Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piže prof. J. Zidanšek.) 11. Slovo od Afrike; prihod v sveto deželo; dva svetopisemska dogodka v Jafi in nevarno izkrcanje. Dobro uro pred polno6jo odplovili smo iz Port Sajda proti severo-zahodu na našem parniku «Urano,» ki nas je tam nekaj dni 6akal. Oh, kako prijetno je zdaj bilo dihati sveži morski zrak po sitni alrikanski vro6ini in se hladiti na ladijinem krovu, prek kterega vedno prijeten vetri6 pihlja; še enkrat ozrli smo se nazaj proti razsvetljenemu mestu in proti temni Atriki, potem pa sre6no! in sicer najbrž na ve6no, ker ni verjetno, da bi mi se še kedaj prilika ponujala, drugokrat obiskati staroslavni Egipt. Dasi smo bili vsled dolge vožnje po železnici zelo vtrujeni in spehani, vendar nismo to no6 skorej ni6 spali, ker navžiti smo se hoteli dobre morske sape in pa misel, da bomo 6ez nekaj ur že gledali sv. deželo, nam ni dala miru; pozno v no6 smo ostali na krovu in veselo popevali in živahno kramljali; pravili smo si drug drugemu, da nas že od mladih nog sem navdaja sr6na želja, videti tiste sv. kraje, v kterih se je Zveličar naS narodil, kjer je živel in kjer je silovite smrti umrl. 2e kot otroku so mi bila dobro znana mesta Betlehem, Nazaret in Jeruzalem, preden sem še sploh kakšno mesto na pr. Celje videl; v živi otroški domišljiji sem se pridružil betlehemskim pastircem in smo šli Božje dete molit; ali sem trkal na vrata sv. hišice v Nazaretu in popraševal, ali je ljubi Jezušek doma; ali pa sem hitel na hrib Morija v Jeruzalemu gledat v tempel, 6e so tara ministranti tudi tako lepo oble6eni kakor pri nas in pa: kakSen je le neki veliki duhovnik in kako se obnaša; pa6 srečna mladost, ki živo in lepo slika in sanja! In zdaj? še nekaj ur in naše otroSke sanje bodo se izpolnile: stopili bodemo na sv. deželo in obiskali tista mesta, kojih imena smo že od svoje mladosti poznali in jih z veliko spoštljivostjo sto in stokrat izgovariali. Skorej se nam to neverjetno zdi in 6udno da smo ravno mi tako sre6ni: mnogo je po svetu ljudi, ki bi bolj kakor jaz vredni bili hoditi po tej sv. zemlji, ktero je Kristus Bog posvetil s svojimi stopinjami; koliko jih je, ki bi z ve6jo pobožnostio in ponižnostjo obiskali te sv. kraje; in gotovo veliko je duhovnikov, ki bi vse to, kar bi tam videli, bolje vporabili v svojo korist in v prid svojih vernih; zato, zahvaljujem Te ve6ni Bog za to posebno milost! Neka podoba v zgodbah sv. pisma mi je že v mladih letih posebno vgajala, dasi je nikakor nisem razumel; namre6 tista 6udna prikazen o 6istih in nečistih živalih, koje je sv. Peter gledal v mestu Jope (dandanes Jaia) na plani hišini strehi Simeona strojarja ali krznarja. Pa 6uden slu6aj: ravno tisti dan, ko smo se v Jalo pripeljali, imeli smo mi duhovniki v svojih dnevnih molilvah (ali v brevirju) za berilo odkazano to zgodbo o Petrovi prikazni; zato bo menda najbolje, da Vam jo popišem z besedami sv. pisma. V Djanju apost. 10, 9—16 beremo: «Drugi dan pa, . . . je Peter šel vrh hiše, da bi molil, okoli šeste ure. In ko je bil Ia6en, je hotel jesti. Ko so mu pa pripravljali, se \e bil zamaknil; in je videl odprto nebo, in doli priti nekako posodo, kakor velik prt, ki se je za 6etvere vogle spuščal z neba na zemljo, v kterem so bile vse 6veteronogate in Iaže6e živali zemlje in ptice neba. In prišel je glas do njega. »Vstani Peter! zakolji in jej.» Peter pa je rekel: «Tega ne, Gospod! ker nisem še nikoli ni6 nagnjusnega in ne6istega jedel*. In glas mu zopet v drugi6 re6e: «Kar je Bog o6istil, ti nagnjusno ne imenuj.* To se je pa trikrat zgodilo; in zdajci je bila posoda nazaj vzeta v nebo. Hotel je Bog s to prikaznijo Petru re6i: Ne delaj nikakega razlo6ka med Judi in pagani, ko jih vsprejemaš v krš6ansko cerkev, ker poglavitno je le to, da 6lovek veruje v Kristusa in se da krstiti, vse druge zemeljske razmere in razlike so v krS6anstvu brez pomena. In res; že par dni pozneje je sv. Peter brez pomisleka vsprejel v krš6ansko cerkev prvega pogana, rimskega stotnika Kornelija in vse njegove doma6e, ko je videl, da jih je že Bog sam krstil s podeljeniem sv. Duha. Še neka druga mi6na prigodba pripetila se je v tem mestu Jafi, kojemu smo se na morju vedno bolj in bolj bližali in že od dale6 gledali z daljnogledom; sv. Lukež pripoveduje jo lako-le: «V Jopah pa je bila neka u6enka (Kristusove vere) Tabita po imenu, kar se prestavljeno pravi Dorka. Ta je bila polna dobrih del, in miloš6in, ki jih je delila. Prigodilo se je pa tiste dni, da je zbolela in umrla. Ko so jo bili umili, so jo položili v zgornjo hišo. Ker je pa Lida blizu Jop in so učenci slišali, da je Peter tam, so poslali dva moža k njemu, ter ga prosili: <Nikar ne odlašaj k nam priti!» Peter pa ie vstal in šel ž njima. In ko je bil prišel, so ga peljali v zgornjo hišo in ostopile so ga vse vdove, so jokale in mu kazale suknje in oblačila, ktera jim je Dorka naredila. Peter pa, ko je vse izgnal, je pokleknil in molil; in se je obrnil proti mrli6u in je rekel: Tabita vstani! Ona pa }e odprla svoje oči in ko je Petra ugledala, se Je usedla. Podal ji je pa roko in jo je vzdignil. In je poklical svete (t. j. kristjane) in vdove in jo je pokazal živo. Razglasilo se ie pa po vseh Jopah in veliko jih- je verovalo v Gospoda. Prigodilo se \e pa, da se je veliko dni mudil v Jopah pri nekem Šimonu, strojarju. (Dj. ap. 9, 36—43.) Tukaj se je tudi to prigodilo, kar nam pripoveduje sv. pismo o preroku Joni, da se je namre6 na barko vsedel in hotel pred Gospodom bežati, ker mu ni bilo mar iti v daljno mesto Ninive tamošnjim prebivalcem pokoro oznanjat; znano je, na kak 6uden na6in ga je Bog zavrnil in nazaj spravil. Ko je za6el svitati dan 23. aprila, so se že razlo6no videli bregovi palestinske dežele; zato smo si v naglici svoje potrebne re6i v red spravili in nestrpno 6akali, da bi že kmalu stopili na sveta tla in jih poliubili; toda le po6asi; to ne gre tako naglo, kakor meni neizkušen Evropejec. Ali ste že brali ali slišali kedaj, da 6aka tukaj v Jopah jeruzalemskega romarja najve6a nevarnost? in zakaj pa? — Ker }e zelo težavno ali v6asi nemogo6e na suho zemljo priti; prvi6 je morje tukaj po navadi burno in valovito; drugič ni nikakega pristaniS6a, kjer bi imele ladije trdno stališ6e in varno zavetje; Turek je pa prelen in preubog, kakor da bi si kai takega hotel in mogel pripraviti; in tretjič, kar je najnevarniše, obdano ie mesto na morski strani z mogo6no kamenito ograjo t. j. v polkrogu Strlijo iz morja strašne skale ali pe6ine po 3, 4 rn. druga od druge in ne pripustijo, da bi se kaka ladija mestu približala. Zato se je že ve6krat zgodilo, da so se pripeljale romarske ladije, ki so se morale brezvspešno po istem potu domu vrniti; pred dvema letoraa 6akali sta dve francoski ladiji s tisoč romarji več dni pred Jafo, da bi se morje pomirilo in bi se potem izkrcanje lahko vršilo; pa vse 6akanje je bilo zastonj; žalostni so se povrnili v svojo domovino; tem se je torej tako godilo, kakor Mojzesu, ki je sicer od daleč, z gore Nebo smel gledati sv. deželo, pa stopiti na njo ni smel: 6asna kazen za njegov dvom, za mal greh. — Videli smo tudi mi, kakih tristo korakov od suhe zemlie pri Jafi moleti iz morja dva 6rna železna dimnika; oj,kdo pa je tako neroden, vprašate, da gre dimnike na vodo stavit? Le poslušajte: velik ruski parnik je prišel preblizu in zadel na skrito morsko skalovje; v kratkem se je potopil z mnogimi romarji vred. Zato poraenja pri nekterih Nemcih pregovor: v Jafo potovati, toliko kakor potovati v kraje, kjer 6loveka gotova smrt 6aka. Zdaj pa lehko verjamete, da smo romarji tudi iz tega uzroka bili razburjeni, ko smo se bližali sveti deželi in smo tudi Boga za sre6no izkrcanje prosili; in zares nam je bila sre6a mila: morje je bilo izvanredno mirno. Vstavili smo se kake 6etrt ure pred Jafo na morju in brž nas je obdajalo mnogo 6olni6ev s krepkimi, arabskimi veslarji, ki so že bili davno opazili naš prihod; zato se je ladija kar za6ela prazniti, kakor odteka vino iz ravnokar nastavljenega polnega soda; ker oseba za osebo stopala je navzdol po stopnicah, (ki vise na ladijini steni), in takoreko6 kapala s parnika v pripravljene 6olne, v vsakega po 15—20 oseb. Vedeli smo vsi za nevarnost, ki nas je 6akala pri tej vožnji in zato je bilo na 6olnu vse tiho; le veslarji so nekako 6udno peli, vpili; zdelo se nara je, kakor bi molili lurške litanije: najprej je namre6 njihov poveljnik zakri6al, potem pa vsi drugi kakor z enim glasom za njim. Ko se pa približamo tistim nevarnim pe6inam, utihnejo Arabci na mah, zastavijo še enkrat silno rao6no svoja vesla, a hitro potem jih visoko nad vodo vzdignejo in — huš — gladko jo smuknemo skoz nevarno sotesko — rešeni smo! Vsi smo se sre6no pripeljali v Jafo, dasi so seveda nekteri straha dovolj prestali; ako je namreč morje burno, se ve6krat zgodi, da zgrabi ravno v tisti ožini mogo6en morski val 6olni6, ga verže ob skalo in zdrobi ali vsaj tako nagne, da vsi popadajo v morje; predlanskim (1897) sta se dva oo. fran6iškana na tem mestu potopila in v zimi istega leta je neka Avstrijanka ravno tam zgubila dvoje svojih otrok, ker vseh 13 oseb je bilo iz čolna vrglo; odraš6eni so na breg splavali in se rešili, otroci so se pa potopili. — Prerok Jonas se je pa tu tako varno vozil — v ribjem trebuhu; ako bi jaz bil zagledal kako veliko ribo, bil bi jo tudi rajši naprosil, da bi me — ne požrla, (to bi bilo preve6), ampak na svoj hrbet vzela in do suhe zemlje ponesla; rad bi ji bil za to prijaznost dal kak — bakšiš! Poslanci smrti. (Poslovenila Katarina Čretnik.) Pred davnim 6asom je potoval nek velikan po široki cesti; kar mu pride nenadoma nek popolnoma tuj 6lovek nasproti in pravi: «Stoj, nobene stopinje dalje!> «Kaj?» vpraša velikan, «ti malenkost, ki te lahko zdrobim z eno roko, ti ho6eš meni pot ustaviti? kdo si ti, ki se predrzneš tako oSabno govoriti?« «Jaz sem smrt,» odgovori mu; «meni se ne more ustavljati nikdo in tudi 6e si trden in mo6an, se moraS mojemu povelju pokoriti.* Velikan se za6ne jeziti in s smrtjo prepirati; trajal je precej dolg in hud boj, naposled zmaga velikan, ko vdari smrt s pestjo tako mo6no, da obleži za kamenom. Velikan gre svojo pot naprej, in smrt leži tukaj brez mo6i, ter ne more nikamor. «Kaj bode iz tega?» misli si, «ako za vedno tukaj obležim? Umrl ne bo nih6e več na svetu in ljudi bode kmalu toliko, da ne bode mogel niti drug poleg drugega stati.» Med tem pride rnlad iant po cesti, zdrav in vesel, poje si pesmico in se ozira semtertja. Ko zagleda onemoglega 6loveka ob cesti ležati, gre prijazno k njemu, ga vzdigne in mu da iz steklenice, ki jo je imel pri sebi, nekoliko okrep6ilne pija6e in po6aka tako dolgo, da se okrepi. «Ali ve§,» vpraša ga tujec, ko nekoliko oživi, «kdo da sem jaz in komu si zopet pomagal na noge?» «Ne,> odgovori mladeni6, «ne poznamte.» «Smrt sem,» nadaljuje zopet, «ne prizanesem nobenemu 6loveku in tudi s teboj ne morem narediti izjeme; da pa spoznaS moio hvaležnost, ti obljubim, da ne pridem po te kar tako, da bi ne bil pripravljen, ampak poSljem ti prej svoje poslance, ki ti bodo naznanili, da sem že blizu, in potem pridem še le jaz po te in te Io6im od tega sveta.» «Dobro,» pravi mladeni6, «zdaj sem pa brez skrbij. Dokler ne pridejo, tako dolgo sem varen pred teboj.> Potem gre dalje, bil je prav vesel in živel brezskrbno. Pa mladost in zdravje ne trpita dolgo; pride težavna starost in razli6ne bolezni nad njega. «Umrl pa še ne bom,» dejal je; «ker smrt mi še ni poslala nijednega svojih poslancev, ti žalostni 6asi bolezni bodo že minuli.» In res še ozdravi, za6ne zopet veselo živeti, kar ga prime nekega dne nekdo za ramo, ozre se in oj, groza! — smrt mu stoji za hrbtom in pravi: «Ubogaj me, ura tvoje Io6itve Je pri§la!> «Kaj?» vpraSa ves za6uden, «ho6eš svojo obljubo prelomiti? Kaj mi nisi obljubila, da mi bodeS prej ko sama prideš po me, svoje poslance poslala, ki mi bodo naznanili tvoj prihod? Jaz nisem nobenega videl.» «Mol6i!» odvrne mu smrt; «kaj ti nisem poslala enega poslanca za drugim ? Ali te ni mrzlica tresla po vseh tvojih udih in te celo vrgla na tla? Te ni glava bolela? Te ni trgalo po vseh tvojih udih ? Ti ni šumelo po ušesih? Kaj te niso zobje boleli? Se ti ni stemnilo pred o6mi ? In vse to, ali te ni moj brat spanje vsaki ve6er na me spominjal? Nisi ležal, kot bil bi že mrtev?» Clovek se ni mogel ustavljati dalje in kaj si ho6e, moral }e oditi s smrtjo ter se ločiti od tega sveta.