Ljubljana, 27. novembra 1997 # številka 41 A letnik 56 Vlada sindikatu diktira Drago Ščernjavič, sekretar SDDO, je v pogovoru o varčevalnih ukrepih povedal, da vlada sindikatu diktira, namesto da bi gojila odnose socialnega partnerstva „ _ Stran 2 prišlo d poenotenj slovens SindiMvl _ V Ljubljani je zasedala sindikalna konferenca za evropsko integracijo. Predsedniki slovenskih Stran 3 sindikalnih central so zelo enotno menili, da priprave za vstop Slovenije v EU zahtevajo enoten nastop vseh sindikatov. Delegacija ZSSS se je udeležila sindikalnega rallyja v Luksemburgu. Kaj \ sindikati zahtevajo od Evropske unije v ! zvezi z Lj id zaposlovanjem, 21 S preberite na strani 4. MINISTRA POSKUŠALA UMIRITI SINDIKATE Na seji ekonomsko-socialnega sveta, bila je to sredo, sta ministra Mitja Gaspari in Tone Rop skušala sindikaliste prepričati o smiselnosti varčevalnih ukrepov. Po njunih besedah bodo predlagani ukrepi celo odpravili ali omilili nekatere socialne nepravičnosti. Omenjala sta otroški dodatek, ki ga po nepotrebnem prejemajo tudi premožni. Spremembe pri dohodnini bodo naravnane na obdavčitev bolje plačanih, slabše plačani pa bodo manj obremenjeni. Večji bo tudi davek na dobiček, kije pri nas med najmanjšimi v Evropi. Sindikalisti so ministroma odgovorili, da se bojijo zlasti tistega, česar nista povedala. Povedali so tudi, da politične projekte, mednje sodi tudi paket varčevalnih ukrepov, praviloma plačujejo delavci. Dodali so, da delavci negospodarstva predlaganega paketa ne morejo sprejeti drugače kot poseg v veljavne pravice. Vlada seje s sindikati negospodarstva dogovorila za intenzivno razpravo o rešitvah . iz paketa varčevalnih ukrepov. Ker bodo ti prizadeli tudi ? zaposlene v drugih dejavnostih, bo o njih vlada morala doseči tudi soglasje drugih sindikatov. Kot nam je povedal Dušan Semolič, bo ekonomsko-socialni svet o varčevalnem paketu verjetno znova razpravljal prihodnjo sredo, saj ga vlada želi čimprej poslati v državni zbor. Pisnega predloga varčevalnih ukrepov pa sindikati to sredo še niso dobili, menda bo prišel šele s četrtkovo pošto. Semolič je prepričan, sa sindikati vladi ne morejo dati “zelene luči” za ta paket, saj politikom ne morejo zaupati. Pri obravnavi predloga zakona o ekonomsko-social-nem svetu so sindikalisti predlagali, naj bo državni zbor zavezan pridobiti mnenje ekonomsko-socialnega sveta o vseh zadevah iz pristojnosti tega tripartitnega organa. Če ekonomsko-socialni svet o kakšnem vprašanju ne bo mogel poenotiti stališč, pa naj bi državni zbor pridobil ločena mnenja posameznih socialnih partnerjev. 1 mmmmm— Ostali so še trije tedni daljevalatucTr0 n°v'^ kolektivnih pogodbah dejavnosti so se na-s'ndikata tek a .^leH- Kot nam je povedala Branka Novak, sekretarka UsPešno kon-^1 CCV 'n usnjarjev> 50 pogajanja o njihovi pogodbi §an' obeh n-m113 0 v-sebini pogodbe se morajo zdaj odločiti or-že v začetku decemb ^ kaŽC’ da b° Pogon ^ upravi za izvrševanje kazenskih sankcij pravic11 ^ do stavke omejena, bomo uporabili druge oblik0 ^ pritiska. ^ 'v I s VIADA ODKRILA RECEPT ZA ENOTEN NASTOP SINDIKATOV Sporočilo za javnost Glavni odbor Sindikata kulture Slovenije je razpravljal o varčevalnem paketu aktualne vladne koalicije. Vemo sicer, da to še ni dokumentVlade RS, saj je bil predstavljen javnosti na način, ki kaže bolj na provokacijo: izzvati prizadete do te mere, da se “izkašljajo”, še preden ponudi vlada uradni predlog. Menimo, da je Vlada RS s takšno strategijo in še bolj s predlagano vsebino varčevalnega paketa tokrat šla predaleč. Predlogi so preprosto slabo utemeljeni, nelogični, nasprotujejo lastnim zastavljenim ciljem, so samouničevalski, kršijo temeljno načelo in pravico urejanja od-nosov- med delodajalci in delojemalci v tržnem gospodarstvu. So klofuta kolektivnim pogodbam, zakoniti plačni politiki in deklarirani socialni državi. So Zgolj produkt prestrašene “matematične logike ” usklajevalcev proračuna. Vlada se izogiba dialogu s sindikati zato, ker zanj nima argumentov in ker ve, da se je težko pogajati o predlogih, ki npr. v kulturi pomenijo zamrznitev plač, ukinitev eskalacijske lestvice nad IV. plačilnim razredom (postopna popolna uravnilovka), ukinitev napredovanja (ukinitev nagrajevanja najbolj ustvarjalnih) in ukinitev nadomestnega zaposlovanja (postopno biološko izumrtje poklicnih institucij). Vladi bi se bilo pač težko pogajati z ustvarjalci o povečanju davka na avtorsko delo od 25 % na 38 %, še težje bi bilo avtorje prepričati, da bo zanje to ustvarjalo nova delovna mesta, če pa hkrati prepoveduje vsakršno zaposlovanje. Težko bo prepričati baletke in baletnike (še težje pa občinstvo), da bodo morali plesati do 65. leta starosti. Vlada se izogiba pogovoru o svojem predlogu, da je treba kaznovati znanje in uspešnost. Vlada ve, da je treba regres za letni do- pust najprej vzeti ravnatelji zavodov, če ga hoče že čez ^ dni vzeti vsem (to je pravica1 kolektivne pogodbe in ker so ^ pogajalski strani delodajalci tudi ravnatelji zavodov, se p11 ne bodo več borili za pravih' ki je sami nimajo) itd. Glavni odbor Sindikata i ture Slovenije zavrača “naC1 nalni varčevalni paket” v ci ti. Prepričani smo, da je ogroŽ? javne finance mogoče uspt' fflO uspešno povezovanje razlik1. sindikatov, ki doslej niso kA li nobene volje do skupnih1 slopov - tokrat pa jih Že prtP tajnik glavnega » zavarovati le v partnerskem^1 logu, ki pa se mu vlada izog1^ Na način, ki smo mu v zadh) tednih priče, Vladi RS name111 bo uspel. Uspeva pa ji nekaj drugtf ■ za kar smo ji iskreno hvaN-,, Predlog ukrepov je namreč slab in toliko nor, da je P°vZA.jli vs št ^■ovenska sindikalna konferenca o integraciji v Evropo BO EVRORA ZDRUŽILA SLOVENSKO SINDIKALNO GIBANJE? V Ljubljani seje ta torek sestala slovenska sindikalna kon-erenca za integracijo v Evropo, ki bo delovala pri Evropski Konfederaciji sindikatov (EKS). V tej konferenci bodo sode-'lv?le vse slovenske sindikalne centrale, da bi v postopkih vstopnja ase države v EU ščitile interese zaposlenih. Konference so se deležili tudi predstavniki sindikatov iz članic EU in kandi-atk. Delovno skupino EKS za integracijo Srednje in Vzhod-e Evrope je zastopal Peter Seideneck. govori med socialnimi partnerji potekajo le formalno, vendar vlada pošilja v državni zbor zelo pomembne predloge kar mimo sindikatov. Ti so zato »izven igre«. Rebolj je posebej omenil paket varčevalnih ukrepov, ki pomenijo zategovanje pasov zaposlenih. Sindikati o njih niso mogli niti razpravljati, kaj šele, da bi jih sooblikovali. Po Reboljevih besedah se bodo sindikati odločno uprli vsem tistim, ki pri vstopanju v EU vidijo možnost zmanjšanja plač in socialnih pravic zaposlenih. Predsednik Pergama je kritiziral tudi plačno politiko, češ da omogoča na eni strani bogatenje, na drugi strani pa povečuje siromaštvo. Po njegovem mnenju je ključ rešitve sedanjih sicial-nih zagat v zmanjševanju nezaposlenosti. Rebolj je izrazil tudi bojazen, da se bo zaradi slabe sestave gospodarstva brezposelnost še povečevala. Prav zaradi tega, ker preveč ljudi ne bo imelo dela, po njegovem mnenju lahko pri nas pride tudi do socialnih bojev. Sindikati so zaradi vsega tega prisiljeni k združevanju. Če politika računa, da bo zaradi vstopa v Evropo lahko znižala socialne standarde, bodo sindikati vključitvi v EU nasprotovali. ZkIV* ^Binolič, predsednik i.,. • °d vstopa v EV pričujemo mir in blaginjo. Kot je uvodoma ugotovil 7“®an Semolič, predsednik S, bo v Sloveniji odslej deloval nacionalni sindikalni odbor ''a integracijo, ki bo v vseh prodih integracije v EU zastopal ^vroPski konfederaciji ^atov, ki je omogočila Dn . n.ieSovcga dela, seje za za*lva^E Nacionalni dik 0l°° Posvetovalno telosin-atov na nacionalni ravni. fcr 3 /asetlanju slovenske kon-so r06 Za 'ntegracijo v Evropo Sin |°yorili predsedniki vseh štirih stSSn'h,centralintudiPred-sind'k neKater>h samostojnih To /, 0v negospodarstva. Ti so v orugi,^ omenili, da bodo zelo >1 J.e|n° kmalu oblikovali še peto adikalno centralo ite ma: Klh,xb°lj’ Predsednik Perga-Sefoost. ° vPrašanjeje brezpo- ^erKanf OVOrn'k^u®an Rebolj, Za‘nteprJe rnen'*’ ^a odbor žaradi . aci-l0Pornemben zlasti SO(lelov C^a’ ^er k° omogočil P o n. an.le med vsemi sindikati. obravnag°vem mnenju bo pri odnosov' ZgCflh vPrašanj, zlasti *°ni nrisi ,T1,e^ delom in kapita-VrSt’ sl° do strnitve sindikalnih Venimna*n' dialog je po njego- Slavko Kmetič, KNSS-Neodisno-st: Sindikati moramo strniti vrste. Slavko Kmetič, KNSS-Ne-odvisnost, je menil da morajo sindikati strniti svoje vrste, sicer jih kmalu ne bo več. Socialno razlikovanje je po njegovih besedah dobilo strahovite razsežnosti. Do tega je prišlo tudi zaradi tega, ker sindikati, teh je sto, dogajanja le opazujejo. Kolege iz drugih sindikatov je Kmetič pozval k skupnemu delovanju. »Sindikalisti, ki mislijo, da lahko preživijo na svojem majhnem vrtičku, se zelo motijo. Zaradi vstopanja v EU so sindikati še bolj ogroženi. Sindikati morajo ustvariti skupno fronto proti kapitalu, ki nima naravnega sovražnika. Vstopanje v EU je mogoče le ob upoštevanju načel pravičnosti in solidarnosti med ljudmi.« Tako Kmetič, ki je kolege iz evropskih držav pozval, naj preprečijo delitev Evrope na bogato in revno. »Zaradi kratkih rokov smo sindikati postavljeni pred dejstvo, da bomo morali reagirati zelo hitro,« je povedal Boris Mazalin, Konfederacija 90. »Da bi pristali na to hitrost, morajo pristati na nekatere naše zahteve. Mislim zlasti na pravico do dialoga med socialnimi partnerji, zaščito interesov zaposlenih in drugih socialnih slojev. Vlada nam glede socialnega dialoga ne more vsiljevati hitrega postopka. Tudi paketa varčevalnih ukrepov ne moremo obravnavati po hitrem postopku. Člani eko-nomsko-socialnega sveta tega paketa sploh še nismo dobili. Boris Mazalin, Konfederacija 90: Če hočejo našo podporo, morajo pristati na naše zahteve. Sestajanje slovenskih sindikatov pred leti je bilo koristno. Nekaterih zadev ne bomo mogli izpeljati, če ne bomo začeli znova sodelovati. Da bi bili pri vključevanju v Evropo uspešni, moramo znanje in stroko združiti,« je zaključil Mazalin, ki zdaj predseduje ekonomsko-social-nemu svetu. Dušan Semolič, predsednik ZSSS: »Evropska unija pomeni prost pretok blaga, kapitala, storitev in tudi delovne sile. Strokovnjaki so izračunali, da gospodarstvo ne bo imelo večjih strukturnih problemov, saj z Evropo že posluje. Vseeno pa bomo zaradi Evrope sprva na boljšem potrošniki, proizvajalcem pa bo nekoliko težje. Na dolgi rok pa naj bi bilo boljše za vse. Vendar alternative vključitvi v EU ni - to je pač naša usoda. Za sindikate so pomembne zlasti teme, pri katerih nismo odvisni od Bruslja ali kakega drugega evropskega središča. Ena izmed teh je dohodkovna politika, pri kateri moramo paziti, da bremen ne bodo znova prevalili le na delavce. Pri vključevanju v Evropo smo dosedaj bili na stranskem tiru, vendar proti svoji volji. Če bomo šli v Evropo, pa brez sindikatov to ne bo mogoče. Cilj EU je izboljševanje življenjske ravni in pridobitev socialne države ter zmanjševanje nezaposlenosti. Kolikšne bodo posamezne pravice v posamez- Konference so se udeležili predstavniki sindikatov Belgije, Bolgarije, Češke, Francije, Nemčije, Madžarske, Nizozemske, Slovaške in Španije. nih državah, pa bo odvisno tudi od sindikatov. Tisti, ki zaradi Evrope napovedujejo zmanjšanje stroškov delovne sile in sociale, dokazujejo popolno nepoznavanje strategije EU. Vstop namreč mora omogočiti povečevanje stroškov delovne sile. Sindikati moramo poskrbeti, da delavci vstopa ne bodo občutili kot zmanjšanja plač in vseh drugih pravic. Naša naloga je tudi upor proti absolutni veljavi tržnih zakonitosti. V zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju ne smejo vladati zgolj kapitalski odnosi. Naša država se namreč skuša odmakniti od skrbi za zdravje in varno straost. Prek Svetovne banke prihajajo k nam predlogi, po katerih bosta zdravje in varna starost postala privilegij bogatih. Od vstopa v EU pričakujemo mir in blaginjo. Cilj je tudi čimvečja zaposlenost. Če EU lahko vstopanje pogojuje z zelo natančno določeno nizko stopnjo inflacije pri kandidatkah, bi bilo prav da od njih zahteva tudi primerno nizko brezposelnost. Agenda 2000 vsebuje zelo malo socialne tematike. Razlog za to je nesodelovanje sindikatov. Problematika pa je tako široka in zahtevna, da bi o njej lahko pripravili zeleno knjigo. Sindikati bomo negativne posledice vstopa naj bi bilo tujih investicij, zmanjšati morate korupcijo. Predstavniki Avstrije zahtevajo tudi pravice za nemško manjšino. Peter Seideneck, svetovalec EKS: Vaših problemov v Bruslju ne bodo reševali. Širitev EU je proces, ki bo trajal več let, ne morete pričakovati, da bo končan do leta 2000. Res pa je tudi, da integracija že poteka. Tudi Evropsko unijoje treba reformirati. Socialna država v EU je res v krizi. Mi mislimo, da ne sme priti do njenega uničenja, ampak le do reforme in prilagajanja novim razmeram. Posebna pozornost do kmetiistva lovne skupine Metka Roksandič, so razmere v svojih okoljih v EU lahko preprečili zlasti s sodelovanjem. Današnji dan naj bo spodbuda, da strnemo vrste, voljo in hotenja ter tako zaščitimo interese zaposlenih.« Udeležencem konference je spregovoril tudi Peter Seideneck, svetovalec EKS za Srednjo in Vzhodno Evropo. Po njegovem mnenju se morajo pluralni sindikati pri evropskih zadevah čimbolj poenotiti. Čilj sindikatov mora biti obravnava socialnih interesov že v času pogajanj o vstopu v EU. »Od zunaj je videti, kot da ima Slovenija najboljše izhodišče za vstop v EU. Komisija je pri vas našla le nekaj kritičnih točk. Morate uvesti davek na dodano vrednost, več Prenašanje rešitev iz Latinske Amerike vVzhodno Evropo ne pride v poštev, saj bi ogrozilo tudi Zahod. Slovenija je prva izmed držav, nastalih iz bivše Jugoslavije, ki bo vstopila v EU. Prav bi bilo, da v Sloveniji nastane sindikalno gibanje, ki bo primerno tistemu, kar seje s tem imenom razvilo v Evropi.« Tako Seideneck. Predstavnik vladnega urada za Evropo Blaž Golobje izrazil zadovoljstvo, ker bodo različni sindikati odslej lahko skupaj delovali kot partnerji vladi. Z uradom sodozdaj sodelovali le sindikati Zasavja. V imenu koordinacije negospodarskih sindikatov je Janez Strgar povedal, da so v procesih vključevanja v EU in delu sindikalnega odbora za integracijo pripravljeni sodelovati. Ker je v samostojnih sindikatih negospodarstva kar petina delojemalcev v naši državi, so pomemben del naše sindikalne scene. Večina teh samostojnih sindikatov je že povezanih v evropske in svetovne strokovne zveze, kjer že sodelujejo v integracijskih procesih. Tudi Strgarje bil kritičen do predlaganega paketa varčevalnih ukrepov, ker je nastal brez sindikatov. Strgarje Seidenecku povedal, daje misija sveta Evrope ugotovila, da je glede varstva pravic narodnostnih manjšin naša država lahko drugim za zgled. Zahteva Avstrije je zato povsem neutemeljena. Zvone Vukadinovič, Sindikat zdravstva in socialnega varstva, je Seidenecka vprašal, ali je EKS določila minimalno ceno dela. Če bo Slovenija vstopila v EU, bodo namreč pri nas lahko za delo konkurirali tudi tujci. Milan škafar, KNSS, pa je vprašal ali bo EKS lahko pomagala pri izboljšanju varstva pri delu. Seideneck je slednjemu odgovoril, daje treba takšne probleme pač reševati doma. »Sindikati morajo zato imeti moč, za varstvo pri delu so tudi soodgovorni. Vaših problemov v Bruslju ne bodo reševali. V Sloveniji morate sindikalisti bolj zaupati vase, za takšno delo se morate tudi usposobiti, EKS pa vam pri tem lahko le pomaga.« Vukadinoviču pa je še povedal, da so plače težko vprašanje. O njih se je mogoče pogajati v nacionalnih okvirih. Minimalne plače so določile le nekatere države. Le države, povezane v Beneluks (Belgija, Nizozemska in Luksemburg), pa so skušale plače uravnati med seboj. Evropske ravni socialnih standardov pa po Seideneckovih besedah ni. To kar je dogovorjeno v EU, mora biti sestavina nacionalnih programov. Seveda pa bi bilo prav, da bi bile plače in pravice zaposlenih v Evropi primerljive. V Belgiji pa za delo že konkurirajo tudi Portugalci -Seideneck misli, daje to pozitivna sprememba. Ob koncu konference je Semolič izrazil upanje, da bodo sindikati pozvani k sodelovanju pri pripravah za vstop v EU. Bili naj bi enakopraven partner. Prepričan je tudi, da bodo za zaščito svojega članstva sindikati pripravljeni strniti vrste. V u. 27. novembra 1997 ET Luksemburški sindikalni rally VEČ KOT 30.000 ČLANOV SINDIKATOV DEMONSTRIRALO ZA NOVA DELOVNA MESTA Dan pred pričetkom izrednega vrha o zaposlovanju, ki so izkušnji. Evropski svet mora se ga udeležili državniki petnajsterice v Luksemburgu, je Evrop- sprejeti jasne in preverljive obvez- ska konfederacija sindikatov organizirala množične demon- nosti v smislu ustvarjanjadoloče- stracije pod geslom Sindikalni rally za nova delovna mesta, nega števila novih delovnih mest. Udeležilo se jih je prek 30.000 članov sindikalnih organizacij Mehanizmi konvergenčnih kri-- članic EKS. Takšna množica se je zbrala zlasti zaradi tega, terijev, ki tako dobro delujejo za ker se je število brezposelnih v petnajstih državah Evropske Evropsko monetarno unijo, naj unije povzpelo že na 18.212.500. se uporabijo tudi za usklajeno Evropska konfederacija sindikatov je pred demonstracijami organizirala svoj forum za zaposlovanje, ki so sega poleg sindikalnih strokovnjakov udeležili priznani ekonomisti, predstavniki socialnih organizacij in civilne družbe. V pripravah na ta forum je generalni sekretar Evropske konfederacije sindikatov Emilio Gabaglio izjavil: “Priprave na izredni vrh o zaposlovanju prihajajo v zadnjo fazo. V času, ko vlade držav članic EU razkrivajo svoje namene, je pomembno, da pri tem mislijo na konkretne in verodostojne odgovore na pričakovanja, ki sojih sami povzročili s sklicem tega vrha. Spoznati morajo, daje velik ugled, ki jih v amsterdamski pogodbi uživajo nova določila o zaposlovanju, na pre- Med demonstranti so bili najštevilnejši delavci iz bližnjih dežel: člani Nemške sindikalne zveze - DGB, različnih francoskih in belgijskih sindikatov in domačinov iz Luksemburga. Pridružili so se jim tudi kolegi iz Španije, Portugalske, Nizozemske, Italije, Grčije, Avstrije in skandinavskih držav. MEDNARODNO SINDIKALNO GIBANJ Demonstracij se je udeležila tudi delegacija Zveze svobodnih sindikatov \ Slovenije. Vodil jo je predsednik ZSSS Dušan Semolič, v njej \ pa so bili še Rajko Lesjak, Gregor Miklič Kristina Antolič, Vladimir Bizovičar, Franc Klepej, Franjo Krsnik, Branko Pintar in Pavle Vrhovec. Naš V skupina je zbujala vsesplošne simpatije in ! obilico odobravanja: naše sindikalne zastave, vključno z ( državno zastavo, so ( bile najbolj iskano , blago za zamenjavo, j ( kape s simbolom ZSSS pa so pošle v hipu. strategijo zaposlovanja na ravni Evrope. Pakt o usklajevanju gospodarskih politik mora nadomestiti pakt o stabilnosti. Zaradi vsega tega je treba v Luksemburgu sprejeti trdne odločitve,” je dejal Emilio Gabaglio. Forum Evropske konfederacije sindikatov je od državnikov petnajsterice, ki so se zbrali v Luksemburgu, med drugim tudi zahteval, da morajo sprejeti takšne zaključke, ki bodo za zaposlovanje ustvarili bolj prijazno makroekonomsko okolje. EKS je Evropskemu svetu še predlagala, naj monetarnemu stebru doda še ekonomski steber. Tega naj bi definiral pakt o usklajevanju gospodarskih politik, ki bo vseboval temelje za rast zaposlovanja in boljše življenjske razmere. EKS je od vrha tudi zahtevala, naj po- sodobi belo knjigo o rasti konkurenčnosti in zaposlovanju, ki jo je pripravil Jacques Dclors in na katero so državniki očitno čisto pozabili. Med predlogi EKS evropskemu vrhu so bili tudi: uvedba sistema »menjavajočih delovnih mest«, ki naj bi deloval tako, da bi vsako leto poslali na šolanje najmanj pet odstotkov zaposlenih in jih za ta čas zamenjali z iskalci zaposlitve. Za to poklicno usposabljanje naj bi šlo najmanj odstotek bruto domačega proizvoda Evropske unije. S tem bi v desetih letih dodatno usposobili okoli polovico vse delovne sile v Evropski uniji. EKS se je zavzela tudi za izboljšanje direktive Evropske unije o deloynem času: maksimalni delovni teden bi z 48 ur skrčili na 44 ur. S tem bi števi- lo nadur za polovico zmanjšali' | Evropska konfederacija sindikatov je od vrha zahtevala ukre- < pe, ki bi dolgotrajno brezposel- | nim omogočili vrnitev na delo- , Presežek sredstev iz proračuna , pa naj bi Evropska unija name" < nila za teritorialne pakte o za; poslovanju. EKS je Evropsk1 | uniji predlagala tudi uskladit^ davčnih sistemov, s čimer naj b' onemogočila davčni dumping' Evropska konfederacija sin-dikatov seje zavzela tudi za večja vključenost socialnih partnerje' v uvajanje zaposlovalnih sp0' dbud na podlagi amsterdamske pogodbe. Socialni partnerji naj bi dobili možnost sodelovativ stalnem odboru za zaposlovanje in vplivati na izvedbo poglavja o zaposlovanju. - Pavle Vrhovd Prometni koridor št. 5 povezuje sindikate KORISTNI POGOVORI V BARCELONI Kolegi iz Nacionalne delavske komisije Katalonije (CCOO) tre železnice, 37 milijard za na- UGT. V Galiciji, Baskiji in na so predstavnike medregijskega sindikalnega sveta Furlanije- vadne, preostalo pa za ceste. Kanarskih otokih so se uvelja- Julijske krajine in Slovenije seznanili z dosedanjimi priprava- Zanimive so bile tudi prime- vili tudi nacionalistični sindikati, mi in dilemami o prometnem koridorju št. 5.0 načrtih in pri- rjave števila zaposlenih v že- V obe sindikalni centrali v Ka- pravah na izgradnjo koridorja so poročali tudi kolegi izjtalije. lezniških gospodarstvih Italije taloniji je povezanih 80 odstotkov Seznanili smo se tudi s posebnostmi državne ureditve v Španiji in Španije. Obe državi imata delavcev. Sindikati sodelujejo v in avtonomijo, ki jo Katalonija uživa že 20 let. Sindikalni kole- enako kilometrov železniškega tripartitnih komisijah na področju gi iz CCOO so izrazili interes za obnovitev sodelovanja z ZSSS. omrežja in sicer 16.000, vendar zdravstva, šolstva in trga dela, imajo tudi ekonomsko-socialni komisija, ki ugotavlja veljavno^1 svet. Imajo najbolj decentraliziran pogodb in pravilnost volitev. D3 sistem kolektivnih pogodb v bi preprečili morebitne zlorab£ ( Evropi, saj socialna partnerja na volitvah, so katalonski kole' j sama odločata, na kateri ravni gi vzpostaviti ažurno banko p0" j bosta podpisala pogodbo. S tem datkov o svojih članih. , decentraliziranim sistemom pa Predstavniki Nacionalne Če' ( v vrhu sindikatov niso zadovoljni, lavske komisije Katalonk , saj nimajo pregleda nad dejan- CCOO so izrazili tudi željo P1’ j skim stanjem. Podjetniške kolek- obnovitvi sodelovanja z ZveZ° ^ tivne pogodbe veljajo za vse svobodnih sindikatov Slovenija delavce, veljavne pa so le, če zanje kije bilo pred leti izjemno d°' glasuje več kot polovica članov bro in prijateljsko, sindikata. Obstaja tudi posebna Pavle Vrhov* j Katalonski sindikalisti so povedali, da so načrti za gradnjo katalonskega dela evropskega koridorja št.5, od Barcelone do francoske meje po železnici, že pripravljeni, zagotovljena so tudi finančna sredstva. Ta del naj bi bil dokončan do leta 2004. Temeljna dilema Nacionalne delavske komisije Katalonije je, kako hitri vlaki naj bi vozili. Verjetno bodo podprli vlake, ki bodo vozili s hitrostjo 250 km/ h. Proti najhitrejšim vlakom bodo verjetno zaradi tega, ker so v Španiji zelo uspešno razvili hitre vlake, ki dosežejo 250 km/h. Hitrejše vlake bi morali uvažati, s čimer bi ogrozili tudi domača delovna mesta. Kot so povedali katalonski kolegije uvajanje zelo hitrih vlakov povzročilo tudi razkol v sindikatih, saj delavci na hitrih vlakih nočejo biti več v istem sindikatu, kot so delavci na navadnih vlakih. Sindikalisti iz Furlanije-Ju-lijske krajine pa so povedali, da bo študija o prometni povezavi Milano-Benetke kmalu pripravljena. V Italiji se ne ukvarjajo s hitrostjo vlakov, ampak njihovo zmogljivostjo. Ker v Italiji le 13 do 14 odstotkov blaga potuje po železnici (v Španiji še manj - samo 10), razmišljajo tudi o gradnji velikih distribucijskih centrov ob železnici, ki bi omogočili hiter prevoz blaga do kupcev. Italijanska vlada seje odločila, da bo v naslednjih desetih letih za posodobitev železnic investirala letno 7000 milijard lir. Španska vlada pa je samo letos v posodobitev celotnega transportnega omrežja investirala 400 milijard pesct (okoli 440 milijard SIT), in sicer 57 milijard za hi- Predstavniki Medregijskega sindikalnega sveta Furlanije-Julijske krajine in Slovenije ter Nacionalne delavske komisije Katalonije so se prejšnji teden v Barceloni pogovarjali o evropskem prometnem koridorju št. 5, ki bo Barcelono povezoval s Kijevom. pa je v Italiji zaposlenih 100.000 železničarjev, v Španiji pa le 37.000. Španska vladaje že napovedala skrčenje števila delovnih mest na železnicah za 12.000. Italijanska vlada pa je ugotovila, da bo v naslednjih treh letih odveč 28.000 delavcev, večino bo predčasno upokojila. V Kataloniji predčasno upokojevanje ne pride v poštev, saj so glede tega stroge omejitve. Katalonija ima svojo avtonomijo že 20 let. Pristojna je zlasti za zdravstvo, šolstvo, socialno problematiko, urbanizem in policijo. S 1 .januarjem 1998 bo dobila pristojnosti tudi glede delovnopravne zakonodaje, državi pa bo ostalo reševanje problematike brezposlenosti. V Španiji in Kataloniji sta največji sindikalni konfederaciji Delavske komisije (CCOO) in DELAVSKA HRANILNICA d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 NE PREZRITE POSOJILA SO NAMENJENA VAM VELIKO JE PONUDB, VENDAR NAŠA JE NAJBLIŽJA VAŠIM PRIČAKOVANJEM Kaj so naše prednosti: - Potrošniška gotovinska posojila lahko dobite na ročnost od 6 do 48 mesecev, z ugodno obrestno mero T+7.5 do 8.5%, - Posojilo je gotovinsko in zato dodatno ugodno za uveljavljanje različnih popustov, - Z našim posojilom je možno poplačati drago najeta posojila, še zlasti dolgoročna v katerikoli banki ali hranilnici, - Namenska dolgoročna posojila lahko dobite na ročnost od 60 do 120 mesecev, z ugodno obrestno mero T+8.5%, - Pogoj za pridobitev namenskega dolgoročnega posojila je 20% polog, ki pa ga izjemno dobro obrestujemo, zato da je vaše varčevanje stimulativno, obrestna mera je T+7%, - Polog vam lahko omogoči tudi hranilnica, v tem primeru je obrestna mera T+3%, - Naše posojilo boste gotovo vrnili v pogodbeno dogovorjenem roku, - Ne poznamo izhodiščnih obrestnih mer, ki vam spreminjajo obroke, - Ne poznamo nizko nastavljenih začetnih obrokov, zato da bi vam večali glavnico in večali obroke v času odplačevanja posojila, - Obrokov za dana posojila ne spreminjamo, - Glavnica našega posojila, tudi dolgoročnega se začne odplačevati že z odplačilom prvega obroka, - Posojilo je možno vrniti v celoti, kadarkoli v pogodbenem roku, - Ne ponujamo akcijskih, časovno omejenih posojil, ker bi to pomenilo, da rešujemo svoje likvidnostne presežke, naša posojila so konstantno ugodna, - Odobritev posojila in njegovo izplačilo traja 1 do 3 dni. I I SINDIKAT PROTI PRETIRANI LIBERALIZACIJI OBRATOVALNEGA ČASA V TRGOVINI Med delavci trgovine, poseb-n° v zasebnem sektorju, se že nekaj časa čuti nezadovoljstvo zaradi pretiranega liberalizma Pr' obratovalnem in s tem de-'ovnem času zaposlenih. Zaposleni, predvsem so to delavke - matere z otroki, sindikat opozarjajo, da jim sedanja Ureditev obratovalnega časa ne Omogoča nujnega dnevnega in 'ženskega počitka, ki jim ga Ugotavlja slovenska delovnopravna zakonodaja in tudi kon-Vencije Mednarodne organizacije dela. Celo več, mnogi de-lodajalci delavke silijo, brez dodatnega plačila, delati ob nedeljah, praznikih, v deljenem delovnem času in celo ponoči, samo da bi si čimhitreje nagra-h|M ustrezen dobiček. V Sindikatu delavcev trgovine povenije smo v zvezi s tem že ‘ani med delavci - člani sindikata npravili anketo in iz odgovorov Ugotovili, da ti od nas zahtevajo, naJ se dejavno vključimo v spre- membo obratovalnega časa prodajaln! Aktivnosti za spremembo pravilnika o obratovalnem času prodajaln so pri ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj v prejšnjem mandatu ugodno tekle. Ministrstvo je imenovalo interesno delovno skupino, v kateri smo sodelovali tudi predstavniki sindikatov. Komisijaje na nekaj sejah ugotovila potrebo po temeljiti spremembi pravilnika. Delo seje zastavilo tako, da naj bi vsak od njenih članov pripravil zasnovo novega pravilnika, ki bi ga nato, usklajenega med interesnimi partnerji, predložili ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj v sprejem. V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije smo svojo nalogo opravili do roka, saj smo že v marcu 1996 komisiji poslali predlog pravilnika.Ta naj bi na drugačnih osnovah reševal problematiko obratovalnega časa prodajaln. Pri tem smo upoštevali izkušnje sindikalnih kolegov s tega področja v Italiji, Nemčiji in na Hrvaškem. V pravilnik smo vključili minimalne varovalke, ki bi delodajalca zavezovali k takemu režimu obratovalnega časa,:da bi delavcem v trgovski dejavnosti omogočal človeka vredne življenjske pogoje. Zal je predlog pravilnika o obratovalnem času, ki smo ga pripravili v sindikatu, verjetno pa tudi predlog delodajalcev, ostal v predalih ministrstva oz. državnega sekretarja za trgovino. V sindikatu smo, ker je ministrstvo uporabilo taktiko zavlačevanja sprejemanja sodobnejšega in do delavcev v tej dejavnosti prijaznejšega pravilnika, novega ministra dr. Marjana Senjurja maja letos pisno opozorili na njihovo nalogo in ga hkrati poprosili, da bi nadaljevali delo za spremembo pravilnika o obratovalnem času prodajaln. Žal odgovora ni bilo. Zato nas je tembolj začudilo ravnanje ministrstva: brez sodelovanja imenovane komisije je pripravilo pra-vilnik in ga dalo v obravnavo nekaterim organom interesnih skupin, z željo, da bi ga minister po hitrem postopku tudi podpisal. Sindikat kot eden pomembnih partnerjev je bil iz tega postopka izključen. Razumljivo je, da smo se v sindikatu odzvali tako, kot se za to organizacijo spodobi. Na ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj smo poslali oster protest, v katerem smo jih opozorili, da tako ravnanje ni v duhu socialnega partnerstva in dasin-dikat kategorično zavrača predlog delovnega gradiva za izdelavo pra-vilnika o obratovalnem času prodajaln. Hkrati smo se pisno obrnili tudi na upravni odbor Združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije. Njegovim članom smo predlagali, naj gradiva ne sprejmejo in naj ga vrnejo v obravnavo za to ustanovljeni in part- nersko sestavljeni komisiji na ministrstvu. Novi pravilnik o obratovalnem času je naravnan proti organizirani trgovini in je v korist zaposlovanju na črno. Po novem naj bi trgovci sicer samostojno določali odpiralni čas prodajaln, vendar morajo upoštevati merila lokalne skupnosti - ta merila pa še niso znana in se tudi ne ve, kdaj sploh bodo. Na našo intervencijo seje najprej odzval upravni odbor Združenja za trgovino, kije sle- dil našemu predlogu, takoj nato pa še ministrstvo, ki je našega predstavnika povabilo na daljši pogovor in dogovor o načinu sprejemanja predloga pravilnika, predvsem pa o njegovi vsebini. Tako nam je v sindikatu zaenkrat uspelo zaustaviti pravilnik o obratovalnem času prodajaln, ki bi usodno vplival na položaj zaposlenih. V naslednjih tednih pa nas čaka še trdo delo za sprejem tega pravilnika. Scmdi Bartol V novem poslovno-prodajnem centru bodo odprli tudi več novih delovnih mest V BIVŠI ELEKTROKOVINI ODPRLI POSLOVNO-PRODAJNI CENTER VODSTVO NAME IZZIVA DELAVSKE NEMIRE Takoj po prihodu novega direktorjaTevža ‘jvcarja (prišel je iz Interspara) je izvršni bor konference sindikata, v njem so sin-'kalisti iz vseh Naminih blagovnic, skušal z nJlrn vzpostaviti partnerske odnose. Sindikalisti so se z novim vodstvom že oktobra dogovorili, da bo strokovna služba Name izdelala temeljito primerjalno ana-‘zo gibanja plač za vse tarifne in plačilne razrede. Na tem sestanku, na njem sem so-,e oval tudi podpisani, smo se dogovorili • . za uporabo pravilnika o organizaciji 11 sistemizaciji. V njem so delovna mesta Polegv tarifne razrede razvrščena tudi v agilne razrede in po njih ovrednotena, ko f tore^Je na razširjeni seji izvršni odbor ^'nference sindikata delavcev trgovine v odh1*’11 a njeJJe P°leg sekretarja območnega bora sindikata delavcev trgovine Ljubljane okolice Staneta Drobniča in podpisanega sodelovalo celotno vodstvo Name, ocenil rezultate predhodnih dogovorov. Dogovorjene primerjalne analize plač vodstvo ni izdelalo, pripravilo je le informacijo o plačah v letošnjem oktobru. Vodstvo se je izgovarjalo, da bi bila takšna analiza neobjektivna in da zanjo nimajo ne časa ne kadrov. Sindikalisti smo to ravnanje ocenili kot dokaz, da Nama vodi plačno politiko v škodo večine zaposlenih, ki delajo za pultom. Delavce je prizadelo stališče vodstva, da so pravice delavcev v Nami in nasploh prevelike. Vodstvo jih zato poskuša zmanjšati. V eni od blagovnic je povprečna obračunana osnovna plača prodajalk za šest odstotkov nižja od izhodiščne plače za 4. tarifni razred iz kolektivne pogodbe za trgovce, ki znaša 67.701 tolarjev bruto. Izplačana plača je le 14 odstotkov višja od minimalne plače. Vodstvo družbe ni pozabilo delavcem zagroziti tudi z ugotavljanjejn dodatnih presežnih delavcev. Pri tem sem imel občutek, da se dialog med vodstvom in sindikatom odvija kot v zgodnjem kapitalizmu. po zaključenem sestanku smo se sindikalisti dogovorili za pismo delavcem in vodstvu, v katerem bodo opredeljena stališča sindikata do reševanja nakopičenih problemov. Sklenili smo tudi, da bo januarja izvršni odbor ocenil zahtevano informacijo o plačah in drugih na upravo naslovljenih zahtevah. Če se bo sedanji odnos uprave do upravičenih zahtev sindikata nadaljeval, bo sindikat začel aktivnosti za ohranitev minimalnih pravic delavcev v tej veliki slovenski trgovski družbi. Sandi Bartol Podjetje Galat iz Maribora je konec minulega tedna odprlo sodoben poslovno-prodajni center elementov za suhomontažne gradnje. Po besedah direktorja Galata Lada Gašperiča je izgradnja centra, ta se razteza na 1200 kvadratnih metrih površine, stala okoli milijon mark. V centru je specializirana trgovina materialov za suhomontažno gradnjo, skladišče suhomontažnih elementov, učilnica za ekipe monterjev, prostor za predstavitve novih materialov in sodobni projektivni biro z upravo. Nova investicija bo mariborskemu gospodarstvu prinesla tudi več novih delovnih mest tako v podjetju Galat kot v gradbenih podjetjih, ki se ukvarjajo s tovrstno gradnjo. Po besedah Lada Gašperiča se pri nas vse več investitorjev odloča za suhomontažno gradnjo, saj je mogoče na ta način mnogo hitreje graditi objekte kot na klasičen način. Suhomontažna gradnja je za današnje čase zelo primerna tudi zaradi tega, ker je mogoče ves gradbeni material reciklirati, takšna gradnjaje torej do okolja prijazna. V podjetju Galat se trudijo, da bi potrošnike in delavce v gradbeništvu čim bolj celovito informirali o možnostih suhomontažne gradnje, zato organizirajo seminarje za monterje, prav tako pa sodelujejo na sejmih. Galatov center je zrasel v skladiščnih prostorih bivše Elek-trokovine, ki so dolgo samevali. Na pogorišču se torej začenja novo življenje. T K. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalni seminar ORGANIZACIJA SISTEMA SOUPRAVLJANJA Cilj seminarja Namen izobraževalni '■''K v ; J " ' ■'x"" ' ' PR°GRAM SEMINARJA an’ Ponedeljek, 8. december »00 do 10.15. , ure Pri Svetu ^eaeta’ v°riia izobraževanja 0cl 1°-l5do 12.00 ure 1. Položaj in vloga delavskega direktorja v upravi družbe in organizacijski strukturi vodenja 2. Vloga in delovanje delavskega direktorja kot nosilca sodelujočega vodenja - v dobro družbe in zaposlenih. 3. Delavski direktor v praksi (primer iz prakse) Od 15.15 do 16.00 ure Zaključna razprava: Identifikacija akutnih problemov, možnih rešitev in trendov v organizaciji sistema soupravljanja. Strokovna izvajalca: dr. Zvonka Šarman, dipl. oec., svetovalka za organizacijo in upravljanje - Inštitut za razvijanje organizacijskih sistemov - “IROS” d.o.o., Ljubljana in Milan Utroša, član predsedstva Sveta ZSSS. Metode dela: predavanje, razprava, obravnava konkretnih primerov. Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 2. decembra 1997. Seminar bomo izvedli, če bo 20 prijav, v kolikor bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Kotizacija za seminar znaša 20.000 SIT za posameznega udeleženca (v ceno je vključeno obsežno strokovno gradivo). Prijavnici za seminar je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila dodatno pripišite “Seminar V., sklic na številko 10”. Odgovore na dodatna vprašanja v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta na telefonski številki 061/316 489 in pri Jožici Anžel na telefonski številki 061/13 10 033, int. 281 ali 061/316 489. Vodja izobraževanja pri Svetu ZSSS: VANDA REŠETA - vpliv vplivnih dejavnikov kot pristop k iskanju vsebine dela - opredelitev elementov organizacijske strukture sveta delavcev - definiranje informacijsko komunikacijskega procesa in relacij sveta delavcev 3. Poskusi konkretnega organiziranja sveta delavcev (delavnica) r' PRIJAVNICA za izobraževalni seminar “ORGANIZACIJA SISTEMA SOUPRAVLJANJA”, ki bo 8. in 9. decembra 1997 v Sindikalnem izobraževalnem centru, Radovljica, Gradnikova 1. Ime in priimek: ...................................... Datum rojstva: ............ tureVn pP!iv°rganov soupravlja Iške struk-1 ^°nlV'rihParitciPativne organizacije - normmfJJfp nlnf' Part'cipativne organizacije ~ sodelujoče vo^enfe6’ 2. Pofer in komuniciranje. 3 pSanov V °9a P°sameznih (so)upravljalskih or- Od i ? er|ava Pariicipativne in samoupravne organizacije do 13.30 ure: odmor dl3-30 do 17.30 ure SouirfSjlcey k.ot osrednji organ sistema 1 Položi 7? m nJe90va organiziranost ; zakonsk2anizChod^aVanja SVe,a de'aVCeV ~ o^anizaeijska izhodišča, 2. Kak r0Vska izhodišča 0r9an?zacijo ebln° dela SVeta delavcev in njegovo 2. dan: torek, 9. december 1997 od 9.00 do 11.30 ure Tema III Nadzorni svet in integralna vloga delavskih predstavnikov v sistemu razmerij med kapitalom in delom 1 .Vloga delavskih predstavnikov v procesu odločanja v nadzornih svetih. 2. Informacijska in komunikacijska razmerja delavskih predstavnikov kot temelj za uresničevanje njihove vloge. 3. Delovanje delavskih predstavnikov pri oblikovanju strateške odločitve (primer iz prakse). Od 11.30 do 15.15 ure (vmes odmor za kosilo: od 12.15 do 13.30 ure) Tema IV Sistem razmerij delavskega direktorja pri vzdrževanju in razvijanju sodelovanja med kapitalom in delom Izobrazba, stopnja izobrazbe: ......................................................................... Naslov doma: .......................................................................................... Zaposlitev, naziv in naslov družbe: ................................................................... - delovno mesto: ............................................................................... Član sindikata dejavnosti Slovenije: .................................................................. Član sveta delavcev: DA NE Delavski predstavnik v nadzornem svetu: DA NE - (naziv in sedež družbe): ..................................................................... Sindikalni zaupnik DA NE Druge funkcije v sindikatu (navedite): ................................................................ Telefonska številka: - doma: .............................. - v službi: ............................ Žig in podpis odgovorne osebe: V .................................dne .......................... 27. novembra 1997 Sindikalna lista (Temelj je SKP za gospodarstvo) Prvi del november 1997 Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) Kilometrina (od S. 9.1997 dalje) Ločeno življenje 3.500.00 1.750.00 1.218.00 30,75 51.098,00 Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec Regres za prehrano -po SKPGD (na delovni dan) 500,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let - za 20 let - za 30 let Odpravnina pri upokojitvi Solidarnostne pomoči - po SKPD 47.978.00 71.967.00 95.956.00 287.640,00 Minimalna plača Zajamčena plača Regres za letni dopust - ob smrti delavca - ob smrti v ožji družini - najmanj - največ 86.292.00 43.146,00 59.150.00 35.173.00 102.000,00 127.746.00 Strokovna služba ZSSS KAJ DELAJO v območnih organizacijah Zasavje Koristen zbor članstva Izvršni odbor sindikata družbe RUDIS Trbovlje, ki ga vodi prizadevni in uspešni sindikalni aktivistjanko Dornik, je prejšnji teden sklical zbor članstva. Na njem so obravnavali kar nekaj za sindikalno članstvo pomembnih vprašanj. Ciril Urek iz območne organizacije je v oceni sindikalnega dela največ časa posvetil trenutnim gospodarskim in socialnim razmeram v Zasavju. Nato je spregovoril o vlogi in mestu svetov delavcev v novih lastniških odnosih in o predvidenih zakonskih rešitvah na področju zaposlovanja in delovnih razmerij ter o rešitvah, kijih ponuja »bela knjiga« za področje invalidsko-pokojninskega sistema. Zavzel seje za večjo povezovalo vlogo sindikata pri oblikovanju skupnih zahtev članstva do ponujenih zakonskih rešitev, ki v marsičem ponovno zmanjšujejo delavske pravice. Jernej Jeršan, sekretar SDGD Slovenije, je najprej razčlenil medsebojne odnose na različnih ravneh organiziranja pri sprejemanju odločitev in s tem povezano odgovornost za predlaganje, sprejem in izvajanje sindikalnih aktivnosti. Ob tem je visoko ocenil delo sindikata v zasavskih družbah in na območju. Zelo podrobno in argumentirano je predstavil napore SDGD pri pogajanjih za gradbeniško kolektivno pogodbo in razčlenil stališča pogajalske skupine SDGD, od katerih ne bodo odstopili. Kljub zastoju in velikemu angažiranju sindikata pri mučnih pogajanjih je po mnenju sekretarja pričakovati, da bodo pogodbo podpisali še letos. Janko Dornik, predsednik sindikata, je predstavil dopolnitve pravil sindikata družbe, ki so potrebne zaradi organizacijskih, vsebinskih in doseženih novih soupravljalskih odnosov v družbi. Zbor delavcev je v celoti potrdil predlagane aktivnosti sindikata in tako neposredno podprl delo in aktivnosti svojega izvršnega odbora in predsednika. Razprava je v ospredje postavila tudi vseslovensko vprašanje, kako z bodočo organiziranostjo sindikata po uveljavitvi zakona o novi klasifikaciji delavnosti.Ta bo zahtevala marsikatero sindikalno selitev v drugo dejavnosti ali pa bo potrebno iskati kakšne nove, vsem ustrezne rešitve. C. U. Podravje V Elektrokovini Orodjarni ustanovili podružnico SKEI V podjetju Elektrokovina Orodjarna v Mariboru so pred dnevi ustanovili podružnico sindikata kovinske in elektroindustrije. Gre za prvo podružnico SKEI, ki sojo ustanovili v katerikoli Elektrokovinini to-| varni po uvedbi stečajnega postopka za to podjetje. Na ustanovnem sestanku podružnice je o metodah in programu dela SKEI spregovoril sekretar območnega odbora SKEI za Podravje Edi Ozimic. Nato so člani izvolili petčlanski izvršni odbor, ki ga vodi pre-dsednikEdvard Poš, za podpredsednika pa so izvolili Štefana Strmška. Prav tako so izvolili tričlanski nadzorni odbor, ki ga vodi predsednik Marjan Koser. T. K. V sindikatih družb Zahteve sindikata Metalke Trgovine Izvršni odbor je na sestanku 11. novembra sprejel tele sklepe: Svet delavcev naj takoj pregleda izvrševanje dosedanjih sklepov. Pogajanja za sklenitev podjetniške kolektivne pogodbe naj se začnejo takoj. Pri vseh premestitvah naj se upoštevajo vsi dodatki. Ker se krši dolžnost obveščanja sindikata glede premestitev delavcev, zahtevamo, da noben sindikalni poverjenik ali zaupnik ne sme in ne more biti premeščen brez njegovega izrecnega soglasja in soglasja sindikata! Zahtevamo spoštovanje splošne kolektivne pogodbe glede dopusta, v nasprotnem primeru bo sindikat sprožil postopek pred arbitražo in delovnim socialnim sodiščem. V prostorih za toplo malico morajo biti obvezno zagotovljeni higienski in zdravstveni pogoji, za kar je odgovorno vodstvo podjetja oziroma poslovodja v enoti. Vsakemu novozaposlenemu delavcu ali pripravniku mora biti omogočen pogovor s sindikalnim zaupnikom ali poverjenikom. Nespoštovanje tega sklepa je težja kršitev delovne dolžnosti. Zahtevamo, da se ta zapisnik objavi v PLAVIH INFORMACIJAH. V primeru odklonitve bomo zapisnik poslali javnim občilom. Zapisala: Stanka Polak [IPIHHI sin HM jitit mtj iiiiiui |l» 'M| |Htt| ||||!l!|j| H|| m JIMIJ ttl| p KROGU ač Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije je na pravilnik o pogojih za pridobitev licenc za prevoze v cestnem prometu, načinu in postopku njihove pridobitve ter o načinu vodenja evidenc o izdanih licencah pravočasno posredoval pripombe. Skladno z našo vlogo smo se osredotočili na pripombe, ki zadevajo zaščito delavcev. S sprejemom tega pravilnika je bila uveljavljena tudi zahtevana strokovna izobrazba IV. stopnje za voznike avtobusov in tovornih motornih vozil nad 3.500 ton nosilnosti. Na ta način je zakonodajalec retroaktivno, to je z veljavnostjo za nazaj, posegel v že pridobljeno izobrazbo voznikov. Na podlagi take določbe bi bili delodajalci prisiljeni odpustiti večino voznikov, saj v naši državi za to stroko ni bilo organizirane te stopnje izobrazbe. Izpolnjevanje zahtevane izobrazbe pa je tudi pogoj za pridobitev licence za posamezne vrste prevozov za delodajalca. Začarani krog torej! Snovalci tega podzakonskega predpisa očitno niso po-mislili na posledice... Zaradi pomembnosti te spremembe navajamo besedilo 33. člena pravilnika (Ur. 1. RS 69/ 97). Glasi se takole: Osebe, ki na dan uveljavitve tega pravilnika opravljajo delo voznika, lahko še naprej opravljajo istovrstno delo, tudi če ne izpolnjujejo pogojev iz 7. člena tega pravilnika, če so: opravljale dela voznika neprekinjeno od 13.12.1983 dalje; ali so končale šolo za voznike motornih vozil do vključno šolskega leta 1977/78, šolanje za poklic voznik po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26/79), dveletni skrajšani program, tehnična smer, vožnja motornega vozila - smer voznik, po zakonu o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. II/80,6/83,25/89 in 35/89). Kot neprekinjeno opravljanje del voznika se šteje tudi čas, ko je bil voznik prijavljen pri pristojnem zavodu za zaposlovanje, iz vzroka prenehanja delovnega razmerja zaradi tehnološkega viška. Sindikatu delavcev prometa in zvez je ponovno (za tretje branje v državnem zboru) poslal tudi zajeten kup amandmajev k zakonu o varnosti v cestnem prometu. Prav tako smo dali tudi pobudo za spremembe in dopolnitve zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških. Pogoji za pridobitev vozniškega dovoljenja za kategorije C, D in E so posebej opredeljeni. Prav tako je posebej opredeljena stopnja alkohola v organizmu za voznike teh kategorij. O kriterijih govori veljavna zakonodaja. Prav tako je omejitev predvidena tudi v predlogu zakona o varnosti cestnega prometa, ki je v tretji obravnavi v državnem zboru. Predlog utemeljujemo z določbami, ki govorijo o p^n dobitvi vozniškega dovoljenj '0 za posamezno kategorij^E' Ustrezno s tem bi veljalo us1''16, laditi tudi prekrške. Do sprejetja zakona o spr‘ membah in dopolnitvah /4^. o prekrških (ZP-I) je bila v1’ j, 39. predvidena prepoj D vož'1. Določba, za katero predlagamo spremembo, poklicne voznike uvršča v manjvredno skupino državljanov, saj ob odvzemu vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil vozniki izgubijo tudi pravico do opravljanja poklica in predvsem do dela, čeprav so prekrške morebiti storili v času, ko so vozili motorno vozilo v kategoriji B, torej ne med opravljanjem poklicnega dela. vožnje motornega določene vrste oz. kategorij^ Prav tako je bilo v drugje, odstavku tega člena predpisuje daje pri odločanju, ali naj s‘ ta ukrep izreče, treba upoštevjj? tudi, ali je storilec prek^T* poklicni voznik motornega v0,el zila- _ v J? Uveljavitvijo te določb^ imela za posledico večje ^ vilo brezposelnih tudi po dvideni novi delovnoprav l zakonodaji. Ta bo delodaj3^ cu omogočala v takih ptičjo elol rih takojšnjo odpoved del-nega razmerja, saj je prerazplJai rejanje na druga dela (začas'1 << v predlogu nove delovnopr%: vne zakonodaje urejeno naff vsem nov način, ki bo to ^ r tegorijo delavcev, ob že l USPEŠNO DELO KONFERENCI Na programsko-volilni seji konference SKEI PS Gorenje 14. novembra v Velenju je 31 od 38 vabljenih delegatov pregledalo in sprejelo poročilo o petletnem delu sindikata SKEI v poslovnem sistemu Gorenja, izvolilo novega predsednika in nadzorni odbor ter potrdilo strnjen program dela za naslednje štiriletno mandatno obdobje. V sindikalnih podružnicah v Gorenjevih podjetjih so sindikalni zaupniki obravnavali na osmih straneh zgoščeno poročilo o delu konference in ga v glavnem ocenili za zelo uspešno. Poročilo zajema aktivnosti na različnih področjih sindikalnega dela, od osnovnih usmritev te samostojne in neodvisne interesne organizacije delojemalcev na področju pravne zaščite, kolektivne pogodbe, zakonov in ekonomsko-socialnega položaja do obveščanja, izobraževanja, družbenega standarda, turizma in športa. Izredno pestremu in vsebinsko razširjenemu delu SKEI PS Gorenje kaže nameniti v prihodnje še več pozornosti, vendar v vsebinsko zaokroženih celotah. Za novega predsednika kon-ferenceje kandidiral dosedanji predsednik Branko Amon in bil soglasno izvoljen. Poleg tega so izvolili tudi nov nadzorni g odbor, ki ga sestavljajo Janko -sj Kapfer (predsednik), Nataša | Šumah, Jure Slemenik, Franc | Boček in Darko Napotnik. | dobje 1997-2001; strnili so ga v naslednjih 19 točkah: - usposabljanje zaupnikov in članov za delovanje SKEI, - usposabljanje in izobraževanje o delničarstvu in organih soupravljanja, - spremljanje in določanje metod in oblik sindikalnega delovanja v novih lastninskih odosih, - izvajanje in načrtovanje informiranja članstva, - zagotavljanje in izvajanje programa pomoči članom SKEI v Gorenju (delovanje sklada solidarnosti, vzajemnosti in samopomoči), - proučevanje možnosti dodatnega pokojninskega zavarovanja v podjetjih, - priprava podjetniške kolektivne pogodbe za raven delniške družbe Gorenje z veljavnostjo v vseh delih poslovnega sistema Gorenja, - aktivnosti za izvolitev svetov delavcev v vseh odvisnih družbah Gorenja, - sodelovanje s sveti delavcev pri reševanju problema- tike, koje svet delavcev omei£ s postopki delovanja, vodenje evidence obisk ^ pri odvetniku; na osnovi dence se ugotavljajo nePra„S[ Inosti in v skladu s poobla5 C li tudi ukrepa, er - priprava in izvedba P-je blemskih in akcijskih ~ renc, shodov in stavk za°^!/e i tiiG, anuuuv ni aiav iv ^ - nitev ali izboljšanje ekon^hi skega, socialnega ali praV ,tc ga položaja članov SKEf '1 - zaščita sindikalnih za ifjhc nikov in sklenitev dogov° ^ delovanju SKEI v vsaki P ^ družnici poslovnega siste - izdelava ocene stanj^if sprejem ukrepov za zaS' ^ varnega dela, invalid0 'ž; starejših delavcev, M - aktivnosti za združev^ zmogljivosti turizma ne^ na lastištvo, določitev skup J iij J upravitelja in zagotovit0 ^ nanciranjapo sprejetju0 " ^ vora; ^ - nadaljevanje aktivu0^ nudenje pomoči odb° ile ah prehrano, „ - zagotavljanje rn°z%{1f cenejših nakupov prehra *si nih in drugih izdelkov, Jjti - prizadevanje za zag0^^ možnosti cenejših na\sl^a naših proizvodov za zap )v- A Delegati so poopravljenih NA ČELU DO KONCA TISOČLETJA - Takole sta si po volitvah volitvah več pozornosti name- segla v roke »stara« nova predsednika - Branko Amon (levo) in nili tudi programu dela za ob- Janko Kapfer. - udeležba na športni ? jl^ v okviru SKEI Slove11 ^ drugih tekovanjih, , . A - ustvarjanje P0SAAIV skrajševanje delovneg Hink'J ! .f Podpisati prenovljeno kolektivno pogodbo dejavno-1 ne? S takšnim, skorajda hamletovskim vprašanjem t n.a 2. izredni konlerenci Sindikata delavcev gostinstva •uh'a013 ^*oven'je skoraj ves ponedeljkov »šiht« živah-lb adnlo domala vseh 29 delegatov posameznih območnih i .°f'ov' nazadnje pa odločilo, da (še) ne, ker bi pristanek . “ drastično znižanje posameznih dodatkov pomenil I c k°renit poseg v že pridobljene pravice delavcev. 'čn '?ra^n'cah imamo stalno led ,°'n če nam vzamejo Ijv °aatke za to, se nam bodo Jjilf ZmŽale za 30 do 40 od- >vt°V Zag°tav*jam vam, da Kj()ern Primeru naše rulete ne u^dai'ad^e,<< Je ,na primer, po-jfijn de^gat Podravja, zapo- pfbn vir 6 1 ruu|“vja, zapo-llijif, J^^anu Maribor. »Nočno °ra biti priznano; če že !sk'teaaPLtem naJ udari P° žePu za svoje otroke. To pa stane...« Našteli so še mnogo takih in podobnih primerov, zato seje po veliki sejni dvorani razlegel smeh, ko je predsednica sekcije za turizem in gostinstvo pri združenju delodajalcev Renata Martinčič povedala, da naj bi imeli po predlogu prenovljene kolektivne pogodbe vendar za en (1) odstotek višje plače. Anton Robnik iz Kranjske Gore da je bil nočni dodatek edini stimulans, kije še ostal gostinskemu delavcu,« je zagrenjeno pripomnil še Lojze Raško (Koroška). »V duhu dobrih medsebojnih odnosov in v izogib možnim konfliktnim situacijam« je konferenca v nadaljevanju sklenila, noprodajnih cen, 2) z odstopanjem od že doseženih pravic in 3) z doseženimi rezultati poslovanja v gostinstvu in turizmu v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Po mnenju delegatov bi imela višja izhodiščna plača več pozitivnih učinkov: po eni strani bi zmanjšala neza- lujT "‘Pon°či potrebuje naše Anton Kobnik iz Kranjske Uore ,)mn d°dala delegatka iz ji je nato galantno pojasnil, zakaj r eliPfSa^TS. Fanika Ilijaš so seji smejali. »Po mojem ^ V n - dl .P° 22- uri. »In ker asi dejavnosti kar 70 od-'iL., žensk, ki so tudi ma- si bo 'do morale vse pogo- j ji16 Priskrbeti dodatno varetvo izračunu bi se po vašem predlogu povprečnemu gostinskemu delavcu plača zmanjšala za 5000 tolarjev, tisti (en) odstotek pa bi mu vrnil 1500 tolarjev,« je dejal in dodal, da zbornica ne bi smela biti tako kruta, da bi mu toliko vzela. »Da ne rečem, ČAKAJOČ NA IZID - Pavle Vrhovnik, Ivan Jurše in Iztok Bratož med glasovanjem delegatov. Zadnja vest '“^kretai Van v3^indikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije , [današU^Se namje °b zaključim redakcije sporočil »rezultate« (({Jodat*1^ (sreda) seje upravnega odbora združenja GiT: s ip ari j3 Prekinitev dela več kot dve uri bo tudi po novi i«___ °dstoten tin n p 15 cn nrprflaoali rlplnHaialriV da bi bila pripravljena pri dodatkih za težje pogoje dela popustiti do višine, ki velja za dejavnost trgovine, in sicer: - za prekinitev dela več kot eno uro 15%, - za prekinitev dela več kot dve uri 20%, - nočno delo 50%, - nadurno delo 30%. lV ilodatek enjenv(30%) ostane tudi dodatek za nadurno delo; J3 irpji J* nočno delo pa bo po novem 50-odstoten (prejšnji H 0^. f "‘Ovajalcev 40); izhodiščne plače se povečajo za 0 i *n 80 za 7,5 % nad splošno kolektivno pogodbo. P lat» * , dosežkov je predsedstvo SGiT dobilo man- ;n^ podpis KP! W 7.1 Ob upoštevanju navedenih dejstev in odločitev seje konferenci zdelo upravičeno delodajalski strani predlagati še sprejem nove izhodiščne plače v višini 54.000 tolarjev. »Povi-šico« so utemeljili 1) s pravico do povečanja plač za III. tromesečje glede na rast drob- dovoljstvo zaradi »popusta« pri pravicah, po drugi pa ugodno vplivala na razpoloženje delavcev, kar bo pred bližajočimi se prazniki še kako pomembno. Z vsemi temi sklepi in stališči, s katerimi se strinja tudi sindikat delavcev gostinstva in turizma pri Konfederaciji sindikatov 90, je SGiT nemudoma seznanil delodajalsko stran in ji predlagal sestanek pogajalskih skupin, ki naj bi na tej podlagi še ta mesec končale pogajanja za novo kolektivno pogodbo. Če bi se izkazalo, da je rok prekratek, pa naj bi sedaj veljavno kolektivno pogodbo podaljšali z aneksom. N. J. f *£R JE PREVEC, JE RAC PREVEC! P V^ada Povečati zaposlovanje med že zaposleni-^raševain}0raI> avtorji pri- rrarSSu0gdaTktk0V^je ifotovitj z5lel avtorjem Podpredsednica Nataša Pirc je na tiskovni konferenci predstavila stališča SNS do predlogov tistih členov v amandmajih za spremembo kazenskega zakonika, ki govorita o izdaji državne in uradne tajnosti. Po njenem je odgovornost novinarjev pri tem še vedno tako velika, kot je bila, zato opozarja poslance, da je na novo predlagana določba »če z objavo dokumenta ni škodil državi« s stališča novinarske stroke popolnoma nesprejemljiva. a^otrlSC-d3 tvc 1'ko vcnstvcno lotiti sive ekonomije dai WfaPred>°g sPrernemb .‘P°večatiZ ar8umentom, da -torej tistih skupin, ki niso nikjer obdavčene. Kot sta na tiskovni konferenci družno nadaljevala Damjan Zorc in Marjan Jerman, so samostojni novinarji, ki se preživljajo zgolj s pogodbenim delom na RTVS, v zadnjih 18 mesecih doživeli že dva krepka udarca po svojih žepih: marca 1996 jih je udaril skoraj 200-odstotni dvig prispevkov za socialno varnost in posebne prispevke po zakonu, februarja letos pa je delo- dajalec prenesel na njihova pleča še breme plačevanja davka na avtorske honorarje ali pogodbo o delu (25 odstotkov). Zdaj čakajo na tretji udarec: če se bodo normirani stroški zmanjšali s 40 na 10 odstotkov, kot napoveduje vlada, se bodo njihovi avtorski honorarji najbrž znižali za 34 odstotkov. Verjetnost, da bo delodajalec avtorjem omogočal enake čiste zaslužke kot doslej, je namreč minimalna, saj bi se njegovi stroški povečali za kar 51,5 odstotka... »Davki od avtorskih honorarjev za vlado še zdaleč niso tako pomembni, kot so lahko boleči za novinarje, nenazadnje pa tudi za-demokracijo; s takimi ukrepi se medijski prostor namreč krči, pluralnost pa oži,« je povzel predsednik SNS Venčeslav Japelj. Bojazen nad takim razvojem dogodkov je upravičena, če vemo, da ima RTVS kar 4400honorarnih sodelavcev, Pop TV 120 itd. Navsezadnje brez honorarnih sodelavcev tudi tegale časopisa ne bi bilo. Kdo bo pa delal za tak denar... N. J. hih skuptinZanOSlovanJedo,c &hr,,„.ln\pn tem je nare- zann 'ci' kjer je felovni čas in°Vanje za po1-?neaiogoče"- d°l0Čen ^aaapgakaeJnnfSJmiselno- ’Sebujša- vi P0S ed'ca Prve ukrepi bodo ra2v;; trendov moder- Vitem svi? z?Posl°vanja v ^senam V-razvitihck°-,an^mr^znižujc delež !Va’tria|??ameZniki delajo JVij0(Jdnmi!!'un„al'OČnike ali £ BREZ HONORARCEV NI MEDIJEV - Vodstvo SNS (v sredini) se zato čudi vladi, da se je »s takšno lahkoto« odločila zarezati v kruh, ki si ga služijo samostojni novinarji. KAJ DELAJO V drugih sindikatih PSS - Območni policijski sindikat Maribor Policisti ogorčeni ob napovedanih varčevalnih ukrepih V Območnem policijskem sindikatu Maribor z ogorčenjem sprejemamo dogajanje okrog predstavitve in sprejemanja raznih varčevalnih ukrepov, ki jih je v zadnjih dneh Vlada Republike Slovenije predstavila javnosti in se nanašajo v veliki meri na varčevanje državne uprave. Tu pa se seveda postavlja vprašanje socialnopartnerskih odnosov, ko Vlada ignorira sindiakte ob sprejemanju odločitev in ukrepov, ki posegajo v pravice delavcev, še posebej v zniževanje socialnega položaja vseh delavcev, zaposlenih v ministrstvu za notranje zadeve. To nas v Mariboru toliko bolj prizadene, ko pa je znano, daje Maribor že tako ali tako obubožano mesto oz. obubožani ljudje. Država od policistov zahteva zakonito in strokovno delo, ki gaje iz dneva v dan več, prav tako pa zahteva tudi prijaznost in vljudnost policistov pri izvajanju svojih postopov. V veliki meri policisti smo in bomo tudi v bodoče prijazni do državljanov, saj se zavedamo, da državljani niso krivi za ukrepe oblasti, ki so naperjeni zoper elavce državne uprave. Vlada Republike Slovenije nam delavcem v državnih organih neprestano jemlje stvari, ki so z zakoni določene, ali pa lastne zakone in druge akte ignorira. Kako naj policisti, ko vlada namerava ukiniti beneficirano delovno dobo, za katero ne bo dala nadomestil; ko delamo v težkih delovnih razemrah; ko se vsak dan izpostavljamo nevarnostim - tudi za življenje; ko ukinja napredovanje, katerega bi mordala izvesti v skladu s pravilnikom o napredovanju že v juniju 1997; ko ukinja pooblaščenost; ko zmanjšuje plačilo nadurnega,dela, in še bi lahko naštevali, vse to mirno gledamo? Ali, kdaj bomo zaposleni v pliciji dobili izplačanih 12,5 odstotka delovne uspešnosti, za kar je akt podpisal takratni minister g. Ivo Bizjak? Ali ni mogoče objektov, ki jih je imela v uporabi policija pred izvedbo projekta »Policija« na lokalni ravni (v nekatere je bilo vloženih preko 570.000 DEM, op. p.), spremeniti v stanovanjske enote in tako delavcem dodeliti prepotrebna stanovanja? Vse to in še več so problemi, pred katerimi si Vlada Republike Slovenije kot delodajalec zatiska oči. »Pozdravljamo vašo reakcijo ob napovedanih varčevalnih ukrepih Vlade RS, prav tako pa tudi vsa vaša druga prizadevanja za vzpostavitev ustreznega odnosa države do policistov,« je v pismu podpore Območnemu policijskemu sindikatu Maribor zapisala Vekoslava Krašovec, sekretarka Območne organizacije ZSSS Podravja. »Na osnovi Dogovora o medsebojnem sodelovanju vam dajemo vso podporo in ustrezno pomoč pri izvedbi vaših aktivnosti.« (N. J.) Opozoriti moramo, da smo policisti tretirani kot ddrugo-razredni državljani, saj nam je kratenih, poleg že zgoraj navedenih, še nekaj pravic, in sicer: policisti v prostem času ne smemo opravljati nikakršnih del, ki niso združljiva z naravo dela policije - tudi petja v pevskem zboru ne; prepovedana namje legitimna pravica do stavke in nenazadnje namje že z Ustavo Republike Slovenije (42. člen) prepovedano biti člani političnih strank. Zato smo se v Območnem policijskem sindikatu Maribor odločili pripraviti vse potrebno za podajo predloga za začetek postopka za sprmembo zadnjega odstavka 42. člena Ustave Republike Slovenije. Predlog temleji na predpostavki, da se zadnji odstavek 42. člena ustave Republike Slovenije oblikuje enako, kot je oblikovan za sodnike (133. člen Ustave RS), državne tožilce (136. člen Ustave RS) in ustavne sodnike (166. člen Ustave RS), za katere je doočeno, da ne smejo biti člani organov strank, lahko pa so člani strank. S tem želimo poudariti, da smo na določen način diskriminirani pri uveljavljanju preostalih temeljnih državljanskih in političnih pravic človeka, ki so sestavni del temeljnih človekovih prvič in pripadajo na podlagi mednarodnih konvencij vsakemu psoamezniku. Na to nas opozarjajo tudi nekateri domači strokovnjaki, upoštevajoč določila Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah človeka; Konvecije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jo je sprejel Svet Evrope, in v Evropo hitimo tudi Slovenci; Deklaracijo o policiji, ki jo je sprejel Evropski parlament Sveta Evrope 8.5.1979, in Kodeks vodenja za uslužbence, odgovorne za uporabo zakonov, ki gaje sprejela Generalna skupščina Združenih n arodov 17. 12. 1979. Tako deklaracija kot kodeks ne vsebujeta omejitve, da pripadniki oboroženih enot in policije ne smejo biti člani političnih strank. V sindikatu opozarjamo, da si država v tem času ne bi smela privoščiti nezadovoljstva zaposlenih v ministrstvu za notranje zadeve in še najmanj njihove odpovedi lojalnosti. Prav tako država lahko pričakuje, da bo sindikat začel obveščati mednarodne institucije o slabšanju pravic in socialnega položaja. Prepričani smo, da bomo naleteli na razum tudi pri političnih strankah, kakor tudi drugih sindikatih, od katerih pričakujemo podporo in da bomo s skupnimi močmi dosegli najboljše. Vlado Marinič, predsednik OPS Maribor Ali bodo delavci Palome lahko s certifikati sodelovali pri lastninjenju podjetja? v PALOMA NE ZELI BITI NA TEHTNICI Pogovora o Palomi pri šentiljskem Žjipanu so se poleg Zvezdana Žlebnika udeležili tudi župani drugih občin in številni zainteresirani poslovneži in politiki. Delavce želijo opehariti za premoženje Žlebnik je opozoril tudi na nerazumno zavlačevanje privatizacije Palome, kar lahko privede do tega, da bodo delavci ostali praznih rok, čeprav večina še vedno hrani certifikate za lastninjenje podjetja, ki so ga “Paloma seje sama sanira-la. Delavci danes ne stojim0 pred parlamentom in države ničesar ne prosimo. Samo to si želimo, da nas ne bi nihče oviral pri poslovanju in razvoju,”!6 dejal eden od razpravljavcev “Paloma noče biti na tehtnici politike, temveč na tehtnici trga!” Nedavni pogovor o dilemah, težavah in načrtih Palome, ki daje delo in kruh okoli 1.800 zaposlenim in njihovim družinam v osrednjih Slovenskih goricah je pokazal, da Slovenska razvojna družba s svojim ravnanjem škoduje podjetju, ki je v njeni absolutni lasti. Takšen trd zaključek s pogovora tamkajšnjih županov, poslovodnih delavcev in sindikalistov Palome, je posledica iger z direktorjem Zvezdanom Žlebnikom. Poleg tega lastnik pušča v veliki negotovosti tudi zaposlene in člane njihovih družin, saj še zdaj ne vedo, ali bodo lahko postali lastniki tega velikega podjetja. Vsi tisti, kijih v Slovenskih goricah skrbi za usodo Palome, se bojijo, da bo ravnanje lastnika destabiliziralo poslovodno ekipo, s tem pa tudi eno naj večjih podjetij na Štajerskem. V Šentilju si tega prav nič ne želijo, saj so pred prihodom sedanje poslovodne ekipe v Palomo doživeli nekaj protestnih zborov, ki so jih takrat razjarjeni delavci organizirali pred občinsko zgradbo. Palomaje bila prezadolžena in nelikvidna, dobavitelji soji nehali dobavljati surovine, podjetju so odklapljali elektriko, plin in telefonske priključke, delavci pa so prejemali plače, ki so bile znatno pod kolektivno pogodbo, neredno. Zato so podjetje pretresale stavke. Sanacija Palome je uspešna Danes so po besedah v.d. generalnega direktorja Zvezdana Žlebnika razmere v podjetju popolnoma drugačne. V prvem polletju letošnjega leta je Paloma proizvedla blizu 30 tisoč ton papirnih izdelkov ter ustvarila za blizu šest milijard tolarjev prihodka. Palomaje v zadnjih dveh letih temeljito obnovila svoj proizvodni program in izboljšala asortiment, zato sedaj iztrži na tono proizvoda okoli 20 odstotkov več kot pred dvema letoma in pol. Poleg tega pa so v Palomi izboljšali ekonomičnost poslovanja tudi s tem, da so razrešili probleme trajno presežnih delavcev. Delavci so plačani po kolektivni pogodbi Izključno z mehkimi metodami so število zaposlenih zmanjšali od 2161 v 1994 letu na 1756 v prvem poletju letos. Pri razreševanju trajno presežnih delavcev so uporabili te metode: možnost sporazumnega prenehanja delovnega razmerja z odpravnino v višini 800.000 tolarjev neto in plačilo 30 odstotkov akontacije dohodnine, skupaj 1.142.857 tolarjev; možnost dokupa delovne dobe zaradi upokojitve; možnost predčasne upokojitve z izplačilom prej navedene odpravnine ter možnost opravljanja samostojne dejavnosti s pomočjo podjetja. Od sredine leta 1996 poteka v Palomi v okviru vladnega projekta P 11 program celovite kadrovske sanacije. V program je vključenih 888 delavcev, ki se bodo s pomočjo podjetja do leta 2000 dokvalificirali, prekvalificirali oziroma dodatno izobrazili. Poleg tega so ustanovili invalidsko podjetje, kamor je bilo prezaposlenih 67 delavcev. Trajno presežne delavce so vključili tudi v motivacijske informacijske delavnice in jim individualno svetovali, kako naj nadaljujejo svojo profesionalno pot. V Palomi seje v zadnjih dveh letih in pol močno dvignila produktivnost dela in ekonomičnost poslovanja na zaposlenega delavca. Tovarna je na zaposlenega delavca v prvem polletju proizvedla šest ton več kot v prvi po- lovici leta 1995, prodaja na zaposlenega delavca pa se je v prvem poletju letos v primerjavi z enakim obdobjem leta 1995 povečala za sedem tisoč mark. Delavci prejemajo plače redno in po kolektivni pogodbi Junija 1995, ko je v Palomo prišla nova vodstvena ekipa, je imelo po Žlebnikovih besedah podjetje pet milijard tolarjev dolgov. Samo v prvem polletju leta 1995 seje izguba povečala za 1,9 milijarde tolarjev. Sedaj podjetje tekoče uspešno posluje in ustvarja mesečno 90 milijonov tolarjev dobička. Zadolženost seje zmanjšala za 20 odstotkov, blokade žiro računa v Palomi ne poznajo več, plače so po kolektivni pogodbi, podjetje spoštuje vse pravice, kijih delavcem dajejo zakoni in kolektivne pogodbe. Dve Palomini tovarni sta že pridobili ISO 9001. Poleg tega pa je podjetje v minulih dveh letih milijardo tolarjev investiralo v posodobitev proizvodnje in delno v ekološko sanacijo. Pripravljen je tudi naložbeni program za naslednjih šest let v skupni vrednosti osem milijard tolarjev ter program ekološke sanacije za milijardo tolarjev. Revizije niso odkrile ničesar V zadnjih dveh letih in polje bilo v slovenski javnosti kar nekaj polemik u uspešnosti sanacije Palome. V zvezi s tem je Zvezdan Žlebnik dejal, daje poslovanje Palome doživelo pet revizijskih pregledov. Vse revizije so potrdile uspešnost sanacije in niso odkrile nikakršnih zlorab oziroma prekoračitve poblastil, o čemer nekateri v javnosti natolcujejo. Žlebnik je zatrdil, daje vodstvena ekipa delala pošteno.To dokazuje tudi zaupanje, ki ga uživajo sedanji menedžerji med sodelavci in krajani. “Ljudje, ki z nami vsakodnevno delajo, natančno vedo, da natolcevanja na naš račun niso upravičena in da se nismo z ničimer okoristili,” je dejal Žlebnik. Čeprav je sanacija podjetja doslej uspešno potekala, pa se Kdo se poigrava s Palomo? Številni krajani v Sladkem Vrhu in okoliških krajih, ki so s svojim odpovedovanjem Palomo dejansko postavili na noge, so danes prepričani, da Slovenska razvojna družba Zvezdanu Žlebniku meče polena pod noge. Zakaj? Zvezdan Žlebnik trdi, da je doslej sanacijo Palome vodil uspešno. Ko je prišel v podjetje je bilo stanje katastrofalno, tresali štrajki in delavski protesti. Danes po besedah Zvezdana Žlebnika in sindikalnih zaupnikov Paloma tekoče posluje z dobičkom, odplačuje stare dolgove, širi in modernizira proizvodni program. Žaradi tega delavci prejemajo plače in ostale prejemke skladno s kolektivno pogodbo. Zakaj je torej direktor Palome v napoto lastniku? Javno dopisovanje med službo za stike z javnostjo Slovenske razvojne družbe in vodstvom Palome je zelo nejasno in megleno. Slovenska razvojna družba generalnemu direktorju Palome nejasno očita nekakšno prekoračitev pooblastil, Zvezdan Žlebnik pa Slovensko razvojno družbo krivi za širjenje polresnic in insinuacij. Mnogi krajani v Sladkem Vrhu so prepričani, da gre pri vsej zadevi za nečedne politične igrice, saj tovarna s 1800 zaposlenimi delavci dejansko obvladuje socialne razmere ob naši severni meji od Gornje Radgone do Šentilja. Zato si očitno politični veljaki vseh barv prizadevajo, da bi na čelo tovarne prrmli človeka s svojim političnim nazorom, ki bi lahko po teh krajih širil njihov politični vpliv. Ker krajan. Sladkega vrha menijo, da vedo, kateri politični opciji pripada prvi mož Slovenske razvojne družbe, so v tem pogledu se bolj oprezni in Žlebnik poleg vsega dobrega, kar vidijo in občutijo delavci lastnik tovarne pove takoj. V nasprotnem primeru bo lastnika podjetja zadela “ljudska beseda”, da uničuje tovarno in delavce v njej. Lastnik podjetja, ki s svojimi sklepi o imenovanju drži vo-dS„„ »Oiega podjetja v nestabilne, po.oiaju, je neodgovo- kolena, delavce pa na zavod za zaposlovanje. Kaj bi to pomenilo za socialne razmere v Slovenskih goricah, si človek niti pomisliti ne upa. Zaradi tega naj vodstvo Slovenske razvojne družbe ah tako ali drugače takoj reši problem vodenja v enem xs!,,i:bSrfe«n^s:s;i V Sloveniji sposobnih menedžerjev, ki bi lahko vodili različne razvojne družbe in njihova podjetja, ni nikoli manjkalo! T K je podjetje začelo ponovno srečevati s težavami. Po besedah v. d. generalnega direktorja, ki mu iz meseca v mesec podaljšujejo mandat, seje pogajalska pozicija poslovodstva podjetja v pogovorih z domačimi in tujimi partnerji oslabela. Na nabavnem, prodajnem in finančnem trgu se začenjajo ponovno pojavljati znaki nezaupanja v podjetje, nekateri pa ga poskušajo celo izsiljevati. Vse to je očitno posledica ravnanja lastnika, ki podjetju ni zagotovil stabilnega vodstva. Zvezdanu Žlebniku so denimo konec prejšnjega meseca podaljšali mandat vršilca dolžnosti direktorja Palome do 31. decembra 1997, dodatno pa so za isto obdobje imenovali za prokurista Dušana Mežnarja. V Palomi se pritožujejo tudi, da morajo na potrditev nekaterih bistvenih poslovnih odločitev čakati tudi do tri mesece. Pred nedavnim pa so celo iz časnikov izvedeli, da naj bi se slovenska papirna industrija povezala. Po Žlebnikovih besedah gre samo za poskus alokacije kapitala oziroma za legalizirano krajo tistega, kar je s svojimi žulji postavilo na noge pet generacij delavcev iz osrednjih Slovenskih goric. ustvarili sami, brez pomoči države. Občinski svetnik Franc Raduha, v Palomi je bil vrsto let sindikalni funkcionar, sedaj je upokojenec, je dejal, da so si delavci denar za izgradnjo Palome odtrgali od ust. “Danes nas boli srce, ko nam pristojni nočejo niti povedati, kakšne načrte imajo s tovarno, ki daje kruh takorekoč vsaki drugi družini v občini,” je dejal. Po besedah direktorjaTovarne lepenke v Ceršaku Andreja Ko-brana 95 odstotkov delavcev te tovarne hrani certifikate za lastninjenje Palome. Podjetje ima ogromno naročil, zato se boji, da bi motiviranost zadelo upadla. Trenutno v tovarni delajo prostovoljno tudi ob sobotah. Bojan Kodrež, direktor Tovarne lepenke v Prevaljah, je prepričan, daje Paloma v minulih dveh letih in pol veliko storila in daje sanacija potekala uspešno. Udeleženci pogovora so bili v prvi vrsti kritični do Slovenske razvojne družbe, češ da se do Palome obnaša popolnoma neodgovorno. Slišati je bilo tudi namigovanja, da bi destabilizacija Palome nekaterim ustrezala, da bi jo lažje olastninili mimo delavcev. Udeleženci delovnega pog°' vora (slovenjegoriški župani-poslovodni delavci Palome, pr6' dstavniki sindikata, svetniki in drugi) so Slovensko razvojn0 družbo pozvali, naj takoj vzp°' stavi neposreden dialog s p°' slovodstvom in sindikatom Pa' lome in zainteresiranimi ob' činami. Vse pristojne so pozval1-naj v okviru svojih prostojn0' sti in dolžnosti pripomorejo r stabilnosti in nadalnjemu ra1' voju podjetja. Lastnika so p°' zvali, naj zagotovi stabiU0 vodstveno ekipo Palome 111 nemoteno poslovanje podjetf ter uresničevanje razvojn^ projektov, ki so za podjetje vl' talnega pomena. Prav tako s° lastnika pozvali, naj čim p™ začne postopek lastninjenja!6 zagotovi zaposlenim sodel° vanje pri privatizaciji. Zupani slovenjegoriških ob čin so sklenili, da bodo o za' ključkih pogovora in svoj'11 sumih, da se s Palomo f16*" neodgovorno poigrava ter tak, ogroža socialno varnost ve6 tisoč prebivalcev Slovenski g°' ric, s posebnim pismom seza.a nili tudi predsednika vlad6 1 države ter druge naj višje drŽav ne predstavnike. ^ DELAVCE PATH0SA SO ŠE ENKRAT IZIGRAL! V Delavski enotnosti smo letos večkrat pisali o težavah, ki pestijo delavce Pathosa iz Lenarta. Pred dobrim letom dni so v prostorih bivšega Klemosa v Lenartu zelo svečano odprli zasebno tovarno Pathos, ki naj bi izdelovala nože zlasti za izvoz po licenci nemškega Solingena. Delodajalec je takrat obljubljal, da bo v tovarni dovolj dela za 200 kovinarjev iz osrednjih Slovenskih goric, kjer je zlasti kovinarjem zelo težko najti delo in zaposlitev. Že po nekaj mesecih obratovanja se je pokazalo, da v Pa-thosu ni vse tako rožnato, kakor je delodajalec obljubljal delavcem. Okoli 60 delavcev je prejemalo plače pod ravnijo določeno s kolektivno pogodbo, delodajalec pa zanje nekaj časa ni plačeval prispevkov za socialno varnost. Celo denarja, ki jim gaje od plač odtegoval za kredite, ni odvajal kreditojemalcem. Zato so delavci ob pomoči Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije spomladi nekajkrat stavkali. Po večtedenski stavki so z delodajalcem podpisali sporazum in se na njegovi podlagi vrnili nadelo. Delodajalec pa jih je nemudoma poslal domov na čakanje, nadomestil za plače pa jim čez poletje ni izplačeval. Delodajalec je jeseni ponovno poskušal pognati proizvodnjo, pri čemer mu je z garancijo pomagala SKB banka. V želji, da bi rešili podjetje in s tem tudi svoja delovna mesta, so delavci z delodajalcem še enkrat sklenili dogovor. Tako so delavci Pathosa z delodajalcem 25. septembra letos podpisali sporazum o spoštovanju medsebojnih pravic in obveznosti. Delavci so se po besedah sekretarja območnega odbora SKEI za Podravje Edija Ozimiča obvezali, da bodo nor- malno delali, delodajalec paJ1!^ je obljubil tekoče izplačevaal plač. Plače za letošnji ma-i’;L nij, julij in avgust naj bi jin1, , lodajalec izplačal v prihodnj6 j letu.Takrat naj bi delavci PreJnjj tudi regresa za lanski in let°s dopust. Po podpisu sporazuma v * f, tembru so delavci prejel' -j, mujeno plačo za mesec aPr ponovno poprijeli zadelo.Ve11 ( pa je delodajalec kršil dog0’, že pri izplačilu prve aa^e - to je septembrske plače- 'L, delavci do konca oktobra 11 . prejeli plače so začeli k0^, oktobra stavkati, stavkajo še ^ ■, Po besedah Edija Ozim1^ vodstvo Pathosa pred nedaV^ ^ na sodišču vložilo pr6^0*7 jo, stečaj podjetja. Delavci up J da bo sodišče predlog 0'3ra jjo-valo takoj in jih rešilo a§° JO ki v tem podjetju traja ze leto. f. f Mednarodna konferenca o lastništvu zaposlenih in uspešnosti podjetij PRIRADNOST USPOSOBUENIH ZAPOSLENIH Na mednarodni konferenci o lastništvu zaposlenih in uspešnosti podejtij, bila je ob koncu oktobra na Bledu, je imel odmevno razmišljanje tudi dr. Zlatko Jančič, profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Predaval je o lastništvu zaposlenih, orga-n,zacijskih skupnostih in internomarketinških odnosih. Jančič meni, daje lastništvo zaposlenih ustvarjalno le, če je povezano s smislom, poslanstvom, pripadnostjo organizacijski skupno-orl''^a Pa obstaja le v pogojih razvitih internomarketinških nanosov, ki se spletejo in delujejo med člani organizacije. Razpadanje totalitarnih mitov, globalizacija trgov in vre-an°t, politična in družbena demokratizacija, depatriarhiza-^'Ja družine in drugo so pojavi, ki pritiskajo tudi na podjetja, a se kot ključni tvorci družbenega bogastva ustrezno spre-^nijo, prilagodijo, demokratizirajo. Do nedavna so podjetja odnosun do svojih zaposlenih delovala v duhu komandnega Pristopa, povzetega po izkušnjah vojske, političnih strank ali Pa cerkva. Demokratizacija podjetij pa je bila ocenejena kot ,.r°Zn'!a standardizirani kakovosti in poenotenemu nastopu Sanizacij. Zato so jo zatirali, ali pa je bila v najboljšem pri-eru kvečjemu navidezna. Z nastopom družbe znanja, . atere predhodnika sta storitvena industrija in posebej še informa-■ka, se ta stara paradigma pričenja sesedati tudi v podjetjih in dru-8'n organizacijah. Vse pomemb-neJši postajajo usposobljeni za-Posleni, ki lahko v sodelovanju ,K(Se '.^kimi dobesedno iz nič • vaF*Jo nadvse uspešno orga-c-.zaciJ°, ali nasprotno organiza-'J0 s svojim odhodom, nepripa-ostjo, premočno kontrakulturo tud' uničijo. I ^uj uost opolnomočenja (pre- d°lseda1naii0dgOVOrnOSti’ ^j° V rokah nicnpHganifaC1J' d?e V števil □ a]e!ledzerJ0 vse večjega i a delavcev z znanjem, pa nprZav,..osedanjo organizacijo str u J1V problem- Zaposlenih okovnjakov namreč ne more v e prisiljevati k pripadnosti in eejemu prispevku, saj lahko vsak trenutek odidejo iz podjetja. Vse manj uspešna je tudi druga oblika spodbujanja zaposlenih, to je denarno nagrajevanje, saj ima svoje meje tako glede doseganja trajne motiviranosti, stroškov dela, notranjega delovanja organizacije kot tudi glede socialnih posledic. Podjetjem tako ne preostane drugega, kot da spremene odnos do zaposlenih, da jih ne obravnavajo kot nadomestljive dele organizacijskega stroja ali zgolj kot strošek delovne sile. V njih morajo videti najpomembnejši vir svojega sedanjega in prihodnjega bogastva. Zato morajo vodstva opustiti odnos go-spodar-hlapec do zaposlenih in jih sprejeti za enakopravne partnerje ter z njimi skleniti novo družbeno pogodbo. Proces lastninjenja je v Sloveniji v zadnjih letih ustvaril nešteto zgodb s srečnim ali manj srečnim koncem. Jančič je omenil dva primera, iz katerih je razvidno, da samo lastništvo zaposlenih nad podjetjem, brez drugih potrebnih lastnosti, ne prinaša uspeha. Lastništvo zaposlenih namreč ni zgolj finančna naložba (to je še najmanj), ampak gre za solastništvo v organizacijski skupnosti. Potem pajedodal: »Lastništvo slovenskih podjetij je ostalo nedorečeno glede njegovega pomena v prihodnosti tako za zaposlene kot za organizacijo. Logika gospodarja na svojem, spodbujena z domnevo, da bodo ljudje ravnali skrbneje, čutili večjo pripadnost svojemu podjetju in bili bolj produktivni, če bo šlo za njihovo lastnino, njihov denar se še ni pričela uveljavljati. Lastništvo zaposlenih se očitne ne obnese vedno v meri, ki bi bila konstruktivna za njih same, kakor tudi za organizacijo. Notranje lastništvo lahko tudi zavaja glede ekonomske realnosti, s katero se morajo organizacije srečevati v negotovem okolju. S tem kajpak ne želim zmanjševati ali zanikati pomena notranjega lastništva. Nasprotno, gre za nezadržen svetovni proces. Pri nas je zaradi načina lastninjenja družbene lastnine postalo celo neizogibno dejstvo v bivših družbenih podjetjih.« Kaj je organizacijska skupnost? Prvi poskusi oblikovanja organizacijskih skupnosti, tako imenovanih kooperativ, se pričenjaj! sredi prejšnjega stoletja. _____________________________t korenjevi načrti za leto 1998 SKORAJ dva milijona aparatov V p narugačne spopade zanj. )i VsakSUl.nafPrimer 'maj0 teridai ” konferenco, na ka-nrih0C,IJ° f,ro'zvodni program se L J0dnJe.>eto. Na konferenci gu prSnj,° 0 možnem obse-H marketinšci na katerih je sodelovalo okoli 130 statističnih • elavcey in raziskovalcev iz vse Slovenije ter gostje ' Madžarske, Avstrije, Hrvaške in še nekaterih evropskih držav. Na tridnevnem srečanju statističnih c avcev Slovenije, ki sta ga organizirala Statistični Jj^cl Republike Slovenije in Statistično društvo Avenije, so govorili zlasti o novih statističnih poznanjih na področju finančne statistike ter o Slobalizaciji statistike v sodobnem svetu. Predsednik organizacijskega odbora dr. Marko Kranjec je uvodoma dejal, da se naša statistika ^Vešno prilagaja tržnim pogojem gospodarjenja. , avzel seje za čimbolj natančno statistično sprem-Janje fiskalne politike (gre za informacije o in-cgralnem proračunu, o subvencijah, o dolgu, o rzavnetn premoženju, o ekonomski klasifikaciji avkov in o drugih izdatkih). Prav tako je opo-na nujnost spremljanja neposrednih in por-lc|jskih naložb iz tujine, na statistiko o trgu ka-pita!a> denarja in obrestnih mer ter na statistiko up0'*1 nov>h oblik finančnega poslovanja. Poleg notranjega nas v prilagajanje finančne j) plsl>ke sili mdi mednarodno okolje. Pridružitev .m vroPski uniji zahteva povezljivost naše stati-z drugimi državami,” je dejal Marko Kranjec. T0 lr5ktor Statističnega urada Republike Slovenije niaz Banovec je opozoril, da se bo morala sio-uska statistika vključiti v evropski statistični ■ jstern. To bo Sloveniji prineslo velike predno-j,1, saj bodo uporabniki dobili statistične poda-n ki bodo primerljivi s statističnimi podatki iz aJbolj razvitih držav. Vendar pa bo potrebno v 2^niji za to dopolniti in spremeniti od 150 do Bano °n?v ter prilagoditi številne predpise.Tomaž statj .VvC.je nato opozoril, kaj vse bodo morali na , | lcvni delavci v Sloveniji storiti v pripravah bo I iUcitcv Slovenije v Evropko unijo. Med drugim dok° mora!i pripraviti tudi obsežen statistični |nv ^ent, imenovan SSAA, ki bo Slovenijo ce-'to m z vsemi razvojnimi trendi predstavil čla-nicam Evropske unije. o, Zoranim je spregovoril tudi guverner Banke ovenije France Arhar. Opozoril je na pomen a ovostne i mančne statistike, brez katere ni mogoče sprejemati dolgoročnih odločitev. Vendar je na področju finančne statistike po Arharjevih besedah največji problem trdnost in stabilnost valute oziroma denarja, s katerim merimo finančne kazalce. Verodostojnost podatkov na področju finančne statistike je zato zelo odvisna od cenovne in finančne stabilnosti, ki danes nikjer ni na zavidljivi ravni. Po Arharjevih besedah povzročajo finančno nestabilnost v sodobnem svetu globalizacija, marginalizacija in strah lastnikov kapitala pred riziki in izgubo moči. Zato so dogodki v finančnem svetu kljub množici zbranih podatkov še vedno dokaj nepredvidljivi. France Arhar je spregovoril tudi o ekonomski politiki pri nas. Poudaril je, daje Banka Slovenije varuh valute, ki v okviru svojih pristojnosti skrbi za stabilno enoto denarja. Vendar pa tudi pri nas ni vse tako rožnato, saj se postavlja vprašanje realnosti ocen in podatkov. Zlasti težavno je realno ocenjevati vrednost portfeljev bank, ki obvladujejo slovenski trg kapitala. PoArhaijevih besedah v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni s finančnim posredništvom, saj levji delež še vedno odpade na banke. V združenih državah Amerike, denimo, odpade pri posredništvu na banke samo 22 odstotkov. Zato v Sloveniji na področju posredništva še ni prave konkurence, kar lahko postarte velik problem ob vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, ko bo tudi na našem finančnem trgu moralo priti do liberalizacije in globalizacije. France Arhar seje zavzel za čim bolj stabilno denarno enoto in za čimbolj kakovostne informacije in podatke, saj je to prvi pogoj za čim manj tvegane in čim bolj preudarne odločitve. Udeleženci Statističnih dnevov 97 so prisluhnili tudi številnim strokovnim referatom, med drugim o premoženju, ki gaje upravljala slovenska vlada od 1993 do 1996, o sistemu statistike vladnih financ, o spremljanju dolga Republike Slovenije, o vključevanju statistik Banke Slovenije v sistem nacionalnih računov, o statistiki finančnih storitev v plačilni bilanci, o statistiki finančnih trgov, o makroekonomskih analizah in razvoju ter o številnih drugih aktualnih problemih. VODSTVO PIKA IN SINDIKAT IŠČETA MOŽNOSTI ZA OHRANJANJE DELOVNIH MEST Predstavniki vodstva delniške družbe Pik so s predstavniki sindikata delavcev tekstilne in usnjar-skopredelovalne industrije v podjetju podpisali sporazum, v katerem izražajo pripravljenost za skupno iskanje najboljša rešitve za ohranjanje delovnih mest v Piku. Predstavniki vodstva in sindikata so skupaj proučili program prenove Pika, ki vsebuje poslovni načrt do leta 1999, program izobraževanja za preprečitev odhoda presežnih delavcev v odprto brezposelnost, program rednega izobraževanja delavcev, projekt ustanovitve invalidskega podjetja in simulacijo poslovanja. Menili so, daje program prenove tudi podlaga reševanja kadrovskih vprašanj. Vodstvo podjetja in sindikat si bosta prizadevala, da bi ohranili tri programe: moško in žensko konfekcijo ter marketing. V Piku pričakujejo, da jim bo pri razreševanju trajno presežnih delavcev pomagala država. Doslej so v tem podjetju zmanjšali število zaposlenih s 1300 na 849. Vse breme dosedanje kadrovske sanacije je šlo v breme družbe. Pri nadaljnji kadrovski sanaciji brez pomoči države ne bo več šlo. Sredstva, ki jih v Piku pričakujejo od države, nameravajo uporabiti za izobraževanje zaposlenih in za njihovo prezaposlovanje.Tako bi razbremenili osnovne proizvodne programe podjetja. Sekretarka območnega odbora sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije v Podravju Branka Jurak in strokovni sodelavec območne organizacije ZSSS za Podravje Andrej Zorko sta povedala, da bo sindikat tvorno sodeloval pri kadrovskem prestrukturiranju in sanaciji podjetja z željo, da bi ohranili čim več delovnih mest. Sindikat v nobenem primeru ne želi ovirati kadrovske sanacije podjetja. V sindikatu upajo, da bodo večino trajno presežnih delavcev Pika rešili tako, da in ne bodo odšli v odprto brezposelnost. j ^ \ DOHODEK ZGORNJA OKONČINA AVSTRIJSKA POROČEVALSKA AGENCIJA ITAUJANSKI IGRALEC (Rol) TRAVNIŠKA ZDRAVILNA RASTLINA idAtid -----O----- IZHAJA VSAK PETEK! BOGATE NAGRADE! OBRAT, ZASUK SREDSTVO ZA LEPŠANJE OBRAZA MIZICA Z NABOJNIM KIPOM ALI SLIKO KAPUICA VOSKA, HSTECE OD SVEČE NIKA JUVAN CAPKOVA DRAMA ZAJEMALKA Z LUKNJICAMI TENiŠAT SAMPRAS PEVEC JUNKAR TURISTIČNA AGENCIJA STALNO BORZNO SPOROČILO ATRIS - BORZA SINDIKALNEGATURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131- i 00-33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298,žiro račun 50101-601 -92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 16. ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO BOHINJSKO JEZERO: dve alpski počitniški hišici za po 6 oseb - kuhinja, kmečka dnevna soba, 3 spalnice, kopalnica - 100 m od jezera - cena 82 DEM na dan, vikend (od petka do nedelje) 190 DEM BOHINJSKA BISTRICA - počitniški dom: tripos-teljne sobe, polpenzion 3.600 SIT KRANJSKA GORA: tri-, štiriposteljne sobe,TWC, polpenzion 42 DEM dnevno POKLJUKA:dve-in štiriposteljni apartmaji, garsonjera in enosobno stanovanje, 68 oziroma 86 DEM dnevno PLANICA: počitniški dom - sobe, etažniTVVC, pol-penzion 37 DEM dnevno KANIN: petposteljni apartmaji, 64 DEM na dan KRVAVEC: štiriposteljni apartmaji z opremljeno kuhinjo, kopalnico inWC, cena 59 DEM na dan+turistična taksa, ki jo poravnate ob prihodu, termini po dogovoru ROGLA: apartmajska hiša, apartmaji za 4 do 6 oseb, manjši za 2 do 4 osebe, cena od 85 do 120 DEM, odvisno od sezone in velikosti. Kmečki dvorec je neposredno na smučipču. Domača ponudba Pohorja pa je le dopolnitev prijetnim večerom. Atris ponudbo priporoča ČATEŽ: hišice za 5 oseb, bogata oprema, cena 80 DEM dnevno - termini v oktobru MORAVSKE TOPLICE: dve-, tri- in štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 35 DEM dnevno/osebo PIRAN:dvo- in štiriposteljni apartmaji, cena 69 oziroma 85 DEM dnevno NOVIGRAD: trisobno stanovanje, 55 DEM dnevno BARBARIČA: enosobno stanovanje za 4 osebe, 45 DEM dnevno CERKVENJAK: turistična kmetija Firbas, aktivni vikend od petka do nedelje s polpenzionom, cena 8400 tolarjev B. SILVESTROVANJE MORAVSKETOPLICE: dvo- in triposteljne sobe v privatnem penzionu, možno tudi skupine do 8 oseb. Cena polpenziona je 3100 SIT, doplačilo za novoletni menu je 4200 SIT, peti dan gratis, nočitev z zajtrkom. MALI LOŠINJ: Aurora, Punta, cena za min. 5 dni bivanja s polpenzionom 270 DEM, silvestrska večerja 80 DEM, otroci imajo 50 % popust na 3. ležišču. Odhod 30. decembra, povratek 3. januarja. Minimalno število oseb je 40, avtobus 60 DEM. SILVESTROVANJE V EVROPSKIH PRESTOLNICAH - RIM, PARIZ IN BARCELONA - pridružite se svetovljanski množici domačinov. Podrobnosti o programih na Atrisu C. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnost plačila v 3 obrokih. Sindikalni izlet v POSOČJE - Kobarid, kosilo na rečni ladji, ogled Vipavske kleti - zabavni večer. Enodnevni izlet po VIPAVSKI DOLINI - malica, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, IDRIJA - enodnevni izlet v Antonijev rov rudnika živega srebra, BELA KRAJINA - obisk vinske kleti in ogled domačih obrti in sprostitev na kmetiji, BARCELONA - štiridnevni izlet (od četrtka do nedelje), letalski prevoz in nočitve s zajtrkom. Predlagamo skupino do 30 oseb, termin 26. 2. in 26. 3. 1998. Cena samo 540 DEM, doplačila za organizirane oglede po individualni želji skupine - možni štirje obroki. RIM - štiridnevni izlet (avtobus, letalo), bivanje v dvoposteljnih sobah z zajtrkom, ogledi z doplačili vstopnin. Cena495 DEM za skupino 40 gostov. D. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC E. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob pripravi vašega osebnega programa. F. RAZPISANA POTOVANJA NEW YORK - pet dni za 870 USD, odhod v marcu 1998. LONDON - štiri dni za 340 brit.funtov, odhod v marcu 1998. KRIŽARJENJE PO NILU - od Kaira do Asuana, štiri ali osem dni, odhodi v marcu in aprilu 1998, cena je 840 USD Atris bo organiziral nakup daril za novoletno obdaritev otrok v podjetjih. Pokličite nas za obdaritev ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze X J m Delavska enotnost 27. novembra 1997 SOUPRAVUANII Gregor Miklič, član predsedstva ZSSS, o spremembah zakona o sodelovanju delavcev v upravljanju Na nedavnem srečanju predsednikov nadzornih svetov v Radencih so med drugim spregovorili tudi o potrebnih spremembah zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju družb. O nekaterih zamislih, kako sprememniti zakon, smo pisali že v prejšnji številki. Na srečanju v Radencih pa je sodeloval kot namestnik predsednika nadzornega sveta Mure d. d. tudi član predsedstva ZSSS Gregor Miklič, in zaprosili smo ga za pogovor. Tudi on soglaša z nekaterimi spremembami, denimo z omejitvijo članov nadzornih svetov na tretjino oziroma največ polovico in ne na najmanj tretjino ali polovico, ker ni dobro, da v nadzornih svetih prevladajo interesi zaposlenih nad interesi kapitala. Prav nič ga ne bi motilo, če bi bil za delavskega direktorja izbran kadrovski direktor, če mu le sindikat in svet delavcev zaupata in zanj zaposleni niso zgolj številke ali drobni inventar. Kakšna so sindikalna in vaša osebna stališča do, teh vprašanj? V Zvezi svobodnih sindikatov še nimamo nobenih uradnih stališč, pač pa bolj ocene, ker tudi zamisli o spremembi zakona o soupravljanju še niso postale predlog. V strokovnih krogih ali interesno obravnavanih strokovnih krogih krožijo razne pobude za spremembo zakona. Skupno vsem je, da poskušajo omejiti število delavskih predstavnikov v nadzornih svetih ali pajih po možnosti na posreden način iz njih izločiti. Vprašljiva se jim zdi tudi funkcija delavskega direktorja. Moram priznati, da so nekatere rešitve o delavskem direktorju indelavski predstavniki v nadzornem svetu prišle v zakon preko amandmajev k predlogu zakona v državnem zboru in niso plod dela strokovne skupine, ki je pripravila predlog zakona. Ta je predlagala tretjinsko udeležbo predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu. Izhajala je iz načela, naj delavski predstavniki v nadzornem svetu zastopajo delavske interese, ne morejo pa imeti prevladujočega vpliva. Nadzorni svet je tipičen organ lastnikov in glede tega se v načelu strinjam s kritiki zakona o soupravljanju. Menim pa, da bi pred spremembami zakona morali oceniti njegove določbe in način njihovega uresničevanja. Letošnji dogodki v Mercatorju ne morejo biti podlaga ali resen razlog za spremembo zakona. Kar seje zgodilo v Mercatorju, zahteva poglobljeno strokovno oceno. Tu seje križalo toliko različnih interesov in vplivov, da lahko govorimo o defektu v Mercatorju in ne o defektu sistema soupravljanja. Kaj so nadzorni sveti pri nas: priložnost za dober dodatni zaslužek, poligon za uveljavljanje strankarskih interesov ali nadzornik nad delovanjem uprav delniških družb? Zaenkrat je nadzorni svet še bolj ali maj privlačen organ, kjer dobiš sejnino in v uspešnih družbah tudi nagrado. Redkokdo pa se zaveda, daje odgovornost članov nadzornih svetov enaka odgovornosti članov uprave, ki z vsem svojim premoženjem odgovarjajo za svoje odločitve. Vložene so že tožbe proti članom nekaterih nadzornih svetov, in če bodo ti spoznani za povzročitelje škode delničarjem, lahko ostanejo brez premoženja, saj z njim jamčijo za svoje delo v nadzornih svetih. Zato morajo člani nadzornih svetov natančno vedeti, kakšne interese zastopajo, kako jih uresničevati in kaj je cilj njihovega delovanja. Sporna je torej prevlada interesov zaposlenih v nadzornih svetih. Pri tem pa je odgovornost delavskih predstavnikov v nadzornih svetih enaka odgovornosti drugih članov, ki zastopajo interese kapitala. V večini delniških družb so zaposleni lastniki zajetnega deleža kapitala in v tem primeru se križata njihova interesa zaposlenih (čimprej čimveč zaslužiti) in solastnikov (večati vrednost podjetja in s tem tudi njihovega lastniškega deleža)... Družbe z nadzornimi sveti so v glavnem družbe, kjer so zaposleni tudi delničarji.Tu se interesa prekrivata, in možno bi bilo, da bi prevladal interes zaposlenih v nadzornem svetu. Vendar bi človek od delavcev, ki so v nadzornem svetu, prej pričakoval prizadevanje za dolgoročne delavske interese, za socialno varnost v prihodnosti. Interes zunanjih lastnikov ni vedno dolgoročna udeležba pri dobičku, pač pa pogosto čimvečji deleži in čimprejšnje izplačilo dividend. So pa tudi med zunanjimi lastniki razlike. Velike družbe za upravljanje želijo biti aktivni lastniki v delniških družbah. Ne zanima jih hiter zaslužek. So pa tudi take, ki se ženejo zgolj za njim. Zato je treba zelo natančno vedeti, čigave cilje zasleduje nadzorni svet. Nadzorni svet mora skrbeti za koristi delničarjev, nujno pa mora upoštevati tudi interese zaposlenih. Podlaga za njegovo delo so predlogi uprave. Nadzorni svet mora od uprave zahtevati, da naredi, kar bi morala, pa ni. Denimo pripraviti razvojne načrte družbe. Če uprava nima razvojne vizije, ne more gospodariti, ne more dobro voditi družbe, ker običajno zasleduje le kratkoročne ineterse. Nadzorni svet v taki družbi ne more imeti prave funkcije in tudi svojih nalog ne more opravljati dobro. V ZSSS se zavzemate za to, da so predstavniki v nadzornih svetih dobro strokovno podkovani. Zakon sicer ne predpisuje izobrazbenih pogojev... Saj jih ni treba predpisati. Če zakon določa, da nadzorni svet nadzira vodenje družbe, jejasno, daje nadzor strokoven in da moraš imeti ustrezna znanja za opravljanje te funkcije. Nadzorni svet namreč obravnava Iz vrst predsednikov nadzornih svetov je bilo moč slišati posamezna mnenja, da je njihovo združenje nekoristno, ker se prepočasi širi članstvo, in da bi ga morda bilo treba ukiniti. Bi bilo to smiselno dejanje? Take združbe so lahko zelo koristne. Predsedniki nadzornih svetov se srečujejo, izmenjujejo izkušnje-Iz lastnih izkušenj vem, da eni vodijo seje tako, dru gi drugače. Predsednik nadzornega sveta Mure, ene ga od dveh podjetij, kjer sodelujem kot zunanji pr®' dstavnik zaposlenih, vodi razpravo toliko časa, da člani sveta odločitve sprejmemo s soglasjem in ne s pre-glasovanjem. Ali jih dopolnjujemo ali pa drug dru gega prepričujemo, z argumenti kajpak, da se zme nimo. So pa tudi nadzorni sveti, kjer se preprosto glasuje in preglasuje.To pa ni pravilno. Člani nadzornih svetov bi se morali uskladiti in delovati kot eden. Najslabše bi bilo, da bi predstavniki kapitala vedno preglasovali predstavnike zaposlenih. Kajti delavski predstavniki v nadzornem svetu in delavski direktor so tisti-ki vnaprej opozarjajo na možne probleme ali spore-ki bodo nastali. Na tej podlagi se lahko deluje tako-da se problemi rešijo že pred njihovo zaostritvijo. To je zlasti naloga delavskih direktorjev. Najslabše je- Nič me ne bi motilo, če bi novela zakona določila tretjinsko oziroma največ polovično udeležbo predstavnikov zaposlenih v nadzornih svetih. Bil bi tudi za to, da dobi delavski direktor svoje delovno področje v upravi, lahko pa bi opravljal delo kadrovskega direktorja.__________________________ KADROVSKI DIREKTOR JE LAHKO DELAVSKI DIREKTOR strokovna poročila o finančnem položaju, o nabavi, prodaji itd., tehnologiji, organizaciji. Precejšnje število delniških družb določa v statutih ali poslovnikih visoko strokovno izobrazbo kot pogoj za članstvo v nadzornih svetih. V Zvezi svobodnih sindikatov sicer trdimo, da to za delavske predstavnike ne more veljati. Vendar z nekim drugim svojim stališčem dokazujemo, da morajo biti delavski predstavniki ustrezno podkovani: predlagamo, naj v nadzorne svete z več člani iz svojih vrst zaposleni izberejo vsaj enega zunanjega strokovnjaka. Za marsikatero odločitev uprave člani nadzornega sveta iz delavskih vrst namreč ne morejo pridobiti mnenja delavcev, ker gre za velike poslovne tajnosti, in širše posvetovanje ni mogoče. Predstavniki Od predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu pričakujem prizadevanje za dolgoročne interese zaposlenih, za njihovo socialno varnost v prihodnosti. Član sindikata v nadzornem svetu ne more delovati kot sindikalist, pač pa kot predstavnik zaposlenih na področjih, ki so vsebina dela nadzornega sveta, to je poslovanja in razvoja. zaposlenih v nadzornih svetih morajo izhajati iz svojega znanja in iz globalnih interesov zaposlenih. So v veliki meri samostojni, in v tem je njihova odgovornost. Kakšne so vaše izkušnje glede kratkoročnih interesov zaposlenih, ki se jih denimo v združenju delodajalcev tako bojijo? Tisti, ki trdijo, da se s soupravljanjem skozi zadnja vrata vrača samoupravljanje, apriorno nasprotujejo sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij. Soupravljanje je mnogim nekdanjim direktorjem družbenih podjetij, ki so to ostali tudi v sedanjem sistemu, tuje. S spreobrnjenci pa je, kot veste, najtežje shajati. V družbenih podjetjih v zadnjih letih prejšnjega sistema samoupravljanja sploh ni bilo več, bila je le menedžerska diktatura, ki se je skrivala za samoupravno zaveso. Ti menedžerji hočejo posle voditi še naprej, zdaj kot uprava, brez sodelovanja sindikata ali zaposlenih. Glede vloge pidov: ali se bolj strinjate s Stanetom Valantom, direktorjem Nacionalne družbe za upravljanje, ki o pidih govori samo v superlativih, ali bolj z makroekonomistom dr. Jožetom Mencingerjem, ki trdi, da so pidi najslabši možni lastniki, ki bodo podjetja samo izropali? Moje izkušnje kažejo, da imajo velike družbe za upravljanje praviloma dolgoročen interes, hočejo biti aktivni lastniki. Branko Pavlin iz KBM Infonda pravi, da v 113 družbah, v katerih so solastniki, še ni prišlo do stečaja. Celo odblokirali so kakšno družbo, ki bi lahko prišla v stečajni postopek zaradi dolge blokade žiro računa. Stranpota pa so seveda vedno možna, in v tem prvem obdobju jih ni malo. Problem je drugje. Družbe za upravljanje so ustanovile predvsem banke, zavarovalnice, pa tudi bogati posamezniki, delničarji pidov, s katerimi te družbe upravljajo, pa so državljani Slovenije. Njihovi interesi pa so lahko različni, ne pa enaki ali vsaj usklajeni. Delodajalci so zakon očrnili, še preden je bil sprejet, in predlagali spremembe. Komaj je bil zakon sprejet, žeje ministrstvo za gospodarske dejavnosti predlagalo precej sprememb, češ da zaradi takega zakona tujega kapitala ne bo v Slovenijo. Ali smo Slovenci res narod hlapcev?Težava Revoza denimo je v tem, da bodo v nadzorni svet prišli predstavniki zaposlenih m Francozi ne bodo več imeli večine, ki jo menda sedaj imajo. Vsak krčevito brani svoje interese. Če povzameva: predstavniki delavcev v nadzornem svetu so nevarnost za menedžment. In bolj kot je ta odtujen od zaposlenih, bolj ko hoče voditi podjetje avtoritarno, s silo, preprečevati zaposlenim, da bi sodelovali pri upravljanju, v večji nevarnosti je. Tega se nekateri zavedajo. V družbah, kjer uprava vodi podjetje v sodelovanju z delavci, kjer se zavedajo, da brez sodelovanja zaposlenih rezultatov ne bo, ni nobenih problemov. Predlagano je, da v organih soupravljanja ne bi bilo predstavnikov sindikata. Na drugi strani pa v nekaterih podjetjih sodelovanje sindikata zelo hvalijo in ga jemljejo pozitivno. Kaj menite o tem predlogu kot sindikalist? Če je v nadzorni svet izvoljen delavec, kije tudi sindikalni funkcionar, ne more delovati kot sindikalist, pač pa kot predstavnik zaposlenih na področju poslovanja in razvoja. Moramo ločiti funkcijo sindikata in glavno smer njegovega delovanja od glavne smeri delovanja sveta delavcev in predstavnikov delavcev v nadzornem svetu. Recimo, da bi predstavnik zaposlenih deloval kot sindikalist v nadzornem svetu. Ali so predvidene kakšne sankcije ali način za preprečitev? Sankcij ni. Sam sem sindikalist in sem v dveh nadzornih svetih. Vendar ne vprašujem, zakaj so plače nizke, kdaj bodo zrasle itd. To se nadzornega sveta ne tiče.To vprašanje je eno izmed temeljnih sindikalnih vprašanj. Zame je pomembno, daje plan poslovanja podjetja tak, da omogoča najmanj izpolnjevanje kolektivne pogodbe, omogoča dobiček in da se realizirajo za razvoj podjetja pomembne naložbe. To vedno da boljši položaj tudi zaposlenim. Kljub temu je moje delovanje v nadzornem svetu, kot predstavnika zaposlenih, vedno pogojeno z vprašanjem, kaj so interesi delavcev. Če uprava kaže interes razvijati družbo, ohraniti delovna mesta, širiti programe, postati vodilna firma, mi jejasno, kako naj kot član nadzornega sveta ravnam ob obravnavi kateregakoli vprašanja. če delavski direktor nima nobenega delovnega področja* nobene pristojnosti. Tako ne more nič napraviti. TaK človek je nezadovoljen sam s seboj, z njim so neza' dovoljni zaposleni, za podjetje pa je strošek. Odg0' voren pa je enako kot predsednik ali drugi člani upravf* Zato pravim, da delavski direktor mora imeti svo|e področje dela. Ne sme biti nikomur podrejen. Imate predlog, kakšno delovno področje bi bil° primerno za delavskega direktorja? Ponekod S0 mešajo s kadrovskim direktorjem. Sploh me ne bi motilo, če bi delavski direktor lah^ bil kadrovski direktor, se ukvarjal s kadrovski^’’ vprašanji, vodil to področje. Mnogi ugovarjajo, da ne more določati presežkov delavcev, ker je to pf0 interesom zaposlenih. Jaz postavljam nasprotno teZ0^ Kaj je bolje: ugotoviti, da dejansko so presežki poslenih, potem ko vsi drugi ukrepi niso dali ustroj:’ nih rezultatov in to ostane kot zadnji ukrep, ali pa rec); da presežkov ne bo, čez leto dni pa gre cela firrn^o vragu? Kaj je bolje za delavca: 50 presežkov ali ^ ljudi v stečaj? Prej bom zaupal delavskemu direktofr ki bo to pripravljal in na katerega imenovanje im011 tudi jaz kot zaposleni vpliv, ker ga predlaga svet u° lavcev, kot pa kadrovskemu direktorju, ki ga je Pje dlagal predsednik uprave in ima nalogo ustvariti ČJ1’ večji dobiček. Kadrovski direktor ne sme biti "IJ1! domrznik”, zanj zaposleni ne smejo biti zgolj števl Ike ali drobni inventar. Če je kadrovski direktor čl° vek, ki zna delati z ljudmi, ki upošteva zaposlene, * se posvetuje z njimi, potem ne vjdim razloga, da 0 bi mogel biti delavski direktor. Če mu zaupata tu sindikat in svet delavcev. Takih je nekaj v Slovenil'; Vendar mora delavski direktor znati svetu delavcj* reči tudi “ne” in ta svoj "ne” utemeljiti. Delavski^ rektor je zavezan tako kapitalu kot zaposlenihi' bi bil le delavcem, ne bi bilo dobro. Njegova fuflkclJ je v preventivnem smislu še pomembnejša kot funkCJ delavskih predstavnikov v nadzornem svetu. Ali se torej strinjate s spremembami zakona glede tega področja? Ne. Nič me ne bi motil zakon, ki bi določil za na zorni svet tretjinsko udeležbo predstavnikov zapoSl j nih. Lahko bi jih bilo tudi več, vendar pa določilo'najrn^ polovica pri velikih družbah’ ni dobro. Bil bi tud' to, da dobi delavski direktor svoje delovno podro°J Sem za modelno rešitev svet delavcev - delavski pr dstavniki v nadzornem svetu - delavski direktor, ne mo1^ pazagovaijati vseh konkretnih rešitev, zapisanih v zak011 Profesionalizacija članov svetov delavcev in delavskega direktorja je v marsikateri družb1 kamen spotike in redkokje imajo toliko v soupravnih organih redno zaposlenih, kot določa zakon... v jj Zame je nesmisel, tudi z ekonomskega stališča* , ima uprava denimo pet članov, eden od teh je d° vski direktor, ki nima področja dela, drugi pa ka0^,, vski direktor. Oba sta profesionalca in oba ima13 cimo po pet tisoč mark plače. Le čemu? ij( Profesionalizacija članov sveta delavcev je 'j. a problem in sojo redkokje uveljavili v obsegu, k' določa zakon. Če bi soupravo profesionaliziral'* ^ določa zakon, bi skupni stroški za svet delavc°|Cj sindikat zelo narasli.To pa bi povzročilo, da delodaJ ^ dela sindikata v obliki plačanih ur ne bi več sf' cirali.Toje velik strošek. Kar določa zakon, je minimum, in če ga ne 'zV ^jii’ ga kršiš. Če kot predsednik sveta delavcev ne '|r:'rj'' določbe o številu profesionalcev, sem ga kršil- L vita kršitev ni vsebinska ni zelo pomembna, lahk meni za upravo znak, daje zakon mogoče kršh pri drugih, za delavce pomembnejših določbah- ^ lahko zametek vsesplošnega nasprotovanja zakon ima za posledico njegove spremembe. Tako nap ^ kot je lahko posledica sporov v Mercatorju zaht° 0y, odpravi delavskih predstavnikov iz nadzornih s ^ /