Janez Cvirn D e ž e l n a i n n a r o d n a z a v e s t n a (SPODNJEM) ŠTAJERSKEM "Vse j e k lerik a ln o p r i n a s n a S p o d n je m Š ta jersk em ! E d in i 'P o p otn ik ' j e zn a ča jen in n a p re d e n , v k o lik o r sp a da n a p re d n o s t v n je g o v n e p o litič n i p ro g ra m ; m a rib o rsk i 'G o s p o d a r'in celjska 'D o m o v in a 'tro b ita slo ž n o v 'u ltra m o n ta n sk i'ro g ..." Ko je s temi besedami na začetku julija 1906 neznani "naprednjak" iz Savinjske doline v Slovenskem narodu slikal pravi značaj politične "sloge" na Spodnjem Šta­ jerskem in pozval k ustanovitvi liberalne napredne stranke, je navedel tudi enega izmed domnevnih razlogov za vedno večji uspeh štajercijanskega gibanja: "Ali m i­ slite, da j e n a š šta jersk i slo v e n s k i k m e t r e s tak n a v d u š e n p ris ta š c e rk v e n e p o lit ič n e k o m a n d e ? K aj š e ! A li n e vidite, kak o s e razširja s tru p e n i n em šk u ta rsk i 'Stajerc'?... N a š k m et, p o s e b n o p r e m o ž n i k m et, j e z a v e d e n S lo v e n e c , v n a ro d n e m o ziru b o lj z a v e d e n n e g o k ra n jsk i k m et, in v en d a r se g a p o 'Šta jercu', k e r ta lis t in n jego v a stranka n e s to ji p o d k lerik a ln im vplivom in k e r b re z o b z irn o k ritik u je tu d i c e rk v e n e k ro g e , k i lju d stv o sa m o izk o rišča jo za sv o je u ltra m o n ta n sk e n a m e n e !4 Trditev neznanega savinjskega dopisnika, češ da tiči razlog za uspehe Štajerca predvsem v popolni "klerikalizaciji" sicer še vedno slogaške slovenske politike na Spodnjem Štajerskem, je bila na las podobna trditvam, ki jih je skoraj v vsaki številki navajal Štajerc.2 Glavni razlog za ustanovitev lista naj bi bila - kot je zapisal urednik ob drugi obletnici izhajanja - "grozna klerikalna tema", ki se ji na Spod­ njem Štajerskem (za razliko od Kranjske, kjer da imajo Slovenci že 35 let "izvrsten n a p r e d n i list") ni upal niti en list v slovenskem jeziku nasprotovati. "V t e j tem i n a s to p il j e 'S ta jerc ' in o d p r l svoja p re d a la n a p re d n o m isleč im k m eto m in lju b i­ teljem n a š e g a u b o g e g a sp o d n je šta jersk eg a trpina .3 Po mnenju urednika Karla Linharta je bila politična sloga na Spodnjem Štajer­ skem od preloma stoletja p o d o b n a "miru n a p o k o p a liš č u " in "ed in o sti v je č i" * "M lado d u h o v n ištv o j e vzelo vajete s lo v e n s k e p o litik e v r o k e in k d o r s i j e p r e d r z n il č rh n iti l e b e s e d ic o n a s p ro tn e g a m išljen ja , pok a za ti l e isk rico sv o b o d o m is eln o sti, j e b il p re k le t... N a jh u jš i tero rizem , n a jb re z o b z im e jš e n a s ilje s o im en o v a li 's lo g o ' in 'v za jem n o st' in 'ed in o st'. N e da b i m an jk alo m o ž, k i s o m islili z la stn im i m o žga n i, - 1 Slovenski narod, 3. 7. 1906. 2 Junija 1900 so se o ustanovitvi lista dogovorili župan Josip Ornig, odvetnik dr. Edin A m broschi- tsch, trgovca Viktor Schulfink in Leopold Slavvitsch, tiskar in posestnik Viljem Blanke ter komisar Josip Skubitz. Prva številka Štajerca je izšla 1. julija 1900 v nakladi 12.000 izvodov. Kot izdajatelj in odgovorni urednik je bil im enovan pisarniški uslužbenec Fr. Schrei. Najprej je izhajal vsakih štiri­ najst dni, od leta 1907 pa enkrat tedensko. O b gospodarskih člankih v poduk kmeta je zagovarjal idejo "prijateljstva do nem ških sosedov, napredka in neodvisnosti od farovške komande". Prim. Štajerc, 6. 1 .1 9 0 7 (Priloga k 1. štev. 'Štajerca' 1 . 1907). 3 Štajerc 13. 7 .1 9 0 2 . 4 Štajerc, 6. 1 .1 9 0 7 (Priloga k 1. štev. 'Štajerca' 1 . 1907). a li o b s o je n i s o b ili tip o s a m n ik i n a m o lk , iz g in ili s o v m o rju nazadnjaštva, p o b i li in o n e m o g o č ili s o j i h rim s k i k lerikalci, k a k o r s o u b ili M a h n ič e v i h la p c i m la d eg a p e ­ snika G reg o rčiča ..." ? Ocene, ki so v pojavu in odmevnosti štajercijanstva videle zgolj posledico čr­ nega klerikalizma, ki da obvladuje slovensko politiko, pa seveda precej poenostav­ ljajo to zapleteno problematiko. Zavzemanje za ohranitev stare, prednacionalne koeksistence med nemškimi meščani in slovenskimi kmeti, poudarjanje pomena tradicionalnih jezikovnih in kulturnih razmerij ter igranje na karto deželne zavesti, vse to je bilo bistveni sestavni del političnega repertoarja nemškega tabora na Spo­ dnjem Štajerskem že od revolucionarnega leta 1848 in zlasti od obnove ustavnega življenja. S štajercijanstvom je poskušala nemška ustavovema in kasneje nacional­ na stranka na terenu braniti vedno bolj ogroženo "nemško posestno stanje", zato ne preseneča, če je prišlo povsem v ospredje političnega delovanja nemškega tabo­ ra zlasti v obdobjih, ko se je zradikalizirala slovenska politika ali je Avstrija stala pred resnimi in dalekosežnimi političnimi preizkušnjami. V času taborov, na katerih je slovenska stranka odločno zahtevala uresničitev programa zednjene Slovenije in dosego enakopravnosti slovenskega jezika v šolah, uradih in javnem življenju, pa po izbruhu prusko-francoske vojne, ko se je zdelo, da je obstoj monarhije v resni nevarnosti, je prišlo štajercijanstvo prvič povsem v ospredje politike spodnještajerskih ustavovercev. Drugič je poskušala nemška na­ cionalna stranka s štajercijanstvom braniti nemško posestno stanje v prvi polovici osemdesetih let, ko so bili z nastopom Taaffejeve vlade deležni nekaterih jeziko­ vnih koncesij tudi Slovenci. Tretjič pa je prišlo štajercijanstvo v ospredje nemške nacionalne politike po letu 1906, ko se je v pričakovanju posledic uvedbe splošne volilne pravice Štajerc-Partei, nekdaj le skupina naročnikov lista Štajerc, formalno organizirala kot Napredna zveza6 in je po aneksiji Bosne in Hercegovine postajalo vse aktualnejše jugoslovanske vprašanje. V vseh treh obdobjih štajercijanske ofenzive pa slovenska politika na Spodnjem Štajerskem nikakor ni bila zgolj klerikalna. Ob koncu šestdesetih let je bilo vodstvo narodne stranke na Spodnjem Štajerskem - za razliko od Kranjske - izrazito libe­ ralno usmerjeno in je to svojo politično usmeritev tudi javno izražalo.7 Ko je po zmagi na nadomestnih deželnozborskih volitvah 1869. v mariborski kmečki kuriji Konrad Seidl slovensko stranko označil za klerikalno in ultramontansko, je dr. Fer­ dinand Dominkuš v brošuri Die nationalen Bestrebungen der Slovenen odločno zavrnil njegove očitke8 in poudaril, da je narodna stranka svobodomiselna.- "Naši 5 Ibidem. 6 D n e 27. 1. X907 so na zaupnem shodu Štajercijancev na Ptuju ustanovili N apredno zvezo. Karl Linhart je razloge za njeno ustanovitev predstavil z besedami: 'Zdaj je tudi pravi trenutek, da pri­ čnem o iz novega boj! Prvaška stranka je razdrobljena, dr. Tavčarjeva stranka na Kranjskem umira, kranjski 'liberalizem', ki se je pečal v zadnjem času le s sovraštvom proti N em cem , ne bod e več dolgo dihal. In tudi Spindlerjeva 'nova stranka' nim a bodočnosti, ker se bode sprem enilo njeno nasprotje do klerikalizma kmalu v boj zoper nem ške sosede. Ali nevarna je tudi ta nova stranka, ker vleče politiko na gospodarsko polje in hoče ubiti sleherni pojav tistega nem škega vpliva, ki je koristen in potreben". Prim. Štajerc, 3. 2 .1 9 0 7 . Prvi naš strankin zbor. 7 Prim. Janez Cvirn, Slovenska politika na Štajerskem ob koncu šestdesetih let 19. stoletja, ZČ 47, 1993/4, str. 523-529. 8 Ferdinand D om inkuš, D ie nationalen Bestrebungen der Slovenen. Ein Rückblick auf die M ar- n a s p ro tn ik i in n a š i p rija te lji p o z n a jo n a š e m is li v ce rk v en em vprašanju, s a j j i h n is ­ m o n ik d a r skrivali. O n i v ed o, da s i j e n aša stranka v S lo v e n s k e m n a ro d u u sta n o ­ vila s v o b o d m is e ln i o rga n , v ed o, da j e le -ta p r i n e s e l vrsto čla n k o v v o b ra m b o k o n ­ fe s io n a ln ih z a k o n o v iz p o d p e r e s a e n e g a n a š ih stra n k in ih voditeljev. N jim tu d i n e m o r e b iti n e z n a n o , da s e j e dr. V ošnjak v d e ž e ln e m z b o ru iz re k e l za k o n fe s io n a ln e z a k o n e in da j e p i s e c teh vrstic o d tega sv o jo k a n d id a tu ro o d v isn o storil. T o rej j e p re m iš lje n a la ž n a š ih n a sp ro tn ik o v , č e n a m očitajo u ltra m o n ta n sk e n a m e n e " ? Tudi v času slogaške politike Taaffejevega obdobja je bila sicer navzven enotna narodna stranka sestavljena iz pripadnikov obeh političnih taborov, pri čemer so ton slovenski politični aktivnosti dajali prav liberalci.1 0 V času, ko sta urednik Šta­ jerca Karl Linhart in neznani slovenski dopisnik iz Savinjske doline ugotavljala, kako da je v slovenski politiki vse črno, pa je bila politična sloga neponovljiva pre­ teklost. In čeprav je liberalna Narodna stranka s Kukovcem in Špindlerjem na čelu v letih pred prvo svetovno vojno podlegla v boju s Koroščevo Slovensko kmečko zvezo, njena socialna baza in vpliv nista bila zanemarljiva. Da primarni razlogi za štajercijanstvo in njegovo ciklično krepitev niso tičali v domnevni klerikalnosti slovenske politike, ampak so bili veliko bolj posledica pre­ mišljene politike nemškega tabora pri obrambi nemškega posestnega stanja, se lahko prepričamo s primerjavo spodnještajerske nemške politike na lokalni in de­ želni oziroma državni ravni. Medtem ko spodnještajerski nemški poslanci v de­ želnem in državnem zboru niso niti najmanj pripravljeni popuščati slovenskim zahtevam, Slovence obkladajo s psovkami in jim odkrito napovedujejo narodno smrt, se na lokalnem nivoju zavzemajo za nacionalno koeksistenco v korist vse­ stranskega napredka in blagostanja, pri čemer premalo "kultiviranim" Slovencem velikodušno ponujajo svojo pomoč in vodstvo. Podoben sklep se nam vsiljuje, če analiziramo pisanje nemškega in slovenskega ("štajercijanskega") časopisja ter delovanje Stajerc-Partei v letih pred prvo svetovno vojno. S l o g a m e d n e m c i i n Sl o v e n c i Ob poudarjanju, da j e "prvaški klerik a lizem krvava n e s re č a za n a š e p ok ra jin e", se štajercijanski program zavzema predvsem za “ sp o ra z u m ljen jé' med Nemci in burger Landtagswahl vom 27. Februar 1869, Graz 1869; prevod knjižice je objavljen v Slovenskem narodu 20., 22. in 24. aprila 1869. 'Im enovali so nas 'farške hlapce', naši stranki so dali pridevek 'narodno klerikalna' in - m ed jedjo narašča tek - pri pojedini, ki so jo naši nasprotniki napravili zmagi v slavo, trdil je izvoljeni kandidat, da prav za prav ni narodne stranke, ampak klerikalna, in ta je bila premagana. Dovoljujem si vprašanje, kdo je podpisal in zapečatil zvezo m ed nacionalci in klerikalci? Ali sm o se borili za klerikalne interese, v kolikor so le-ti v nasprotju z zahtevam i na­ predka in razsvetljenstva? A li sm o podpisovali konkordatne adrese, zbirali denar za papeža ali re­ krutirali papeške sužnje? Iz delovanja posam eznikov se ne da označiti celotne stranke in do tega imajo pravico tudi N em ci'. Prim. tudi Janez Cvirn, Slovenska politika na Štajerskem ob koncu šest­ desetih let 19. stoletja, ZČ 4 7 ,1993/4, str. 523. 9 Ibidem. 10 Prim. Franjo Baš, D o b a Ivana Dečka, v: Franjo Baš, Prispevki k zgodovini severovzhodne Slovenije, Založba Obzorja, M aribor 1989, str. 65-80. Slovenci, med nemškimi in slovenskimi Štajerci, ki da so že stoleletja živeli v prijateljskih odnosih, dokler z zahoda niso uvozili besede narodnost.1 1 Že leta 1848 ustanovi v Celju dr. Mathias Foregger društvo za posredovanje med Nemci in Slovenci, ki si - proti slovenskemu programu zedinjene Slovenije, a tudi proti gibanju za nemško združitev - prizadeva za ohranitev tradicionalnih narodnih in jezikovnih razmerij.1 2 Zahteva po ohranitvi nekdanje nacionalne koeksistence je sestavni del politike nemške ustavoveme stranke, ki se postopoma oblikuje po obnovi ustavnega življenja. V času taborov, zoper katere organizira nemška ustavo- vema stranka nekakšne protitabore, pa je zahteva po nemško-slovenski slogi po­ vsem v ospredju.1 3 Pred nadomestnimi deželnozborskimi volitvami februarja 1869 v mariborski kmečki kuriji kandidat " slo v en sk o -n em šk e n a p r e d n e in d e ž e li z v este stra n ke" Konrad Seidl v dvojezičnem volilnem proglasu nasprotni nacional-kle- rikalni stranki še posebej očita sejanje nacionalnega prepira: ‘T rg a n je in ra z p o r j e se m e , k i g a s e je jo m e d lju d stv o , k i j e d o n e k a j le t i b r e z ozira, a lj n e m c i, a lj slo v en ci, v n e m o č e n i p rija z n o s ti ž iv elo ... V 4 Seidl in Brandstetter pred volitvami 1870 in 1871 poudarjata, da je najvišji cilj ustavoveme stranke "o h ra n itev zd ru žen ja lju b e g a m iru , k i ž e sto in sto l e t m e d S lo v e n c i in N e m c i b iv a "}5 K narodni slogi pozivata tudi štajercijanska lista Slobodni Slovenec in Kmetski prijatelj, ki stalno poudarja načelo sloge z geslom: "Mir m e d m estja n o m in k m eto m , m e d N e m c o m in S lo v e n - co m n a S p o d n jo š ta je rsk em 1 6 Trideset let kasneje tudi Štajerc v vsaki številki opozarja, da sta nacionalni prepir in sovraštvo škodljiva in celo nesmiselna. "Sovražijo s e p o s a m ez n ik i, so v ra ­ žijo p a s e tu d i c e le s k u p in e , sovražijo s e n a ro d i... Ta j e N e m e c , d ru g i S lo v e n e c ! Z e te d v e b e s e d e s a m e p o m e n ijo ž a lib o g d a n d a n e s v elikansko sovraštvo. Z akaj l e n e k i? Ti n e m o r e š n i č zato, da te j e ro d ila slov en sk a m a ti in N e m e c n e m o r e zato, da j e r o je n N e m e c . 'Tako s o p e l i a n g e lje v gla so v i, da e n e g a o četa s m o sin o v i'. In r e s j e ! V si lju d je n a z e m lji s m o s i b ra tje in s e s tre , vsi n a ro d i, vsi je z ik i s o d a n i o d B o g a ! A li n i p o t e m b re z s m is e ln o , da so v ra žiš sv o jega so se d a , s katerim m o ra š živeti, s katerim s e m e d s e b o jn o p o d p ira ta , sa m o ra d i tega, k e r g o v o r i d r u g je z ik - Sovraštvo m e d n a ro d i ra d i n jih g o v o v o ric e j e b rez s m is eln a bed a rija , in s i c e r b e ­ darija, katera j e nastala v n a jn o v ejš ih časih. - Z akaj p a s e p r e d 5 0 le t i n is o so v ražili N e m c i in S lo v e n c i? - Z akaj s o ž iv eli ted a j m im o skupaj, a d a n e s p a n e b i m o g li?- O d g o v o r j e la h e k ! Vsako sovraštvo im a m a te r in s i c e r tako m ater, katera za svo jo 11 Že od sam ega začetka nem ška stranka poudarja, da so na Spodnjem Štajerskem zasejali sem e na­ cionalnega prepira slovenski prvaki s Kranjske. Tako je npr. slovenjebistriški okrajni predstojnik decem bra 1861 dr. Josipa Vošnjaka že ob predstavitvi podučil: "Prihajate iz Tomanije. Tukaj na Štajerskem noče ljudstvo nič vedeti za prenapetosti". Tudi slovenjebistriški župan, trgovec Kovvat- schitsch, ga je takoj po prihodu posvaril, naj 'nacionalnega miru", ki da vlada v Slovenski Bistrici in okolici, ne poskuša m otiti "s kako narodno agitacijo". Prim. Josip Vošnjak, Spom ini, Ljubljana 1982, str. 99. 12 Prim. Andreas G ubo, G eschichte der Stadt Cilli, Graz 1909, str. 365; prim. tudi Vasilij M elik, Celje in leto 1848, ZČ 36, 1982/3, str. 216. 13 Prim. Janez Cvirn, N em ški tabori na Slovenskem , ZČ 46, 1992/2, str. 175-185. 14 Marburger Zeitung, 24. 2 .1 8 6 9 . 15 Marburger Zeitung, 25. 8 .1 8 7 1 . 16 Kmetski prijatel, 27. 5 .1 8 8 3 . h č e r n o č in d a n sk rbi. Ta m a ti vsakega sovraštva j e hujskarija " У 1 Po njegovem mnenju se je nekdanja simbioza med Nemci in Slovenci porušila zgolj zaradi hujskarije brezvestnih kaplanov in dohtarjev, kar da je predvsem v ško­ do mlademu slovenskemu drevescu, ki se mora spričo svoje šibkosti še nekaj časa naslanjati na mogočen hrast: "Ali n a j iš č e jo S lo v e n c i p o m o č i p r i C u lu k a frih ? N e , - N e m e c n a m j e n a jb liž ji in n a N em c a s e m o ra m o opirati, ako h o č e m o p rid o b iti m a lo v ečji k o š č e k k ru h a . Z ato : u re s n ič ite n e m š k e š o le , u čite s e n e m š č in e , - živim o z N e m c i v p rija teljstv u in zm aga b o d e n ašaZ " ’1 8 Zato se tudi prva točka programa konec januarja 1907 ustanovljene štajercijanske Napredne zveze glasi: "Stranka n aglaša b re z p o g o jn o p o t r e b o p rija teljsk eg a razm erja m e d slo v en sk im p re b iv a l­ stvom n a d e ž e li in n em š k im p reb iv a lstv o m p o trgih te r m e stih in s e sk licu je v tem o ziru n a s k u p n i g o s p o d a rs k i in t e r e s " }9 G o s p o d a r s k o s o d e l o v a n j e Poudarjanje nacionalne koeksistence, ki da je potrebna predvsem iz gospo­ darskih razlogov, seveda izvira iz praktičnih razlogov, razlogov preživetja. Nemški tabor se zaveda, da lahko nemška mesta in trgi kot središča obrti, trgovine in industrije preživijo le s simbiozo s svojo podeželsko okolico, zato stalno poudarja potrebo nemotenega gospodarskega sodelovanja med nemškimi meščani in slo­ venskimi kmeti. Kmetu dopoveduje: "M ešča n i k u p u jejo vaše p r id e lk e in vi o n e m ešča n o v . B re z k m eta n e m o r e m e š č a n ž iv eti in b r e z m ešča n a n e m o r e k m e t sv o je p r id e lk e oddati. Z akaj b i to re j v sovraštvu živ eli, k o n a s j e B o g v en d a r sk u p a j n a ta l e p i k o š č e k z e m lje p o sa d il?!" 10 In jih opozarja, da je vnašanje nacionalnega prepira na gospodarsko področje nekaj nedopustnega in škodljivega. "H udodelstvo j e , ako s e vlači p o litik a n a g o s p o d a rs k o p o lje . V p o litik i p o z n a m o n a p red n ja k e in n a z a d ­ n ja k e, n a ro d n ja k e in so cia liste, a li v g o sp o d a rstv u p o z n a m o l e k m e te s k m etsk im i in te re s i, o b rtn ik e in d ela v c e z o b rtn išk im i t e r d ela v sk im i in teres i. K a d a r v pije m o j o tro k o č e , d a j m i k ruh a , - takrat m u n e m o re m za m a šiti la čn a usta z b e s e d o : 'H ej S lo v a n i' a li N a p r e j za sta ve slave...'™ Resolucija, ki jo sprejmejo ptujski obrtniki 8. oktobra 1901, odločno obsoja slo­ vensko geslo Svoji k svojim: "Ako ted a j ta k o im eno v a n i b e s e d o v o d je slo v en sk eg a ljudstva p ro tis lo v je v g o s p o d a rs k ih in te re s ih S lo v e n c e v n a s p ro ti n jih o v im n em š k im s o o b č a n o m u m etn o ustvariti sk u šajo , izražajo s tem l e sa m o sv o je n iz k o tn o m iš lje ­ n je , n e p a o n o slo v en sk eg a km etovalca, k a teri j e vspričo ža lo stn ega p o lo ž a ja šta jer­ sk eg a k m eč k e g a go sp o d a rstv a n av ezan , sp eč a v a n je za sv o je p o lje d e ls k e p r id e lk e v n e m š k ih d e ž e ln ih d e lih iska ti in s e v to sv rh o p o s red o v a n ja n e m š k e g a trgo vskega o bčin stv a p o s lu ž ev a ti... "1г 17 Štajerc, 3 0 .1 1 . 1902. 18 Štajerc, 14.4.1907. 19 Štajerc, 10. 2. 1907. 20 Štajerc, 4. 10. 1908. 21 Štajerc, 14. 4 .1 9 0 7 . 22 Štajerc, 2 0 .1 0 . 1901. Podobna je tudi druga točka programa štajercijanske Napredne zveze: "Stranka s e b o ju je o d lo č n o p r o t i tem u , da s e z a v le č e m a le n k o s tn e p o litič n e z a d e v e v g o s p o ­ darsko živ ljen je. Stranka sm atra z a v le č e n je p o litič n ih n a sp ro tiih m n e n j n a p o l je g o sp o d a rsk eg a d ela za n e m o ra ln o sred stv o p o litič n ih m a l k o n ten to v"P V točki štiri pa je zapisano: “V sm islu to čk e 1 in 2 te izjave p e l j e stranka b re z o b z irn i b o j p r o t i bo jkotiranju N e m c e m p rija z n ih t e r n e m š k ih trgo v cev in obrtnikov. P ripravljena j e p o ra b iti vsa za ko n ita sredstva , da n a s p ro tu je u s p e š n o n e z a k o n item u g ib a n ju b o j­ kota. P ri tem p o r a b i n a ša stranka b o j p r o t i v ča sn ik ih ra z g la šen em u , n a s h o d ih n a - g la š e n e m u o s e b n e m u b o jk o tu k a k o r tu d i bo ja p r o t i p o d je tje m , k i im a jo n a m e n e bojkota (kakor k o n z u m i' itd .)" 1 A N e m š k i j e z i k Iz domnevne potrebe po sožitju in gospodarskem sodelovanju z Nemci na Spodnjem Štajerskem in drugih nemških deželah izvira poudarjanje nujnosti zna­ nja nemškega jezika za preprostega slovenskega kmeta. Le tisti, ki bodo znali nem­ ško (nemščina pa se seveda lahko pridobi v nemških ali utrakvističnih šolah), bodo lahko nemoteno sodelovali z Nemci in svoje proizvode prodajali v nemške dežele. Le tisti, ki bodo svoje otroke poslali v nemške ali utrakvistične šole, jim bodo lahko zagotovili boljšo bodočnost. Kandidat ustavoveme stranke v ptujsko-rogaškem volilnem okraju Franc Rodošek leta 1871 kmete opozarja: "Poskuša s e , za d eržev a ti vas, da n e b i s e u č ili n e m š č in e , n e vi, n e vaši o tro ci... A li b i vaši s in o v i z a m o g li p o sta ti d u h o v n i, dok to rji, advokati, s o d n ik i itd., k o b i n e b ili s e n a u č ili n em šk ig a je z ik a ? B re z zn a n ja n e m š č in e m a rsik d o iz m e d n a s n e b i z a m o g e l sv o je vino i žito v n em šk a m esta d ra g o p ro d a ti... "1 5 Tretja točka programa Napredne zveze iz leta 1907 se glasi; "Brez da b i s e p r i ­ znavali h k a te rem k o li g e rm a n iz a cijsk em u n a m e n u , za hteva m o sistem a tičn o vpe­ ljavo š o l z n em š k im u čn im je z ik o m in vpeljavo n e m š k e g a p o d u k a v šo la h s s lo ­ venskim u čn im je z ik o m " ? 6 Ob tem pa nemška stran vseskozi poudarja, da ji ne gre za germanizacijo. Štajerc tako zapiše: "Prosimo vas, d ra g i n a p r e d n i k m e tje in p r o ­ sim o tu d i tiste, k i n is o z n a m i, k i p a š e b o jo : 5 0 0 0 K d a m o tistem u , k i d o k a ž e v n a ­ še m listu sa m o e d e n č la n e k v k a terem b i s e p isa lo , da n a j n a š k m e t o p u s ti a li zataji sv o j m a te rn i je z ik in n a j p o s t a n e N e m e c ... C e sm o m i k e d a j o m e n ili: k m et, d o b ro j e , č e z n a š g o v o riti dva jezik a , s e p r i tem n is m o p r e g re š ili" P 23 Štajerc, 10. 2 .1 9 0 7 . 24 Ibidem. 25 Marburger Zeitung, 28. 8. 1871. 26 Štajerc, 10. 2. 1907. 27 Štajerc, 9. 2. 1902 D e ž e l n a z a v e s t Zoper program zedinjene Slovenije nastopa nemški ustavovemi (nacionalni) tabor že od samega začetka s poudarjanjem regionalne (deželne) zavesti, ki je v revolucionarnem letu 1848 ter v šestdesetih in tudi sedemdesetih letih očitno še vedno močna. V peticijah občinskih odborov in okrajnih zastopov ter na nemških ustavnih dnevih, ki jih leta 1869 organizira proti slovenskim taborom, nemška ustavovema stranka poudarja, da bi s priključitvijo Spodnje Štajerske h Kranjski naredila dober posel predvsem obubožana Kranjska, saj bi moralo spodnještajersko prebivalstvo predvsem plačevati veliko višje davke kot doslej. Govorniki na ustavnih dnevih se na slovensko kmečko prebivalstvo obračajo z retoričnim vprašanjem: "Ali ž e lit e p o ­ stati Kranjci"?, kar ima precej podoben učinek kot strah pred visokimi davki.2 8 Tudi na deželnozborskih volitvah 1870 in 1871 kandidati ustavovemega tabora v predvolilnem boju nastopajo z geslom: “ W ir w o llen S t e ie re r b le ib e n u n d n ic h t K ra in e r w erden!".19 V dvojezičnih volilnih proglasih prepričujejo kmete, da mora "naša le p a štajarska d ež ela k o t b i s e r avstrijske k r o n e vladarske n e ra z d e lje n a " osta ti3 0 in jih svarijo pred nakanami slovenskih prvakov, ki da želijo "razsekati n a š o le p o d e ž e lo t e r n j e j u ž n i d e l p rilim a ti s o s e d n ji K ra jn sk i! A li j e r e s to n a ša volja! G otovo n e ! T u d i m i tega n o č e m o . M i h o č e m o s i sv o jo d o m o v in o , p r e le p o n a š o d e ž e lo Š ta jersk o n e ra z d e lje n o o h ra n iti in o b d rž a ti..."3 1 Slobodni Slovenec zlasti opozarja, da ne gre verjeti obljubam narodnjakov, češ da v zedinjeni Sloveniji "m ed in m le k o t e č e in vinska terta tako veliko g r o z d je ro d i, da sa m o e n g r o z d k o ­ m a j dva velikana n e s e ta " ? 1 Nasprotovanje zedinjeni Sloveniji in slovenski zahtevi po ustanovitvi posebne­ ga oddelka štajerskega namestništva za slovensko Štajersko je od samega začetka utemeljeno z gospodarskimi razlogi. "Ako s e o dtrga S p o d n ji S ta jer o d Gradca, m o ra s e p rik lo p iti k ra n jsk i d ež eli, a li p a m o ra p o s ta ti sa m o sto jen . A k o s e p rik lo p i k ra n jsk i d ež eli, b o d e jo n a ša p la čila z o p e t večja, k e r im a kranjska d ež ela veliko v ečje p r o c e n t e k a k o r štajerska. A k o p a p o s t a n e S p o d n ji S ta jer sa m o sto jen , m o ra m o im e ti tu d i sa m o sto jn o za sto pstvo, sv o je la stn o n a m estn ištv o , toraj n e š te to štev ilo n o v ih slu ž a b n ik o v (b e a m tn e ro v ) k i im a jo m a s tn e s lu ž b e k a te re p a m o ra p la ča ti k m et"P Toda hkrati štajercijanstvo nenehno poudarja, da je zedinjena Slovenija zgolj krin­ ka za ustanovitev velikega jugoslovanskega kraljestva pod ruskim jarmom. 28 Prim. Janez Cvirn, N em ški tabori na Slovenskem , ZČ 4 6 ,1992/2, str. 175-185. 29 Npr. M arburger Zeitung, 17. 6. 1870. 30 Npr. M arburger Zeitung, 25. 8. 1871. 31 M arburger Zeitung, 28. 8. 1871. 32 Slobodni Slovenec, 10. 12. 1870. 33 Štajerc 27. 7. 1902. JUGOSLOVANSKA ШЕЈА Ze na seji mariborskega okrajnega zastopa 10. 10. 1868 je njegov predsednik Konrad Seidl obtožil voditelje slovenske stranke, da je njihov glavni namen razbitje Avstrije in ustvaritev velike (jugo)slovanske države pod ruskim jarmom. "To m i j e ja s n o p o v e d a l e d e n iz m e d v o d iteljev te stra n k e, s katerim s e m p r e d iz n a jd b o n a ­ cio n a ln ih g o lju fij (m it d e m ic h v or E r ß n d u n g d e s N a tio n a litä ten -sch w in d els) ž iv e l v p rija teljsk ih o d n o s ih " ? 4 Slobodni Slovenec, ki si prizadeva, "da A vstrija m o g o č n a in n e o k rn je n a o sta n e, da n a ša ro d n a d o m o v in a Stajarska cela n e ra z d e lje n a o s ta n e in v ed n o cv ete, da s e p o ljed els tv o , k u p čija in o brtn ija p o v z d ig n e , da s e š o le p o m n o ž ijo , da s e davki p olajša jo, z e n o b e s e d o , da s e s re ča in za d o v o ljn o st v n a š i d e ž e li d o lg o v e č n o usta­ n o v i" ,35 stalno svari pred jugoslovansko komponento v slovenski politiki. Zato tudi ostro reagira na jugoslovansko konferenco v Ljubljani, na kateri sodelujejo tudi nekateri štajerski politiki: "K d o p a jim j e d o v o lje n je d al? Ljudstvo s p o d n je Š ta jersk e n e , kajti o n o š e im a tako zd rav o p a m et, da s e n e b o za ru s k i k o r o b a č p o g a n ja lo "?b Tudi Štajerc nenehno svari pred (jugo)slovansko orientacijo slovenske politike vseh barv in jo označuje za veleizdajalsko. Leta 1904 tako zapiše.- “ D a istin a j e , d ra gi n a m s lo v e n s k i trpini, istina j e d ra g i n a m slo v e n s k i k m etje, s lo v e n s k i prvaki, vso slo v en sk o takozvano ra zum n ištv o sa n ja ri ž e več, k a k o r p o l sto letja o tem , da b i s e z je d in ili S lo v e n c i, Hrvati, S e rb i, C eh i, Poljaki, R usi, s p lo h vsa slov a nska ljudstva p o en im , a n e p o d avstrijskim , te m v e č p o d ru sk im žezlo m ,r3 ? Po mnenju lista bi se zedinjene slovanskih plemen “z a m o g lo z g o d iti l e tako... da b i p r e v z e l vodstvo in vlado v seh S lo v a n o v l e e d e n e d in i n a r o d slo v a n sk i in to se v e d a n a ro d , k i j e p o š t e ­ vilu n a jm o čn ejši, to raj n a r o d ru sk i!"3 8 Seveda pa je oziranje k Rusom popolna neumnost, saj v Rusiji vladata korupcija in nesvoboda. "To lju d stv o toraj, p o ln o n o tra n je k o ru p cije , to lju d stv o , k a tero j e p o l t is o č le t za n a m i v o m ik i in n a p red k u , to ljud stv o n a j b i b ilo m o rd a ž e v kratkih le tih p rv o lju d stv o v seh S lo va n ov, p o t o ­ m e c tega ljud stv a n a j b i vladal vso S lo va n stv oz 7 " 39 Resolucija, ki jo sprejmejo na ustanovnem zboru Napredne zveze januarja 1907, poudarja: “ N ev a rn ejša o d ir e d e n t e n a P rim o rsk em in ju ž n e m T iro lskem te r b rez o b z im ejš a v izvolitvi s re d s te v koraka p a n sla v ističn a m is e l n a p rej. P o s p e šu jejo j o v ed n o s e p o n a v lja jo ča n aspro tja m e d m a lim i ju g o slo v a n sk im i d ržavicam i na B alkanu in a v strijsk em u d rža v n em u sesta vu . N je n cilj j e u n ič e n je n e m š k e g a vpliva, p o k a terem s o s i p r iu č ili ju g o s lo v a n s k i n a ro d i p rv o o tro šk o g o v o r je n je v živ ljen ju . N o s itelj p a n s la v is tič n e id e j e n a Š ta jersk em in K o ro šk em p a j e d a n e s - ako p r e z r e ­ m o u m ira jo či dr. Tavčarjev lib era liz em n a K ra njsk em in n o v o 'n a ro d n o -n a p re d n o ' S p in d le rjev o p o lit ič n o sk u p in o n a Š ta jersk em - iska ti v p o litič n e m izra zu s lo v e n s k e d u h o v š čin e, v k lerik a ln i stranki. - A k o s i p r e d o č u je m o ta dva m o m en ta , p o te m 34 M arburger Zeitung, 1 4 .1 0 .1 8 6 8 . 35 Slobodni Slovenec, 10. 9 .1 8 7 0 . 36 Slobodni Slovenec, 1 7 .1 2 .1 8 7 0 . 37 Štajerc, 7. 8 .1 9 0 4 . 38 Ibidem. 39 Ibidem. p rih aja ta iz n jih te m e ljn i d v e m is li 'S ta jerč ev e' stra n k e: S p o ra z u m ljen je z N e m c i in v sle d tega b o j d o n o ž a p r o t i p a n sla v ističn i id e ji in p rotik lerik a lizem n a c e li črti, b r e z da b i s e n a sp ro to v a lo v k a terem k o li o ziru veri"40 Po aneksiji Bosne in Hercegovine, ko pride Avstrija v “ n avzkrižje s pritljika v im i držav icam i o včjih tatov n a B alkanu 4 1 se list vedno bolj osredotoča na razkrinka­ vanje trialističnih konceptov. Kmete opozarja, da hočejo prvaški hujskači Štajersko raztrgati, Avstrijo izdati in n a s "združiti s S r b i in cig a n i" 41 ki da "nimajo p ra v eg a zm isla za kultiviran o državo - “ N jim j e država v e č id e l sk u p in a ljudstva, k a terem u s e n i treba b rig a ti za n o b e n e p o s ta v e in n o b e n red ".41 Povsem v ospredje politi­ čnega delovanja štajercijanske Napredne zveze in Štajerca pa pride boj proti jugo­ slovanskim konceptom v času balkanskih vojn in po njih, ko se - kot ugotavlja Štajerc - jugoslovanska ideja spet močno okrepi: "M isel o sta ri 'Iliriji' s e z o p e t pojavlja, o z d ru ž e n ju S lo v e n c e v s H rvati in S r b i s e g o v o ri in k a r m e n i n i č te b i n i č s e risa n e k a k n o v i ju g o s lo v a n s k i zem ljev id ".4 4 Na zborovanju štajercijanske Napredne zveze 1. 12. 1912 sprejme več kot 500 zborovalcev resolucijo, s katero se zahvaljuje "m erodajnim v od iteljem n a š e d ržave za vzdrža n je m iru , k i le ž i v in te re s u v seh naro d ov ", opozarja, da bodo "balkanske z m e šn ja v e v sle d n e n a s itn o s ti in ro p a rsk eg a p o ž e lje n ja g o to v ih e le m e n to v n a B al­ k a n u g o s p o d a rs k o b o d o č n o s t in p o litič n o veljavo A v strije v r e s n o n e v a rn o s t sp ra ­ vile", na koncu pa izraža "svojo n e s p re m e n ljiv o z v esto b o in lju b e z e n d o cesarja in d o m o v in e, k a tero h o č e m o v m iru k a k o r tu d i v vojni držati". In dodaja: "S ho d p a o bso ja n a jo s tre je b re z v e s tn o s rb o - in ru so fils k o h ujsk arijo, k i m e ji n a v eleizd ajo in k i j o razširjajo p a n sla v is tičn i a g e n ti m e d širo k im i s lo ji slo v en sk eg a ljudstva. S h o d p ro te stira p r o t i t e j h u jsk a riji in izjavlja te r n aga ša , da sto ji slo v en sk o ljud stv o zv esto p r i cesa rju in d o m o v in i. S h o d izraža v oditelju slov. lju d s k e stra n k e dr. Š u š te rš ič u in n jeg o v im šta jerskim te r k o ro šk im p o m a g a č e m v sle d n jih n e p a trio tič n e g a ravnanja sv o je z a n ičev a n je. - N a j živ i n a š c e s a r in n a ša d om ov in a , n a j živ i arm ada in m o r­ narica !"45 Velikega zborovanja kmečke zveze v Sinči vasi na Koroškem 20. aprila 1914 se udeleži tudi Karl Linhart in govori o nevarnosti, ki jo za Avstrijo pomeni trializem. Na zborovanju sprejmejo resolucijo, v kateri odločno zavrnejo trializem: "Zbor svari... c. kr. d rža v n o vlado, n a j n e p o d p ira v ed n o o č itn e je n a s to p iv še p a n sla v isti­ čn o h r e p e n e n je p o ju g u , k i h o č e u resn ič iti sa m o sto jn o ju g o slo v a n sk o državo in j o zd ru ž iti p o z n e j e s S rb ijo in C rn o g o r o ; n e sa m o n a K o ro šk em , m a rv e č v v seh p la ­ n in sk ih p o k ra jin a h t e r o b A d riji s o in t e r e s i N e m c e v in N e m c e m p rija z n ih S lo v e n ­ c e v ed n a k i z o n im i d in a s tije in države... "4 6 Proti (jugo)slovanski ideji se štajercijanstvo bori s poudarjanjem avstrijske dr­ 40 Štajerc, 10. 2 .1 9 0 7 . 41 Štajerc, 6 .1 2 . 1908. 42 Štajerc, 20. 9. 1908. 43 Štajerc, 21. 2 .1 9 0 9 . 44 Štajerc, 10. 1 1 .1 9 1 2 . 45 Zborovalci so poslali telegram cesarju, v katerem so m u izrekli ljubezen in zvestobo; v telegramu predsedniku vlade Stürgkhu pa so poleg zvestobe poudarili, da vsa Štajerska obsoja "državi sovra­ žno hujskarijo posam eznih elementov". Štajerc, 8 .1 2 . 1912. 46 Štajerc, 3. S. 1914. žavne identitete in zvestobe dinastiji. Tako kot se Slobodni Slovenec ob jugoslo­ vanskem programu iz leta 1870 retorično sprašuje: “ Z akaj p a ti p re ro k i, k i lju d e m p r ih o d 'n e b e š k e S lo v e n ije ' p rid ig a jo , sa m o o d h a b s b u rš k e m o n a rh ije g o v o rijo , im en a A v strije p a s e o g ib lje jo ..." * 7 Stajerc štiri desetletja kasneje ugotavlja: “ S a n je p rv a šk e v seh avstrijskih slo v a nsk ih n a ro d o v s o sa n je v eleizd aje, s o s a n je h u d o d e l­ stva, s o s a n je b rez v es tn ih s e b ič n e ž e v , katerim n i za n a š o p r e le p o avstrijsko d o m o ­ vino, k aterim n i za n a š o p resv itlo cesa rsk o h iš o , katerim n i za n a š e g a p rev z v iše- n eg a , lju b e z n iv e g a vladarja, cesa rja F ranca J o ž e fa I., k i lju b i v se sv o je n a r o d e z istim g o re č im s rc e m , k o jeg a lju b e z e n p la m ti, če p ra v j e sam n e m š k e g a ro d u , ra v n o za sv o je slo v a n sk e p o d lo ž n ik e n a jb o lj!" In dodaja že velikokrat citirane Schillerjeve misli: “ A v strijec im a le p o o četn ja v o, o n j o lju b i in im a tu d i v zrok da j o lju b i Tudi v času prve svetovne vojne Stajerc poziva: "Bodim o Avstrijci!". Po raz­ glasitvi majniške deklaracije se list zgraža nad slovenskimi poslanci, ki da posku­ šajo "prav z d a j v tretjem le t u sv eto v n e vojne, p r e d n a jh u jš im i o d lo č iln im i b o ji" re­ ševati "sicer š e p r e k le t o m ističn o in m e g le n o " jugoslovansko vprašanje.4 9 Stajerci- janska Napredna zveza 29. julija 1917 na Ptuju organizira veliko protestno zboro­ vanje "proti ju g o s lo v a n s k i g o n j i’, na kateri več kot 1000 zborovalcev soglasno pod­ pre nezaupnico slovenskim poslancem in pošlje vdanostni telegram cesarju Karlu; v njem novega vladarja pozivajo, naj poskuša čimprej doseči mir, ki bo zagotovil "nerazrušljivo A v strijo in n j e n e A m d a m en te, n era z d e ljiv e k ro n o v in e".50 Po začetku deklaracijskega gibanja Stajerc "slovensko lju d stv o " nenehno opozarja, naj ne po­ zabi, da se ima za svoj obstoj in razvoj zahvaliti prav Avstriji: "Kar s i b ilo in k a r si, ti k ra sn o s lo v en sk o ljud stv o , to ti j e dala in o m o go čila p re m ila Avstrija. V A v striji s i p o sta lo n a ro d , v A v striji s i s i go sp o d a rstv a in k u ltu re p risv o jilo , v A v striji s i p o s ta lo m o č n o in p o n o s n o , zd ra v o in za b o d o č i razvitek sp o s o b n o . Avstrija ti j e bila v ed n o m ati, lju b e z n i p o ln a m ati, k a teri s i tu d i ti slo v en sk o lju d stv o m a terin o lju b e z e n v p o š t e n i h v a le ž n o sti izkazalo... A li n o tra n ji so vražn ik te h o č e o dtrga ti odprs m a te re A vstrije, h o č e te žrtvovati p o litičn im id eja m p a n sla v is tičn e g o n je , k i sto ji d a n e s v s lu ž b i n a js tru p e n e jš ih n a š ih sovražnikov. N o tra n ji so v ražn ik ti h o č e o d v zeti iz p o ­ š t e n e d u š e lju b e z e n d o d o m o v in e, k i te j e spravila n av zgo r, k i te j e n eg o v a la in ti p rib o rila p o t r e b n i p r o s t o r č e k n a so ln c u . N o tra n ji sov ražn ik h o č e p o d r e t i v tvoji d u š i z v esto b o d o d o m o v in e, d o cesarja, d o katoličanstva, z a u p a n je v tvojo b o d o ­ č n o st!.. " 5[ Zato list "p ošten o s lo v en sk o lju d stv o " opozarja, naj trezno premisli, kaj bi mu prineslo življenje v jugoslovanski državi. “ K aj b i im e lo ti p o š t e n o slo v en sk o lju d ­ stvo o d 'ju g o s lo v a n s k e ' d rž a v e? V g o s p o d a rs k e m o ziru sm rt, v p o litič n e m o ziru za n ičev a n je, v k u ltu rn em in v ersk em o ziru trinoštvo t e r za tira n je! V 'ju g o slo v a n sk i' državi b i im e l p ra v o sla v n i S rb p rv o b e s e d o in d e la l b i s slo v en sk im i katoliki, k ak o r 47 Slobodni Slovenec, 1 7 .1 2 . 1870. 48 Štajerc, 7. 8. 1904. 49 Štajerc, 3. junija 1917. 50 Štajerc m eni, da je bilo zborovanje “najlepši izraz in prava manifestacija avstrijske misli”. In dodaja: “M i sm o na svojem zborovanju zasledovali zgolj avstrijske cilje, zavzemali sm o se s poštenim nav­ dušenjem sredi v tej nevarnosti ljubljene naše dom ovine za Avstrijo in za ničesar drugega . Prim. Štajerc, 12. 8. 1917. 51 Štajerc, 1 4 .1 0 .1 9 1 7 . j e d e la l s k ato liškim i fra n čišk a n i v A lb a n iji. 'Ju g o slo v a n sk a ' država b i bila zaprta vsaki k u ltu ri in b i bila o to k za se. In g o sp o d a rstv o , k i s e j e p o d za ščito n a š e A v strije tako k ra sn o razvilo, b i iz u m rlo - b era šk a p a lica b i bila tvoja u so d a ! S lo v en sk o ljud stv o!... O d lo č i s e za 'ju g o slo v a n stv o ' in p o d p is a lo s i sa m o sv o jo sm rtn o o b ­ s o d b o, - o d lo č i s e za m ilo d o m o v in o A v strijo in vstvarilo s i b o d e š s r e č n o te r k ra sn o b o d o čn o st!" 51 Zanimivo pa je, da si štajercijanstvo v boju z jugoslovanskim gibanjem pomaga tudi s poudarjanjem slovenske kulturne samobitnosti nasproti ostalim južnoslo­ vanskim narodom, na katero mnogi slovenski politiki in intelektualci od časa do časa očitno pozabijo. Tako Slobodni Slovenec v komentarju jugoslovanskega pro­ grama iz leta 1870 zapiše: "V n jih o v e m m a n ifes tu n e k a j o e d in o s ti ju g o s lo v a n s k e z g o d o v in e in je z ik a kvantajo, o ti ž a re č i p r e r o k i- ! A l n is o to ra z ličn i n a ro d i, k i ji h h o č e t e v e d in o s t z g o d o v in e in jez ik a u verstitil "5i Več kot štirideset let kasneje pa celjski nemški poslanec dr. Richard MarckhI komentira zbliževanje Slovenske ljud­ ske stranke in hrvaških pravašov z besedami: "N apačno b i b ilo , ako b i s e l e iz rek lo šalo, kako m o ra b iti vrli slo v e n s k i k m e t n a S p o d n je m Š ta jersk em in K o ro šk em z a č u d e n , ako s e en k ra t k o t 'V elik i H rv a t' p r e b u d i ; a li p a : k aj b o d e k m eto v a le c n a K ra njsk em re k e l, ako z d a j n a e n k ra t n e k ro n a n i vojvoda k ra n jsk i avanzira za n e k r o ­ n a n e g a vicekralja V ele-H rv a tsk e... " ,54 Da povzamemo: nemški ustavovemi in kasneje nacionalni tabor poskušata na lokalnem nivoju zaustavljati slovensko narodno gibanje in braniti nemško pose­ stno stanje s štajercijanstvom, ideologijo, ki nasprotuje spreminjanju deželnih meja, programu zedinjene Slovenije in (jugo)slovanski orientaciji slovenske poli­ tike, in se nasproti tega zavzema za vsestransko - zlasti gospodarsko - sodelovanje med nemškimi meščani in slovenskimi kmeti v močni Avstriji in celoviti Štajerski. Pri tem seveda dobro izkorišča vsako, tudi najmanjšo (domnevno) napako sloven­ ske politike in posameznih politikov - tistih debelih mož, ki sedijo pri bogato ob­ loženi mizi, si gladijo z roko široke in mehke trebuhe, da glasno žvenkeče težka zlata verižica, in pozivajo: "Skrbim o za sv o jo d om ov in o ".55 Vendar pa relativni uspeh štajercijanstva v desetletju pred razpadom monarhije ne tiči le v tem. Ce namreč pogledamo, kje doseže Štajerc-Partei največ uspehov, potem je to področje štajerskega Podravja, nerazviti kraji v Halozah in Slovenskih goricah, kjer so pre­ prosti slovenski viničarji eksistenčno odvisni od nemškega kapitala. 52 Ibidem. 53 Slobodni Slovenec, 1 7 .1 2 . 1870. 54 Štajerc, 20. 10. 1912. 55 Štajerc, 25. 1. 1903.