Ciril in Metodovih po. dr'jžnU' <;c- vrši v nede!jo, 1. ok:c’.ia i??2, od 4. ure popoldan dalje v vseh prostorih Narodnega doma. Čisti dobiček jo namenjen izključno v podporo obmejnega šolstva, zato naj vsakdo po možnosti žrtvuje nekaj v ta preva-žen narodni namen, m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. Jesenska konjska dsr-ka na Težnu. Prvi cJan. Dirka se je pričela v nedeljo 24. t. m. ob veliki udeležbi dirkačev in občinstva. Dirka jo obenem proslava 40-lotnice mariborskega dirkalnega društva. Program je bil obsežen, nekateri starti tako težavni, da je morala odpasti vsled prenaglega zmračenja 4-vprežiia krožna dirka. Če bo čas pripuščal bo v torek nadoknadeno. Radi velike udeležbe dirkačev jo odbor pri-djal šo šeeto darilo. Po težavnem startu v I. hca’u Karl Pacherjevega darila je Sarajevo prevzela vodstvo in je obdržala do konca. Sarajevo je dosegla najvišji kilometer-ski čas (1: 27), ki se je kdaj dosegel na mariborskem dirkališču. Leon v Ehcenkrautovili rokah se j9 levje boril in dosegel Is 29.8; tretje mesto je losogla Funkova Sirka (1: 33.5); četrto Jubilar g. Fleischerja (1: 33.5). V drugem lieatu je ostal vrstni red 3ti: Sarajevo 1: 28, Leon 1: 27.5, Sirka. 1’: 3?.?, Jubilar 1: 34. Varaždinsko darilo je bilo treba radi velike udeležbe dirkati v dveh oddelkih. V prvem je zmagala Silvia 1 : 41. v rokah svojega vzgojitelja g. Lippitta; drugi je bil Atbos 1: 48, tretji Autokrat 1: 48.3, Četrti Pa-Ho 1: 49.5, poti Muzelc 1: 48.5. V drugem oddelku jo zmagala Lisette (F. Fillipitsoh) 1:35.5, druga je bila G-ora (Lippitf) 1:41.7, četrti Mostni 1:41.7, peti Olaf 1: :4G.5. V kmečki dirki je zmagala KokVt-ka 1: 49, druga je bila Pina 1: oS.5, tietja Valea 1: 44, četrti Pozor 1: 34. Za Rossmanitovo darilo se je razvila sijajna dvovprežna dirka, kakoršne naše dirkališče še ni videlo. Zmagala sta Fr. riiipitschova Norija fljutomer* čanka) in Posenbergov Ljubomir 1:57 5 drugi je bil Ivančič z Napoleon-Mack-ensonom 1 :47 5. tretji Lippiu-, v Goro-Backfischom 1:55.7, četrti grof Jan. kovi' z loc-Ilono 1:55.2. Sledil je Floi.?clier z Notabene-Arjronnutom, V dvovprežni krožni dirki je imel najboljšo točke g. Fillipitsoh z Norico-Ljuibomirom. Na drugem mesta je gospa Silvija Rossmanit, na tretjem g, Ivančič, na četrtem g. Gustav Scher-baum. V enovprežni vožnji so tekmovali samo 3 gospodje. Največ točk ima Rossmanit, dalje Wregg. Jutri 26. septembra bjclo !< ffiriv-prežne dirke, ena za najhitrejše konje, dailje zelo hitra dvovprežna dirka in v»'>ka tarčna dirka. Na.jzanimivej.sa točka lx> vsekakor ona za beogiajsko datilo, v kateri tekmujeta rivala Sarajevo in Leon s samo 10-metersko razdaljo. vo itd. ter jo zavzel tudi stališče proti1 prevelikemu cepljenju politični h sil y mnoge stranke. Notar g. Kolšek je govoril za akcijo za ustanovitev gorskih; pašnikov. Poslanec dr. Kukovec je na razna vprašan ja. obširno odgovarjal in žel za svoja, izvajanja burno pritrjevanje. Sprejete so bile edodeče resolucije: 1. Izražamo svojo zadovoljivo, da so naše obmejne razmere z Avstrija končno urejene, dasi nam je razmejitev žal odtrgala lep kos zemlje pri Soboti, ki po narodnosti prebivalstva in po gospodarskih razmerah pripada k nam. -i 2. Pozdravljamo ustanovitev posebne pokrajinske uprave za severni del Slovenije s sedežem v Mariboru, ker smo prepričani, da se bo naše gospodarstvo ter narodno in kulturno življenje veliko boljšo razvijalo, ako bomo imeli v Mariboru svojega velikega župana in svoj deželni sbor. Želimo, da se veliki župan mariborski čimprej imenuje in da se razpišejo volitvo za mariborski deželni zbor. Obsojamo gonjo gotovih ljubljanskih in naših klerikalnih krogov zoper ustanovitev mariborsko oblasti. 3. Želimo, da narodna skupščina V! Beogradu prične čimprej z izdelovanjem kmetijskih zakonov, zlasti glede zavarovanja naših pridelkov za slučaj točo in drugih ujm, glede zavarovanja naših kmetskih delavcev za slučaj bolezni, starosti in onemoglosti itd. 4. Povdarjamo ogromno važnost obmejnega šolstva; konštatiramo, da so baš obmejne šole glede učiteljskih inoef skrajno zanemarjene, ker so celo tri-razreclnice s samo po eno učno močjo; obsojamo, da kompetentni čini tel ji te-* mu vprašanju ne posvečajo primerna pažnje ter zahtevamo, da višji šolski' svet ukrene vse, da se bodo mogle ©bi mejne šole zasesti z najboljšimi učnimi močmi. __ { 5. Svojemu poslancu g. dr. Kukovcu izrekamo zahvalo in zaupanje ter ga prosimo, da vztraja v delu za naš« gospodarsko in splošne koristi. —* Nata je predsednik shod zaključil. j Krajevna organizacija JDS v Ma-renberku se je ustanovila v nedeljo 24, 't/ m. začasno sa celi okraj. Na ustanov« nem zboru sta govorila poslanec dr* Kukovec in urednik Špindler. Izvolit se je odbor s predsednikom g. notarjem Kolškom na čelu. Za vise občine okirajai so izvoljeni zaupniki kot člani odbora« V Dravski dolini »o pričenja novo ži* vahno politično delo. t J Dl, Poslancc dr. Kukovec v ma-n')er-škem okraju. Včeraj dne 24. t. m. sla bila poslanice dr. Kukovec in urednik Špindler dopoldne v Vuhredu in Muti, kjer sta imela zaupne sestanke. Popoldne se je vršil v Mnrcnberku pri Bru-dermanu .javni politično-gospodarski shod, na katerem je bilo zastopanih 9 občin marenborškega okraja. Otvoril je shod in pozdravil poslanca župan g. Predam, shodu je predsedoval notar g. Kolšek. Dr. Kukovec je v daljših izvajanjih razmotrival politični položaj in zlasti živo slikal velik pomen samouprave v oblastih in srezih za. gospodarski napredek naroda. 2unan Pmlan (Mareniberlc) je želei, da so obmejne šol* sks razmere ffiujao uredo Isto željo je Marodn® gledaSišfe. Repertoire: Torek, 26. septembra: Car in fed&r* Izven ab. -i Sreda, 27. septembra: Zaprlo. Četrtek, 28. septembra; Običaji So* VCk. A. . j jii.fa-’- • i Car in tesar. Opozarjamo efen*. občinstvo na priljubljeno opero »Car in tesar«, ki je žela že lansko lotP mnogo usi^eiha in ce pono\d y torek', 25. sep- temibra, i i. Kultura in umetnost x Članom umetniškega kluba »Grohar«. V sredo 27. t. m. oŠ> 17. uri se vrši v kavami »Rotovž« seja. Objave. § Pondeljek, torek’ in sredo se pred" vaja v I. Mariborskem bioskopu kras* no uspela veseloigra »Mlada mama«, n znamenito krasotico Evo May v glavni vlogi. Od četrtka dalje bode med odmori k,i.u<.T»redstave nastopili rnamnd-ta. ruska ga. Nadežde Kariakina v njenih najboljših plesih Salom?, Smrt laboda, Ruski ples, Poljski ples, Tales* Trist in Gavotte. Pobrežje. Tukajšnjo pevdeo društvo »Zarja« priredi svojo prvo veselico nedeljo 1. oktolira ob 2. uri pop. v vseli prostorih gostilne Balon. S to prireditvijo ne mislimo škodovati Ciril Metodovi podružnici, ki jo v zadnjem trenutku preložila.svojo_,»lavno3t, 'ker velja za vsacoga!: popoldne k Zarji, zvečer k Ciril Metodu! Stran?. »T S B O K « Maribor, 56. septeffibra 1922 ^ Šport. : 01d-I>oys Maribor se poživlja, da a® gotovo udeleži polnoštevilno trai-ninga v torek 26. t. m. ob 5. uri popoldne. Udeležba nujam, ker se vrši tekma ^roti 01d-boys Rapida dne 1. okt. 1922. : Lawn-Tennis turnir, ki počel 24. J. 1922, je prinesel prvi dan nekaj iz-nenadenj, pat udi krasne igre, ki so bile posetnikom turnirja pravi užitek. Roglič, ki se mu je opazila prešibka trenaža in je bil tudi popolnoma indis-poniran, je podlegel dr. Blankeju 6-1— 6-1 in s tem izključen od nadaljne kon-kureneo. Isto se je zgodilo Žunko vicu, ki je po prerasni igri z Leyrerom pod- rer 1-6 1-6. V pondeljek in torek na-] ketka g. Bnnderla iz Veržeja (1.58 min. stopijo Suppanz proti Kostial in zrnu-; na km.), na tretjem Pozor g. Filipiča govalec proti Leyrer in ta zmagovalec j iz Stare vasi (2.07), na četrtem Čila g. v finalu proti zmagovalcu iz skupine,; Vaupotiča iz Lokave (2.16), na petem Šupuit-Wiestha:le,r-Blanike. Od ostalih čila g. Slaviča iz Grab, (2.18), na še-iger bodo zelo imetesantne že finale stem Deva g. Slaviča iz Cvena (2.24). dr. Eavnikove proti dr. Krausovi in Pri glavni enovprežni dirki na 2100 m mešanih parov dr. Krau.sove-Leyrer; (za. 4—10 letne konje) so dosegli: Valsa proti dr. Rav-nihovi-Roglič za pristop j g. Vaupotiča iz Lukavc prvo mesto v finale. Ker jo za 30. 9. 1922 in 1. in 2.; (1.58 min. na 1 km). Pina g. Filipiča iz 10. razpisan turnir za prvenstvo Slo- • Starevasi drugo (1.59), Preda istega venijo v Ljubljani, so bo doigral ma- j lastnika tretje (2.03), Nigra g. Slvica rilborski turnir že med tednom, da se iz Banovec četrto (2.05), Ovina igralcem omogoči pot v Ljubljano. Kasačko dirko laga iz Litairovec peto (2.07), Pavlina g. Slaviča iz Grab šesto (2.11), Slava g. Žnidariča iz Grab sedmo mesto (3.24). Pri dvovprežni dirki za triletne in sta- rejše konje na 2800 m: Pina in Preda torti seSIakom iz Srbi;e ) g. Filipiča (Staravas) prvo mesto (2.23 legel z rezultatom 6-4, 1-6, 6-3. Zmaga , . . je bila za Žunkoviča že skoraj gotova, je priredilo »društvo za konjske dirke •min- na, Jkm.), Velsam Nigra (S.avic pa je v zadnjem trenutku nekoliko po-j v Ljutomeru« dne 14. sept. na žrebarni Vaupotič) drugo (b.-o), IvoketUa m pustil in izgubil igro. Obema igralce-! na Cvenu. Dirka se je vršila ob naj-. Visla (Bunderl-Sersen) tretjo (_.m), ma pa je čestitati na dovršenosti. Take ; lepšem vremenu in dobrem posetu do- Pozor in Princesa (Filipi«) lgTG ŽG(1jTDO videti VGO-lCTcit. V donic'.Ivi vnnonrrn nTr*.] livni dva rtnefa to liiln (2.32), C ifri ill PžlVrlDfl (vMOA 1.C/ posamezni igri je premagala ga. Eav- nihova gdč. Stergar 6-0, 6-3 tudi po ze- —,------------ —... —------* ^ . , , , ... Spinglar) sedmo mesto (4.49). garju 76, na povratnem logarja Oecu rens) 456, na griži 350 in na bolezni sled gladu 142 oseb. Koliko jih m zna njenih — to je težko reči. Najina’ nejša epidemija pa je sedaj nm.aii.t Nemogoče je podati , v števukan, ^ <■ v se je la bolezen razširila. Na xna>m • boleha ne le deset tisoč, m ar ver s ■ soč prebivalcev. Ni vasi, kjer m so, vgnezdila ta huda bolezen. ntl‘V leže celo obitelji. Zaradi tega zaoitaj. tudi delo na polju. Malarija je pos>.' • ■ strašna šiba. Najslabše je z '°p’,'v jih jo obolelo do 75 odstotkov. ' pogosti so smrtni slučaji. _ 1 '• predvsem ljudje, ki si. še niso po stanem gladu dovolj mroinogu. jui * strašne.pojave srečujemo v me‘>•*^ . mari, kjer dobesedno ni hiso, dela'" lo lepi igri. V dvojni igri gospodov sta zmagala Blanke-Wicstbaler proti Ro-glič-Zunkoviču 6-4 6-4. Krivda poraza Rogi ič z jndispozicijo ter Žunkovičeva utrujenost in vpliv partnerja. V mešani igri je podlegel par Stergar jeva-Kostial proti Krenova-Wiesth al e r 6-3 četrto Peto vsled poprejšnjega deževja zelo meh- (-.45), Čila in Mijolka (Vanpotic-Jelen) ka, torej slaba, vsled česar je bil re- scsto (2.53) in Ovina in Suska (Razlag' kord slabši. Dirka se jo vršila pod predsedstvom gg. L. Petovarja, Alfre-j da Rosmanita, Ignaca Žlajpaha in: Joška Rajha. Dolgost proge 700 m. —j Dirkati so smeli samo konji iz Ijuto-f imenskega okraja. Za prvensko eno-, no imeli bolnika na malariji se jo ta bolezen razširila med stvom. Velikansko neurje v Saratovs.u £ berniji. . Ivomaj si jo prebivalstvo . jQ ____1 _ > J 1 1 rr ( JU pOSw lakoto svoja polja, že se jo vprežno dirko za triletne konje so bili 6-2 vsled preostre igre Kostiala, ki jej dobitki po 200, 120, 80, 60 in 40 din. Pr-metal žogo v mrežo ali čez prostor. Gdč.! venstvo si je priborila 3-letna žrebiea Stergarjeva je v tej igri kot novinka Visla g. Jožefa Seršena iz Veržeja, ki prav lopo igrala. Ostali rezultati so: ; je daljavo 2140' m prevozila v 4 min. 6 Sz Rusije. (Poročila ruskih boljševiških listov.) Epidemije v Samnrski guberniji. »Izvjestija« prinašajo iz Samare: V Samareki guberniji so so zopet razpasle epidemične bolezni. Iz posameznih ujezdov prihaja statistieo število o obolenjih po vaseh. Tako je obo- silo opomoglo od imuni- ^ *■- ' razdivjal nad M ratovsko gubernijo ogromni civ <>n ^ Paternolli-Felber 3-6 0-6, Felber-Ley- sek.; na drugem mestu je 3-letna Ko- lelo na pegavici 43, na trebušnem le- ,_________ ... ogrmnni e&1(§ * opustošil najrodovitnejse kraje, kovska »Pravda« prinaša med dflP ■ • Saratovsko in Balaševsko * (ujezd) .je obiskal ciklon in m*nL. ^ 1 ihansko škodo, zlasti na.polnih* jg laševskem irjezdu je uničenih _ ^ tisoč desjatin obdelane zemlje r< pridelkov ni ostalo prav n n- - ^ Kmetje so zopet vsi obupani. načrti in računi so splavali P° v0 Bernhard Kcllermann: (57) sivi Roman. (Daljo.) Miiožica se ic valila črez gradilvene- sipine v dež, vsenaokoli je bučal divji hrup. Zakonski možje, redniki, očetje mrtvi — pomanjkanje Iz hrupa se je ratrgano ouila pesem, tolpe so pele na raznih krajih hkratu marsejezo, internacijonalno, unij-sko himno. »Mrtvi, mrtvi, tisoči mrtvi!« V razdraženi množici je vzplamenela slepa bes-rost, da bi najrajša vse razdejala, porušila, pomorila. Rvala je tračnice, podirala brzojavne droge, odstranjevala čuvajnice. Kadar je reskniio in se razrušilo, je za-orilo divje vriskanje. Redarje so bombardovalj z debelim kamenjem ter izžvižga,vali. Zdelo se je, da so v razkačenosti vsi mahoma pozabili svojo bol. Najbolj divje tolpe, pobesnele fanatične ženščine, .■ia so burile naprej, nad selske dvorce in hiše inžen-jerjev. * «: Tačas pa se je nadaljevalo obupno dirjanje pod morjem. Kar jih je vkljub padajočemu kamenju, ognju in dimu še živelo, se je drevilo brez prestanka naprej, da uteče stopalom smrti, pred katero je vlekla skeleča sapa. Tekli so posamič in se z zobmi šklepetajoč ter naježeni opotikali, tekli so šparoma ter vpili in jokali, tekli so v tropih, ki so se podili usopljeni in s sigajo-čimi pljuči; po tleh pa so ležali ranjenci, pohabljenci in prosili usmiljenja. Nekateri so obstali, ker so o-mrtveli od strahu, da te ogromne dalje peš ne premeri nihče. Marsikdo se je podal. Legel je, da umre, A bili so tudi dobri tekači, ki so s stegni urno gibali kakor konji in druge prehitevali zavidani, preklinjam od iznemoglih, katerim so kolena klecala. Rešilni vlaki so glušeče zvonili, da bi naveščali svoj prihod. Iz tmjnc so se nanje zaganjali ljudje, ki so od .razigranosti, da so oteti,. ihteli. Ker pa je vlak vozil v predorsko votlino, so bili čez malo časa uplašeni in so poskakali z njega, da bi peš pohiteli na drugi vlak, kateri je, tako so jim rekli, pet milj oddaljen čakal. Rešilni vlak je mogel le počasi naprej, (zbegana moštva zadnjih navzven vozečih vlakov so namreč, da bi bilo v vozovih več prostora, iz njih pometala doka! hribine, tako da je bilo treba progo šele izprostiti- Iu dveh legla počivat. Ko se je prebudila, je mala Edith že sedela pokoncu v svoji posteljci in je svoje lepe pšenične laske, da si ukrajša čas, spletala v tenke kitke. Toliko da sta začeli kramljati, je vstopila služkinja in je Maudi izročila brzojavko. V predoru se ie zgodila velika nesreča, je povedala z nemirnimi očmi- »Zakaj ste mi brzojavko prinesli šele zdaj?« je vprašala Maud nekoliko nejevoljna- »Gospod mi je brzojavil, naj počakam, da se na-spite.« Brzojavko je Allan oddal med potjo. Glasila se je: »Katastrofa v predoru. Ne hodi z doma. Pridem okoli šestih zvečer.« Maud je prebledela. Hobby! je pomislila- Njena prva misel je veljala njemu. Po večerji se je bi! zapeljal v predor; razigran in šaljiv se je od nje poslovil. »Kaj je, mami?« »Nesreča se je zgodila v predoru, Edith.« »Ali je mnogo mrtvih?« je vprašalo dekletce površno, s pojočim glasom, in pletlo kitke z lepimi otroškimi kretnjami. Maud ni odgovorila. Zrla je predse- Ali je bil tisti čas globoko notri v rovih? V tem se je Edith oklenila njenega vratu in je tolažeč dejala: »Ni treba biti žalostna. Saj je papa v Buffalu!« In Edith se je nasmejala, hoteč Maudo prepričati, da je papa na varnem. Maud je smuknila v kopelno haljo in je zatelefo-nirala v osrednjo pisarno. Šele črez dokaj časa so jo priklopili. A niso nič vedeli ali pa niso hoteli nič vedeti. IIobby? Ne, o Hobbyju ni nobene vesti. Maudine oči so sc orosile s solzami, z naglimi solzami, ki jih ne sme videti nikdo. Ko sta bili z Editho v Maia oznanita. tm 1« 1 v,'tom Hiša Slomdiov inj ?■; - [jro-sposobna za °.^r^nli]rj'gaun<'rl’ da. Naslov ?e h.v« pri, 1787 SlomSkov ti g 16, pr'11* Mladenič želi prakticirati v i tlektro-mehanični strok'. Ima j predznanja. — Ponudbe pod ; »Stanko 300'. 1795 Prlporočam brivnico t i i-i . 5 na Glavnem trgu s p , Znamke za zbirko zamenam . uoitrežbo. BoSkar, p0=10’ za citre. Kettejeva 4. 1796' — 1750 Inče se tri železne peči. Pismene ponudbe pod »Peči8 na apraro. 1793 MiSa z vrtom se 1ak' j proda. VpraSati pri Bank, Studenci. Cankarjeva ulica 9. 1797 2-1 'Šolske SorM«« in Pri c. 13, na vogalu tudi druge na ^ a Iv. Kravos, Aleg*”afflSe 1 ‘ Z Usnjata suknja, gamaSe in kupijo stekleni ^Ljožben«1 čevlje se proda. Stolna ulica oporami vred Z3 Yl\$ St. 1, v.ata 9. 1792 okna. S ©bho, slamo, drva, premog kromsslr, sasij*® in g I piridelik:® kupuje in prodaja & “ W ©SET, MarStoor, Aleksandrova c g št. 57. Telefon št. 88. kopeli, je bila vsa vznemirjena in slabe volje. V! Nabiranje divjega kostanja z območju Ol valnega društva Maribor je poverjeno. podpisan ^ Kupim vsako količino tega kostanja, ako se u* kopeli sta se dobrovoljili sleherno jutro. Po otročje sta se oveseljevali Maud kakor Edith s tem, da sta po vodi čonotali, v kopalnici, kjer odmevajo glasovi tako polno in čudno, vriščnli in se smejali, s puhteče toplo pršo se oškrapljali — in ko je pršelo hladneje in hladneje se je mala Edith smejala, kakor bi jo kdo ščegetal. ker ji je po životu gomizljalo tako ledeno mrzlo.Zafem se je opravljala jutrn.ia toaleta in nato je bil zajtrek. To je bila Maudina najlepša ura, katere si ni dala vzeti. Edith je po zajtrku odhajala v »šolo«. potem se je privalil dim! Bil je jedek, skeleč in je dušil- Imela je posebno učilnico s črno tablo — prav po svoji Toda vlak je vozil dalje, dokler obsevala niso več pr.e-svetila silnega zastora iz gostega dima. Ma tem rešilnem vlaku so bili drzoviti inženjerji, ki so se tvegali življenja. Poskakali so z vlaka, pohiteli z dimovnimi obrazinami zaščiteni naprej v gosto zakajeni rov in vihteli zvonce. Res jim je uspelo, male iznemogle oddelke, ki so že popustili vse upanje, vzbodriti k zadnjemu naporu, da so prehodili še tisoč metrov do vlaka. Potlej se je moral umekniti tudi ta vlak. Precejšnje število teh inženjerjev je zbolelo, ker jih je dim otroval, in dva zgoraj umrla v bolnici. 5. Maud je spala ta dan zelo dolgo. Nadomcstovala je v bolnici strežnico, ki je odpotovala, in je šele ob joraba stavi v Vetrinjsko ulico št. 17. Zbiranje brez mojega dovoljenja iu vpC'nS(c0‘ druge namene je prepovedma ter se bo kazC° sodno zasledovalo. 1794 Lavcslav Krfl^i^V želji — in pravo šolsko klopco, zakaj sicer bi to vendar ne bilo nilcaka šola- — Danes je Maud kopanje opravila na kratko in zabave ni bdo nobene. Edith si je prizadevala vse, kar si je moda izmisliti, da bi mater udo-brovoljila, in njene otroške potrude so Maudi segale v srce. da bi jo skord polile solze. Po kopanju je spet! zafelefonirala v osredmo pisarno. Končno se ji je po-j srečilo pogovoriti se z Harrimanom, in ta ji je pripomnil, da je nesreča na žalost večja, nego so doslej mislili. (Dalje prihodnjič.) Glavni urednik: R a d i v o 1 Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. HMHSBISSS®®® Prodajalka vešča nem. in slov. jezika, se sprejme takoj v večjo trgovino. R@f lektira se Se na zane* sllivo z večletno prakso dobro Izurjeno vno£- Naslov pove uprava. 1790 4-2 © mm Wk Zažetek točno ob 14. url. Odhod yl»kB ix sl%v. kol. ob opIM. url, »iagaj vozl vlak ob Trtnik ia izdaj^ieli; KoBzorcij »Tabor* — Mariborak« tickaraa 4 •'